02021R2115 — SL — 01.01.2023 — 002.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) 2021/2115 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 2. decembra 2021 (UL L 435 6.12.2021, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/648 z dne 15. februarja 2022 |
L 119 |
1 |
21.4.2022 |
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/813 z dne 8. februarja 2023 |
L 102 |
1 |
17.4.2023 |
popravljena z:
UREDBA (EU) 2021/2115 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 2. decembra 2021
o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013
NASLOV I
PREDMET UREJANJA IN PODROČJE UPORABE, VELJAVNE DOLOČBE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta uredba določa pravila o:
splošnih in specifičnih ciljih, ki se uresničujejo s podporo Unije, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru skupne kmetijske politike (SKP), ter z njimi povezanih kazalnikih;
vrstah intervencij in skupnih zahtevah za države članice pri uresničevanju teh ciljev ter s tem povezanih finančnih ureditvah;
strateških načrtih SKP, ki jih pripravijo države članice ter ki v skladu s specifičnimi cilji in ugotovljenimi potrebami določijo ciljne vrednosti in pogoje za intervencije ter dodelijo finančna sredstva;
usklajevanju in upravljanju ter spremljanju, poročanju in vrednotenju.
Člen 2
Veljavne določbe
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki ga taki skupini in njenim članom podeljuje nacionalno pravo, katerih kmetijsko gospodarstvo je v okviru ozemeljske veljavnosti Pogodb, kot je opredeljena v členu 52 Pogodbe o Evropski uniji v povezavi s členoma 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in ki opravljajo kmetijsko dejavnost, kot so jo določile države članice v skladu s členom 4(2) te uredbe;
„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice;
„intervencija“ pomeni instrument podpore s sklopom pogojev za upravičenost, kot jih določi država članica v svojem strateškem načrtu SKP na podlagi vrste intervencije, določene v tej uredbi;
„operacija“ pomeni:
projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov ali ukrepov, izbranih v okviru zadevnega strateškega načrta SKP;
v okviru finančnih instrumentov: skupne upravičene javne odhodke, odobrene za finančni instrument, in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom;
„javni odhodki“ pomeni vsak prispevek za financiranje operacij iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih javnih organov, proračuna Unije, ki je na voljo za EKJS in EKSRP, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava;
„mejniki“ pomeni vmesne vnaprej določene vrednosti, ki jih v okviru svojih intervencijskih strategij iz člena 107(1), točka (b), določijo države članice za posamezno proračunsko leto in jih je treba doseči v določenem trenutku v obdobju trajanja strateškega načrta SKP, da se zagotovi pravočasni napredek v zvezi s kazalniki rezultatov;
„ciljne vrednosti“ pomeni vnaprej določene vrednosti, ki jih v okviru svojih intervencijskih strategij iz člena 107(1), točka (b), določijo države članice in ki jih je treba v zvezi s kazalniki rezultatov doseči ob koncu obdobja trajanja strateškega načrta SKP;
„oddaljene regije“ pomeni oddaljene regije iz člena 349 PDEU;
„AKIS“ pomeni povezanost organizacijskih tokov in tokov znanja med posamezniki, organizacijami in institucijami, ki uporabljajo in ustvarjajo znanje za kmetijstvo in medsebojno povezana področja (sistem znanja in inovacij na področju kmetijstva).
„manjši egejski otoki“ pomeni manjše egejske otoke, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013;
„vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo v skladu z nacionalnim pravom akreditira država članica ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in prejmejo nadomestila za gospodarske izgube;
„manj razvite regije“ pomeni manj razvite regije v smislu člena 108(2), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/1060;
„upravičenec“ v zvezi z vrstami intervencij za razvoj podeželja iz člena 69 pomeni:
osebo javnega ali zasebnega prava, subjekt s pravno osebnostjo ali brez nje, fizično osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ki je odgovorna za začetek ali pa za začetek in izvajanje operacij;
v okviru shem državne pomoči: podjetje, ki prejme pomoč;
v okviru finančnih instrumentov: telo, ki izvršuje holdinški sklad ali, kadar struktura holdinškega sklada ne obstaja, telo, ki izvršuje posebni sklad ali, kadar organ upravljanja iz člena 123 (v nadaljnjem besedilu: organ upravljanja) upravlja finančni instrument, organ upravljanja;
„stopnja podpore“ pomeni stopnjo javnih odhodkov za operacijo; v okviru finančnih instrumentov se nanaša na bruto ekvivalent nepovratnih sredstev podpore, kot je opredeljen v členu 2, točka 20, Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ( 1 );
„LEADER“ pomeni lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/1060;
„posredniški organ“ pomeni katero koli osebo javnega ali zasebnega prava, vključno z regionalnimi ali lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami, ki deluje pod pristojnostjo nacionalnega ali regionalnega organa upravljanja ali izvaja naloge v imenu takega organa;
„proračunsko leto“ pomeni kmetijsko proračunsko leto v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2021/2116.
Člen 4
Opredelitev pojmov in pogoji, ki se določijo v strateških načrtih SKP
„Kmetijska dejavnost“ se določi tako, da omogoča prispevanje k zagotavljanju zasebnih in javnih dobrin z enim ali obema od naslednjega:
proizvodnjo kmetijskih proizvodov, kar vključuje ukrepe, kot so reja živali ali pridelava, vključno s paludikulturo, kadar pojem kmetijski proizvodi pomeni proizvode iz Priloge I k PDEU, z izjemo ribiških proizvodov, ter bombaž in hitro rastoči panjevec;
vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev.
„Kmetijska površina“ se določi tako, da zajema orna zemljišča, trajne nasade in trajno travinje, tudi kadar tvorijo kmetijsko-gozdarske sisteme na tem območju. Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:
„orna zemljišča“ so zemljišča, ki se obdelujejo za pridelavo kmetijskih rastlin, ali površine, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelane; za trajanje obveznosti so to tudi zemljišča, ki se obdelujejo za pridelavo kmetijskih rastlin, ali površine, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelane in so bile dane v praho v skladu s členom 31 ali členom 70 ali standardom DKOP 8 iz Priloge III k tej uredbi ali v skladu s členi 22, 23 ali 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 ( 2 ) ali členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ( 3 ) ali členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );
„trajni nasad“ je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobarjenje in niso trajno travinje in trajni pašnik, ki so na istem zemljišču najmanj pet let, in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočim panjevcem;
„trajno travinje in trajni pašniki“ (v nadaljnjem besedilu s skupnim izrazom: trajno travinje) je zemljišče, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva in, kadar se tako odločijo države članice, najmanj pet let ni bilo preorano ali obdelovano ali zasajeno z različnimi vrstami trav ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami.
Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, ter, kadar se tako odločijo države članice, druge vrste, kot so grmičevje ali drevesa, ki so namenjene živalski krmi, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Države članice se lahko tudi odločijo, da kot trajno travinje štejejo naslednje vrste zemljišč:
zemljišče, na katerem raste katera koli vrsta iz te točke in je del uveljavljenih lokalnih praks, kadar trave in druge zelene krmne rastline na površinah za pašo tradicionalno ne prevladujejo ali jih tam sploh ni;
zemljišče, na katerem raste katera koli vrsta iz te točke, kadar trave in druge zelene krmne rastline na površinah za pašo ne prevladujejo ali jih tam sploh ni.
„Upravičeni hektar“ se za namene vrst intervencij v obliki neposrednih plačil določi tako, da zajema površine, ki so na voljo kmetu in jih sestavljajo:
vsaka kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se v letu, za katero se zaprosi za podporo, uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti; kadar je to ustrezno utemeljeno z okoljskimi in podnebnimi razlogi ter razlogi biotske raznovrstnosti, se lahko države članice odločijo, da upravičeni hektarji vključujejo tudi nekatere površine, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti le vsako drugo leto;
vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki:
ima krajinske značilnosti, za katere velja obveznost ohranjanja na podlagi standarda DKOP 8 iz Priloge III;
se uporablja za doseganje minimalnega deleža ornega zemljišča, namenjenega za neproizvodne površine in elemente, vključno z neobdelanimi zemljišči, na podlagi standarda DKOP 8 iz Priloge III, ali
se za čas trajanja zadevne obveznosti kmeta določi ali ohrani na podlagi sheme za podnebje in okolje iz člena 31.
Če se države članice tako odločijo, lahko „upravičeni hektar“ vključuje druge krajinske značilnosti, če te niso prevladujoče in bistveno ne ovirajo opravljanja kmetijske dejavnosti zaradi površine, ki jo zasedajo na kmetijski parceli. Države članice lahko pri izvajanju tega načela določijo največji delež kmetijske parcele, ki vključuje te druge krajinske značilnosti.
Kar zadeva trajno travinje z razdrobljenimi neupravičenimi značilnostmi, se lahko države članice odločijo, da bodo uporabile fiksne koeficiente zmanjšanja za določitev površine, ki velja za upravičeno;
vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki je bila upravičena do plačil v skladu z naslovom III, poglavje II, oddelek 2, pododdelek 2, te uredbe ali na podlagi sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 ter ki ni „upravičeni hektar“, kot ga določijo države članice na podlagi točk (a) in (b) tega odstavka:
zaradi uporabe Direktive 92/43/EGS, 2009/147/ES ali 2000/60/ES za to površino;
zaradi intervencij na osnovi površin, določenih na podlagi te uredbe in zajetih v integriranem sistemu iz člena 65(1) Uredbe (EU) 2021/2116, ki omogočajo proizvodnjo proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi I k PDEU s pomočjo paludikulture, ali nacionalnih shem za biotsko raznovrstnost ali zmanjšanje toplogrednih plinov, katerih pogoji so skladni s temi intervencijami na osnovi površin, če te intervencije in nacionalne sheme prispevajo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), te uredbe;
v času trajanja obveznosti kmeta glede pogozdovanja na podlagi člena 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999, člena 43 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali člena 22 Uredbe (EU) št. 1305/2013 oziroma člena 70 ali člena 73 te uredbe ali na podlagi nacionalne sheme, katere pogoji so skladni s členom 43(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali členom 22 Uredbe (EU) št. 1305/2013 oziroma členom 70 ali členom 73 te uredbe;
v času trajanja obveznosti kmeta, na podlagi katere je površina dana v praho, na podlagi členov 22, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1257/1999, člena 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005, člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali člena 70 te uredbe.
Površine, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, so upravičeni hektarji le, če vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne presega 0,3 %.
Države članice pri določanju, kdo je „aktivni kmet“, uporabijo objektivna in nediskriminatorna merila, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis kmetijskih dejavnosti kmeta v nacionalne ali regionalne registre. Taka merila se lahko uvedejo v eni ali več oblikah, ki jih izberejo države članice, vključno z negativnim seznamom, na podlagi katerega se kmet ne šteje za aktivnega kmeta. Če država članica za „aktivne kmete“ šteje tiste kmete, ki niso prejeli neposrednih plačil, ki presegajo določen znesek za preteklo leto, ta znesek ne presega 5 000 EUR.
„Mladi kmet“ se določi tako, da vključuje:
zgornjo starostno mejo, določeno med 35 in 40 let;
pogoje za „vodjo kmetijskega gospodarstva“;
ustrezno usposabljanje ali potrebna znanja in spretnosti, kot jih določijo države članice.
NASLOV II
CILJI IN KAZALNIKI
Člen 5
Splošni cilji
V skladu s cilji SKP iz člena 39 PDEU, s ciljem ohranjanja delovanja notranjega trga in enakih konkurenčnih pogojev med kmeti v Uniji ter z načelom subsidiarnosti je namen podpore iz EKJS in EKSRP nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja kmetovanja, sektorja hrane in podeželja ter prispevanje k doseganju naslednjih splošnih ciljev na ekonomskem, okoljskem in socialnem področju, kar bo prispevalo k izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030:
spodbujanje pametnega, konkurenčnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja dolgoročno prehransko varnost;
podpora in krepitev varstva okolja, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev Unije, vključno z njenimi zavezami iz Pariškega sporazuma;
krepitev socialno-ekonomskega tkiva podeželja.
Člen 6
Specifični cilji
Splošni cilji se dosegajo z uresničevanjem naslednjih specifičnih ciljev:
podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti kmetijskega sektorja po vsej Uniji, da se poveča dolgoročna prehranska varnost in kmetijska raznolikosti ter zagotovi gospodarska trajnostnost kmetijske proizvodnje v Uniji;
krepitev tržne usmerjenosti in povečanje tako kratko- kot dolgoročne konkurenčnosti kmetij, vključno z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;
izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;
prispevanje k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter spodbujanje trajnostne energije;
spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij;
prispevanje k zaustavitvi in obratu trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;
privabljanje in zadržanje mladih kmetov in novih kmetov v tem poklicu ter spodbujanje trajnostnega razvoja podjetij na podeželju;
spodbujanje zaposlovanja, rasti, enakosti spolov, vključno s participacijo žensk v kmetovanju, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželju, vključno s krožnim biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;
izboljšanje odziva kmetijstva Unije na zahteve družbe glede hrane in zdravja, vključno z visokokakovostno, varno in hranljivo hrano, pridelano na trajnostni način, zmanjšanje živilskih odpadkov ter izboljšanje dobrobiti živali in boj zoper odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom (v nadaljnjem besedilu: mikrobna odpornost).
Člen 7
Kazalniki
Doseganje ciljev iz člena 5 ter člena 6(1) in (2) se oceni na podlagi skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na učinek, rezultate, vpliv in stanje iz Priloge I. Ti skupni kazalniki vključujejo:
kazalnike učinka, ki se nanašajo na realizirani učinek podprtih intervencij;
kazalnike rezultatov, ki se nanašajo na zadevne specifične cilje iz člena 6(1) in (2) ter se v strateških načrtih SKP uporabljajo za določanje merljivih mejnikov in ciljnih vrednosti v zvezi s temi specifičnimi cilji ter za ocenjevanje napredka pri doseganju teh ciljnih vrednosti; kazalniki rezultatov, ki se nanašajo na okoljske in podnebne cilje, lahko zajemajo intervencije, ki prispevajo k izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz zakonodajnih aktov Unije iz Priloge XIII;
kazalnike vpliva, ki se nanašajo na cilje iz člena 5 ter člena 6(1) in (2) ter se uporabljajo v okviru strateških načrtov SKP in SKP;
kazalnike stanja iz člena 115(2) in naštete v Prilogi I.
NASLOV III
SKUPNE ZAHTEVE IN VRSTE INTERVENCIJ
POGLAVJE I
SKUPNE ZAHTEVE
Člen 8
Strateški pristop
Države članice si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s svojimi ocenami potreb in skupnimi zahtevami iz tega poglavja.
Člen 9
Splošna načela
Države članice zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP in standarde DKOP iz člena 13 v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije.
Države članice zagotovijo, da so intervencije in standardi DKOP iz člena 13, določeni na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, združljivi s pravilnim delovanjem notranjega trga in da ne izkrivljajo konkurence.
Države članice vzpostavijo pravni okvir, ki ureja dodelitev podpore Unije kmetom in drugim upravičencem v skladu s strateškimi načrti SKP, kot jih je odobrila Komisija v skladu s členoma 118 in 119 te uredbe, ter načeli in zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) 2021/2116. Države članice izvajajo te strateške načrte SKP, kot jih je odobrila Komisija.
Člen 10
Domača podpora STO
Države članice intervencije, ki temeljijo na vrstah intervencij iz Priloge II k tej uredbi, vključno z opredelitvami pojmov in pogoji iz člena 4, zasnujejo tako, da izpolnjujejo merila iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu.
Zlasti osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost, dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost, dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete ter sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali izpolnjujejo merila iz odstavkov Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, navedenih v Prilogi II k tej uredbi za navedene intervencije. Za druge intervencije so odstavki Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, navedeni v Prilogi II k tej uredbi, le okvirni in namesto njih so lahko te intervencije skladne s kakšnim drugim odstavkom Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, če je to določeno in obrazloženo v strateškem načrtu SKP.
Člen 11
Izvajanje memoranduma o soglasju o oljnicah
Če je po priglasitvi vseh načrtovanih učinkov držav članic največja površina za podporo za vso Unijo iz odstavka 1 tega člena presežena, Komisija za vsako državo članico, ki je priglasila presežek v primerjavi s svojo referenčno površino, izračuna koeficient zmanjšanja, ki je sorazmeren presežku načrtovanih učinkov zadevne države članice, tako da so ohranjene največje površine za podporo za vso Unijo. Vsaka zadevna država članica je o tem koeficientu zmanjšanja obveščena v pripombah Komisije glede strateškega načrta SKP v skladu s členom 118(3). Koeficient zmanjšanja za vsako državo članico se določi v izvedbenem sklepu iz člena 118(6), s katerim Komisija odobri strateški načrt SKP.
Države članice svoje površine za pomoč po datumu iz člena 118(1) ne spreminjajo na lastno pobudo.
Komisija zadevne države članice o koeficientih zmanjšanja obvesti do 31. januarja leta, ki je pred zadevnim letom zahtevka.
Vsaka zadevna država članica ustrezen zahtevek za spremembo svojega strateškega načrta SKP s koeficientom zmanjšanja iz drugega pododstavka predloži do 31. marca leta, ki je pred zadevnim letom zahtevka. Koeficient zmanjšanja za to državo članico se določi v izvedbenem sklepu iz člena 119(10), s katerim Komisija odobri spremembo strateškega načrta SKP.
Člen 12
Načelo in področje uporabe
Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se kmetom in drugim upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II ali letna plačila na podlagi členov 70, 71 in 72, naloži upravna sankcija, če ne izpolnjujejo predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov DKOP, ki so določeni v strateških načrtih SKP in navedeni v Prilogi III, in sicer v zvezi z naslednjimi področji:
podnebje in okolje, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov;
javno zdravje in zdravje rastlin;
dobrobit živali.
Člen 13
Obveznosti držav članic v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji
Države članice ne določijo minimalnih standardov za glavne cilje, ki niso glavni cilji iz Priloge III.
Člen 14
Načelo in področje uporabe
Člen 15
Storitve kmetijskega svetovanja
S storitvami kmetijskega svetovanja se v celotnem ciklu razvoja kmetij zagotavlja ustrezna pomoč, vključno s prvo vzpostavitvijo kmetijskega gospodarstva, prilagoditvijo vzorcev proizvodnje povpraševanju potrošnikov, inovativnimi praksami, kmetijskimi tehnikami za odpornost na podnebne spremembe, vključno z gozdnim kmetijstvom in agroekologijo, boljšo dobrobitjo živali ter po potrebi varnostnimi standardi in socialno podporo.
Storitve kmetijskega svetovanja so vključene v povezane storitve kmetijskih svetovalcev, raziskovalcev, organizacij kmetov in drugih deležnikov, ki tvorijo AKIS.
Storitve kmetijskega svetovanja so prilagojene različnim vrstam proizvodnje in kmetij ter zajemajo najmanj:
vse zahteve, pogoje in upravljavske obveznosti, ki se uporabljajo za kmete in druge upravičence v skladu s strateškim načrtom SKP, vključno z zahtevami in standardi v okviru pogojenosti in pogoji za intervencije, pa tudi informacije o finančnih instrumentih in poslovnih načrtih, vzpostavljenih v okviru strateškega načrta SKP;
zahteve, ki jih države članice določijo za izvajanje Direktive 92/43/EGS, Direktive 2000/60/ES, člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ), Direktive 2009/128/ES, Direktive 2009/147/ES, Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) in Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 );
kmetijske prakse, ki preprečujejo razvoj mikrobne odpornosti, kot je določeno v sporočilu Komisije z dne 29. junija 2017 z naslovom „Evropski akcijski načrt ‚eno zdravje‘ zoper odpornost proti antimikrobikom (AMR)“;
preprečevanje in obvladovanje tveganj;
podporo za inovacije, zlasti za pripravo in izvajanje projektov operativnih skupin EIP iz člena 127(3);
digitalne tehnologije v kmetijstvu in na podeželju, kot je navedeno v členu 114, točka (b);
trajnostno upravljanje hranil, vključno z uporabo orodja za trajnostnost kmetij za hranila najpozneje od leta 2024, kije vsaka digitalna aplikacija, ki zagotavlja vsaj:
ravnovesje med glavnimi hranili na pridelovalni površini;
pravne zahteve glede hranil;
podatke o tleh, ki temeljijo na razpoložljivih informacijah in analizah;
podatke iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), pomembne za upravljanje hranil;
zaposlitvene pogoje, obveznosti delodajalcev, zdravje in varnost pri delu ter socialno podporo v kmetijskih skupnostih.
POGLAVJE II
VRSTE INTERVENCIJ V OBLIKI NEPOSREDNIH PLAČIL
Člen 16
Vrste intervencij v obliki neposrednih plačil
Nevezana neposredna plačila so naslednja:
osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost;
dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost;
dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete;
sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali.
Vezana neposredna plačila so naslednja:
vezana dohodkovna podpora;
posebno plačilo za bombaž.
Člen 17
Omejevanje in postopno zniževanje plačil
Države članice lahko določijo dodatne tranše nad 60 000 EUR in navedejo odstotke znižanja za te dodatne tranše. Hkrati zagotovijo, da je zmanjšanje za vsako tranšo enako ali večje kot za prejšnjo tranšo.
Države članice lahko pred uporabo odstavka 1 ali 2 od zneska osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, ki se odobri kmetu za določeno koledarsko leto, odštejejo:
vse plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo, ki jo je prijavil kmet, vključno z davki in socialnimi prispevki, vezanimi na zaposlitev;
enakovredne stroške rednega in neplačanega dela, povezanega s kmetijsko dejavnostjo, ki jo izvajajo osebe, ki delajo na zadevni kmetiji, vendar ne prejemajo plače ali so plačane manj, kot se običajno plača za opravljene storitve, vendar so nagrajene s poslovnim izidom kmetijskega poslovanja;
stroške dela v okviru pogodbenih stroškov, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, ki jih je prijavil kmet.
Države članice za izračun zneskov iz prvega pododstavka, točka (a), uporabijo stroške plač, ki jih je kmet dejansko imel. V ustrezno utemeljenih primerih lahko kmetje zahtevajo uporabo standardnih stroškov, ki jih določi zadevna država članica v skladu z metodo, ki jo podrobneje opredeli v svojem strateškem načrtu SKP na podlagi povprečnih standardnih plač, povezanih s kmetijsko dejavnostjo na nacionalni ali regionalni ravni, pomnoženih s številom letnih delovnih enot, ki jih prijavi zadevni kmet.
Države članice za izračun zneskov iz prvega pododstavka, točka (b), uporabijo standardne stroške, ki jih določi zadevna država članica v skladu z metodo, ki jo podrobneje opredeli v svojem strateškem načrtu SKP na podlagi povprečnih standardnih plač, povezanih s kmetijsko dejavnostjo na nacionalni ali regionalni ravni, pomnoženih s številom letnih delovnih enot, ki jih prijavi zadevni kmet.
Poleg tega lahko države članice celotni rezultat ali njegov del s pomočjo prerazporeditve uporabijo za financiranje vrst intervencij v okviru EKSRP, kot je določeno v poglavju IV. Taka prerazporeditev v EKSRP je del finančnih tabel strateškega načrta SKP in se v skladu s členom 103 lahko ponovno pregleda leta 2025. Zanjo ne veljajo najviše mejne vrednosti za prerazporeditev sredstev iz EKJS v EKSRP, določene v skladu z navedenim členom.
Člen 18
Minimalne zahteve
Države članice lahko namesto tega določijo minimalni znesek neposrednih plačil, ki se lahko izplačajo kmetu.
Pri določitvi minimalne površine ali minimalnega zneska si države članice prizadevajo zagotoviti, da se neposredna plačila odobrijo samo aktivnim kmetom, če:
upravljanje ustreznih plačil ne povzroča prevelikega upravnega bremena in
ustrezni zneski dejansko prispevajo k doseganju specifičnih ciljev iz člena 6(1), h katerim prispevajo neposredna plačila.
Člen 19
Prispevek k instrumentu za obvladovanje tveganj
Z odstopanjem od člena 44(1) Uredbe (EU) 2021/2116 se država članica lahko odloči, da do 3 % neposrednih plačil, ki se izplačajo kmetu, nameni za prispevek kmeta k instrumentu za obvladovanje tveganj.
Države članice, ki se odločijo za izvajanje te določbe, jo uporabljajo za vse kmete, ki v določenem letu prejemajo neposredna plačila.
Člen 20
Splošne zahteve za prejemanje nevezanih neposrednih plačil
Države članice aktivnim kmetom odobrijo nevezana neposredna plačila v skladu s pogoji iz tega oddelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.
Člen 21
Splošna pravila
Člen 22
Znesek podpore na hektar
Člen 23
Plačilne pravice
Člen 24
Vrednost plačilnih pravic in konvergenca
Države članice se lahko odločijo, da zmanjšanje uporabijo za vse ali del plačilnih pravic z vrednostjo, določeno v skladu z odstavkom 1 tega člena, ki presega načrtovani znesek na enoto iz člena 102(1) za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v strateškem načrtu SKP za državo članico ali skupino ozemelj iz člena 22(2).
Člen 25
Uveljavljanje plačilnih pravic
Člen 26
Rezerve za plačilne pravice
Države članice svojo rezervo uporabijo za prednostno dodelitev plačilnih pravic naslednjim kmetom:
mladim kmetom, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo;
novim kmetom.
Člen 27
Prerazporeditev plačilnih pravic
Člen 28
Plačila za male kmete
Države članice lahko plačilo za male kmete, kot določijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska ali zneskov na hektar, ki nadomeščajo neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Države članice lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP zasnujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna.
Letno plačilo za posameznega kmeta ne presega 1 250 EUR.
Države članice lahko določijo različne pavšalne zneske ali zneske na hektar, vezane na različne prage za površino.
Člen 29
Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka ali od člena 98 lahko države članice prerazporedijo dohodkovno podporo z drugimi instrumenti in intervencijami, ki se financirajo iz EKJS, da bi dosegle cilj pravičnejše razporeditve ter uspešnejše in učinkovitejše usmerjenosti dohodkovne podpore, če lahko v svojih strateških načrtih SKP dokažejo, da je taka potreba po prerazporeditvi ustrezno obravnavana.
Če so kmetje del skupine povezanih pravnih oseb, kot določijo države članice, lahko države članice v skladu pogoji, ki jih same določijo, uporabijo največje število hektarjev iz odstavka 3 na ravni te skupine.
Člen 30
Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete
Države članice lahko odločijo, da kmetom, ki so prejeli podporo na podlagi člena 50 Uredbe (EU) št. 1307/2013, za preostanek obdobja iz odstavka 5 navedenega člena odobrijo podporo iz tega člena.
Ta podpora je v obliki bodisi letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar ali pavšalnega plačila na mladega kmeta.
Države članice lahko odločijo, da odobrijo podporo iz tega člena le za največje število hektarjev na mladega kmeta.
V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb, kot so skupina kmetov, organizacije proizvajalcev ali zadruge, lahko države članice uporabijo največje število hektarjev iz odstavka 3 na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin:
ki ustrezajo opredelitvi pojma in pogojem za „mladega kmeta“, določenih v skladu s členom 4(6), ter
kadar nacionalno pravo določa, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi posameznih kmetov, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov ekonomski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.
Člen 31
Sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali
Vsaka shema za podnebje in okolje načeloma zajema vsaj dve od naslednjih področij ukrepanja za podnebje, okolje, dobrobit živali in boja proti mikrobni odpornosti:
blaženje podnebnih sprememb, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov iz kmetijskih praks ter vzdrževanjem obstoječih skladišč ogljika in povečanjem sekvestracije ogljika;
prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z ukrepi za povečanje odpornosti sistemov proizvodnje hrane ter raznovrstnosti živali in rastlin za večjo odpornost na bolezni in podnebne spremembe;
varstvo ali izboljšanje kakovosti vode in zmanjšanje pritiska na vodne vire;
preprečevanje degradacije tal, obnova tal, izboljšanje rodovitnosti tal in upravljanja hranil in živih organizmov v tleh;
varstvo biotske raznovrstnosti, ohranjanje ali obnavljanje habitatov ali vrst, vključno z ohranjanjem in ustvarjanjem krajinskih značilnosti ali neproizvodnih površin;
ukrepi za trajnostno in zmanjšano uporabo pesticidov, zlasti pesticidov, ki so nevarni za zdravje ljudi ali okolje;
ukrepi za izboljšanje dobrobiti živali ali boj proti mikrobni odpornosti.
Države članice v skladu s tem členom zagotovijo le plačila, ki zajemajo obveznosti, ki:
presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde DKOP, določene v skladu s poglavjem I, oddelek 2;
presegajo zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter dobrobit živali, pa tudi druge zadevne obvezne zahteve, določene v nacionalnem pravu in pravu Unije;
presegajo pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2), točka (b);
se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 70.
Za obveznosti iz prvega pododstavka, točka (b), se lahko, kadar nacionalno pravo nalaga nove zahteve, ki presegajo ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, podpora odobri za obveznosti, ki prispevajo k izpolnjevanju teh zahtev, za največ 24 mesecev od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo.
Brez poseganja v člen 87(1) Uredbe (EU) 2021/2116 za aktivne kmete ali skupine aktivnih kmetov, ki sodelujejo v shemah za podnebje in okolje, določenih v skladu s prvim pododstavkom, velja, da izpolnjujejo zadevne zahteve in standarde iz Priloge III, če izpolnjujejo obveznosti iz zadevne sheme za podnebje in okolje.
Države članice, ki vzpostavijo sheme za podnebje in okolje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, lahko zagotovijo, da njihovi sistemi upravljanja in kontrole ne podvajajo pregledov, kadar se uporabljajo enake zahteve in standardi v okviru teh shem za podnebje in okolje in obveznosti iz Priloge III.
Podpora za posamezno shemo za podnebje in okolje je v obliki letnega plačila za vse upravičene hektarje, ki so zajeti v obveznostih. Plačila se odobrijo kot:
plačila, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, določeno v pododdelku 2, ali
plačila aktivnim kmetom ali skupinam aktivnih kmetov za nadomestilo vseh ali dela nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti, ki se izračunajo v skladu s členom 82 in upoštevajoč ciljne vrednosti za sheme za podnebje in okolje; ta plačila lahko krijejo tudi stroške poslovanja.
Z odstopanjem od prvega pododstavka so lahko plačila, odobrena v skladu s točko (b) prvega pododstavka, za obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali, obveznosti za boj proti mikrobni odpornosti in, če je to ustrezno utemeljeno, obveznosti za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje, tudi v obliki letnega plačila za glave velike živine.
Člen 32
Splošna pravila
Člen 33
Področje uporabe
Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, ki so pomembni iz socialno-ekonomskih ali okoljskih razlogov:
žita;
oljna semena, razen sončničnih semen, ki so namenjena za proizvodnjo slaščic, kot je določeno v členu 11(7);
beljakovinske rastline, vključno s stročnicami in mešanicami stročnic in trav, če v mešanici prevladujejo stročnice;
lan;
konoplja;
riž;
oreški;
škrobni krompir;
mleko in mlečni proizvodi;
semena;
ovčje in kozje meso;
goveje in telečje meso;
oljčno olje in namizne oljke;
sviloprejke;
sušena krma;
hmelj;
sladkorna pesa, sladkorni trs in korenine cikorije;
sadje in zelenjava;
hitro rastoči panjevec.
Člen 34
Upravičenost
Člen 35
Prenos pooblastil v primeru strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za dopolnitev te uredbe z ukrepi za preprečitev, da bi upravičenci do vezane dohodkovne podpore utrpeli škodo zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju. Ti delegirani akti lahko državam članicam omogočijo, da odločijo, da se vezana dohodkovna podpora lahko izplačuje še do leta 2027 na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila taka podpora dodeljena v preteklem referenčnem obdobju.
Člen 36
Področje uporabe
Bolgarija, Grčija, Španija in Portugalska posebno plačilo za bombaž v skladu s pogoji iz tega pododdelka odobrijo aktivnim kmetom, ki pridelujejo bombaž iz oznake KN 5201 00 .
Člen 37
Splošna pravila
Za intervencije iz tega pododdelka:
se upravičenost nastalih odhodkov določi na podlagi člena 37, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116;
za namene člena 12(2) Uredbe (EU) 2021/2116 mnenje, ki ga morajo predložiti certifikacijski organi, zajema točke (a), (b) in (d) člena 12(1) ter izjavo o upravljanju.
Člen 38
Osnovne površine, fiksni donosi in referenčni zneski
Določene so naslednje nacionalne osnovne površine:
Določeni so naslednji fiksni donosi v referenčnem obdobju:
Znesek posebnega plačila za kmetijsko rastlino na hektar upravičene površine se izračuna tako, da se donosi iz odstavka 2 pomnožijo z naslednjimi referenčnimi zneski:
Člen 39
Odobrene medpanožne organizacije
Za namene tega pododdelka „odobrena medpanožna organizacija“ pomeni pravni subjekt, ki ga sestavljajo kmetje, ki pridelujejo bombaž, in vsaj en obrat za odzrnjevanje bombaža, v katerem se izvajajo dejavnosti, kot so:
pomoč za boljše usklajevanje načina dajanja bombaža na trg, zlasti z raziskovalnimi študijami in tržnimi raziskavami;
priprava standardnih oblik pogodbe, usklajenih s pravili Unije;
usmerjanje proizvodnje k proizvodom, ki so bolje prilagojeni potrebam na trgu in povpraševanju potrošnikov, zlasti kar zadeva kakovost in varstvo potrošnikov;
posodabljanje metod in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov;
razvijanje tržnih strategij za promocijo bombaža prek shem za potrjevanje kakovosti.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za dopolnitev te uredbe s pravili o:
merilih za odobritev medpanožnih organizacij;
obveznostih proizvajalcev;
posledicah, kadar odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje meril iz točke (a).
Člen 40
Odobritev plačila
Člen 41
Odstopanja
POGLAVJE III
VRSTE INTERVENCIJ V NEKATERIH SEKTORJIH
Člen 42
Področje uporabe
To poglavje določa pravila glede vrst intervencij:
v sektorju sadja in zelenjave iz člena 1(2), točka (i), Uredbe (EU) št. 1308/2013;
v sektorju čebelarskih proizvodov iz člena 1(2), točka (v), Uredbe (EU) št. 1308/2013 (v nadaljnjem besedilu: čebelarski sektor);
v vinskem sektorju iz člena 1(2), točka (l), Uredbe (EU) št. 1308/2013;
v sektorju hmelja iz člena 1(2), točka (f), Uredbe (EU) št. 1308/2013;
v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk iz člena 1(2), točka (g), Uredbe (EU) št. 1308/2013;
v drugih sektorjih iz člena 1(2), točke (a) do (h), (k), (m), (o) do (t) in (w), Uredbe (EU) št. 1308/2013 in sektorjih, ki zajemajo proizvode s seznama v Prilogi VI k tej uredbi.
Člen 43
Obvezne in neobvezne vrste intervencij
Kadar država članica, ki v času predložitve strateškega načrta SKP nima priznanih organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, v obdobju strateškega načrta SKP prizna organizacijo proizvajalcev v navedenem sektorju na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, ta država članica predloži zahtevek za spremembo svojega strateškega načrta SKP v skladu s členom 119, da se vključijo intervencije v sektorju sadja in zelenjave.
Člen 44
Oblike podpore
V sektorjih iz člena 42 je podpora lahko v eni od naslednjih oblik:
povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu;
stroški na enoto;
pavšalni zneski;
financiranje po pavšalni stopnji.
Zneski za oblike podpore iz odstavka 1, točke (b), (c) in (d), se določijo na enega od naslednjih načinov:
s pošteno, pravično in preverljivo metodo izračuna, ki temelji na:
statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji;
preverjenih preteklih podatkih upravičencev ali
uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva upravičencev;
s predlogi proračunov, pripravljenimi za vsak primer posebej, ki jih vnaprej odobri telo, pristojno za izbiro operacije, v primeru intervencij v vinskem in čebelarskem sektorju, ali telo, pristojno za odobritev operativnih programov iz člena 50, v primeru intervencij v ostalih upravičenih sektorjih;
skladno s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto intervencije;
skladno z merili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru shem podpore, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto intervencije.
Člen 45
Prenos pooblastil za dodatne zahteve za vrste intervencij
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152, ki poleg zahtev iz tega poglavja to uredbo dopolnjujejo z dodatnimi zahtevami, kar zadeva:
zagotovitev pravilnega delovanja vrst intervencij iz tega poglavja, zlasti s preprečevanjem izkrivljanja konkurence na notranjem trgu;
vrsto odhodkov, ki jih zajemajo intervencije, vključene v tem poglavju, vključno z odstopanjem od člena 22 Uredbe (EU) 2021/2116, ter upravičenost upravnih stroškov in stroškov osebja organizacij proizvajalcev ali drugih upravičencev pri izvajanju teh intervencij;
osnovo za izračun finančne pomoči Unije iz tega poglavja, vključno z referenčnimi obdobji in izračunom vrednosti tržne proizvodnje, ter za izračun stopnje organiziranosti proizvajalcev za namene nacionalne finančne pomoči iz člena 53;
najvišjo stopnjo finančne pomoči Unije za vrste intervencij iz člena 47(2), točke (a), (c), (f), (g), (h) in (i) ter za vrste intervencij iz člena 58(1), prvi pododstavek, točke (c), (d) in (l), vključno s stroški pakiranja in prevoza umaknjenih proizvodov za brezplačno razdelitev in stroške predelave proizvodov pred njihovo oddajo v ta namen;
pravila za določitev zgornje meje odhodkov in za merjenje upravičene površine za namen vrst intervencij iz člena 47(2), točka (d), in člena 58(1), prvi pododstavek, točka (a);
pravila, na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva, pravila o izjemah glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, in pravila za prostovoljno certificiranje žganjarn;
pogoje, ki se uporabljajo za uporabo oblik podpore iz člena 44(1);
pravila o zahtevi glede minimalnega trajanja za proizvodne in neproizvodne naložbe, podprte z intervencijami, vključenimi v tem poglavju;
pravila o kombinaciji financiranja za naložbe na podlagi člena 58(1), prvi pododstavek, točka (b), in promocijo na podlagi člena 58(1), prvi pododstavek, točka (k).
Člen 46
Cilji v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f)
V sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), se uresničujejo naslednji cilji:
načrtovanje in organizacija proizvodnje, prilagajanje proizvodnje povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine, optimizacija stroškov proizvodnje in donosnosti naložb ter stabiliziranje cen proizvajalcev; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a), (b), (c) in (i);
koncentracija ponudbe in dajanje na trg proizvodov, vključno z neposrednim trženjem; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a), (b), in (c);
izboljšanje srednje- in dolgoročne konkurenčnosti, zlasti z modernizacijo; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz člena 6(1), točka (c);
raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod, vključno z odpornostjo na škodljivce in bolezni živali ter blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem podnebnim spremembam, inovativnimi praksami in pridelovalnimi tehnikami, ki spodbujajo gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a), (b), (c) in (i);
spodbujanje, razvoj in izvajanje:
proizvodnih metod in tehnik, ki spoštujejo okolje;
proizvodnih praks, odpornih proti škodljivcem in boleznim;
standardov glede zdravja in dobrobiti živali, ki presegajo minimalne zahteve, določene s pravom Unije in nacionalnim pravom;
zmanjšanja odpadkov in okolju prijazne uporabe stranskih proizvodov ter ravnanja z njimi, vključno z njihovo ponovno uporabo in vrednotenjem;
varstva in krepitve biotske raznovrstnosti ter trajnostne rabe naravnih virov, zlasti varstva vode, tal in zraka.
Ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz člena 6, točke (e), (f) in (i);
prispevanje k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, kot je določeno v členu 6(1), točka (d);
povečanje tržne vrednosti in kakovosti proizvodov, vključno z izboljšanjem kakovosti proizvodov in razvojem proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali proizvodov, ki so zajeti v shemah kakovosti Unije ali nacionalnih shemah kakovosti, ki jih priznajo države članice; ti cilji se nanašajo na specifični cilj iz člena 6(1), točka (b);
promocija in trženje proizvodov; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz člena 6(1), točke (b), (c), in (i);
povečanje potrošnje proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, svežih ali predelanih; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz člena 6(1), točka (i);
preprečevanje kriz in obvladovanje tveganj, namenjena preprečevanju in reševanju motenj na trgih zadevnega sektorja; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a), (b), in (c);
izboljšanje zaposlitvenih pogojev, izvrševanje obveznosti delodajalcev ter zahtev glede zdravja in varnosti pri delu v skladu z direktivami 89/391/EGS, 2009/104/ES in (EU) 2019/1152.
Člen 47
Vrste intervencij v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f)
Države članice za vsak cilj, ki ga izberejo med cilji iz člena 46, točke (a) do (i) in (k), v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f):
naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, raziskave ter poskusne in inovativne proizvodne metode ter drugi ukrepi na področjih, kot so:
ohranjanje tal, vključno s povečanjem zalog ogljika v tleh in izboljšanjem strukture tal, ter zmanjšanje onesnaževal;
izboljšanje uporabe vode in odgovorno gospodarjenje z njo, vključno z varčevanjem z vodo, varstvom vode in odvodnjavanjem;
preprečevanje škode zaradi slabih vremenskih razmer ter spodbujanje, razvoj in uporaba sort, pasem in praks ravnanja, prilagojenih spreminjajočim se podnebnim razmeram;
boljše varčevanje z energijo, večja energetska učinkovitost in boljša uporaba energije iz obnovljivih virov;
ekološko pakiranje samo na področju raziskav in poskusne proizvodnje;
biološka varnost, zdravje in dobrobit živali;
zmanjšanje emisij in odpadkov, izboljšanje uporabe stranskih proizvodov, vključno z njihovo ponovno uporabo in vrednotenjem ter ravnanje z odpadki;
izboljšanje odpornosti proti škodljivcem in zmanjšanje tveganj in vplivov uporabe pesticidov, vključno z izvajanjem tehnik integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;
izboljšanje odpornosti proti boleznim živali in zmanjšanje uporabe zdravil za uporabo v veterinarski medicini, vključno z antibiotiki;
oblikovanje in ohranjanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost;
izboljšanje kakovosti proizvoda;
izboljšanje genskih virov;
izboljšanje zaposlitvenih pogojev ter izvrševanja obveznosti delodajalcev ter zahtev glede zdravja in varnosti pri delu v skladu z direktivami 89/391/EGS, 2009/104/ES in (EU) 2019/1152;
storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede trajnostnih tehnik zatiranja škodljivcev in bolezni, trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev in veterinarskih proizvodov, prilagajanja podnebnim spremembam in njihovega blaženja, zaposlitvenih pogojev, obveznosti delodajalcev ter zdravja in varnosti pri delu;
usposabljanje, vključno z mentorstvom in izmenjavo najboljših praks, zlasti v zvezi s trajnostnimi tehnikami zatiranja škodljivcev in bolezni, trajnostno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in veterinarskih proizvodov, prilagajanjem podnebnim spremembam in njihovim blaženjem, pa tudi uporabo organiziranih platform za trgovanje in blagovnih borz na gotovinskih trgih in terminskih borzah;
ekološka ali integrirana pridelava;
ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza ter skladiščenja proizvodov;
promocija, komuniciranje in trženje, vključno z ukrepi in dejavnostmi, namenjenimi zlasti boljši ozaveščenosti potrošnikov o shemah kakovosti Unije in pomenu zdrave prehrane ter diverzifikaciji in konsolidaciji trgov;
izvajanje shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti;
izvajanje sistemov sledljivosti in certificiranja, zlasti spremljanje kakovosti proizvodov, ki se prodajajo končnim potrošnikom;
ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam.
Države članice za cilj iz člena 46, točka (j), v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f):
vzpostavitev, polnjenje in ponovno polnjenje vzajemnih skladov s strani organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali na podlagi člena 67(7) te uredbe;
naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg, vključno s skupnim skladiščenjem;
skupno skladiščenje proizvodov, ki jih proizvaja organizacija proizvajalcev ali njeni člani, po potrebi vključno s skupno predelavo proizvodov, da se olajša tako skladiščenje;
ponovna zasaditev sadovnjakov ali nasadov oljk, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice ali zaradi prilagoditve podnebnim spremembam;
obnovitev staleža živine po obveznem zakolu iz zdravstvenih razlogov ali zaradi izgub, ki so posledica naravnih nesreč;
umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene, po potrebi vključno s predelavo, da se olajša tak umik;
zelena trgatev, ki zajema spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zeleno trgatvijo niso bili poškodovani zaradi vremena, bolezni ali drugih razlogov, na posameznem območju;
opustitev spravila, ki zajema končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, razen uničenja proizvodov zaradi podnebnih razmer ali bolezni;
zavarovanje letine in proizvodnje, ki prispeva k varovanju dohodkov proizvajalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni ali napadov škodljivcev, ob hkratnem zagotavljanju, da upravičenci sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj;
mentorstvo drugim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali na podlagi člena 67(7) te uredbe, ali posameznim proizvajalcem;
izvajanje in upravljanje sanitarnih in fitosanitarnih zahtev tretjih držav na ozemlju Unije, da se olajša dostop do trgov tretjih držav;
ukrepi komuniciranja za ozaveščanje in informiranje potrošnikov.
Člen 48
Načrtovanje, poročanje in potrditev smotrnosti na ravni operativnih programov
Za vrste intervencij v sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), se na ravni operativnih programov namesto na ravni intervencije uporabljajo člen 7(1), točka (a), člen 102, člen 111, točki (g) in (h), člen 112(3), točka (b), in člen 134. Načrtovanje, poročanje in potrditev smotrnosti za te vrste intervencij se izvajajo tudi na ravni operativnih programov.
Člen 49
Cilji v sektorju sadja in zelenjave
Države članice v sektorju sadja in zelenjave iz člena 42, točka (a), uresničujejo enega ali več ciljev iz člena 46. Cilji iz člena 46, točke (g), (h), (i) in (k), zajemajo tako sveže kot predelane proizvode, medtem ko cilji iz drugih točk navedenega člena zajemajo samo sveže proizvode.
Države članice zagotovijo, da intervencije ustrezajo vrstam intervencij, izbranim v skladu s členom 47.
Člen 50
Operativni programi
V ta namen države članice zagotovijo, da:
se intervencije na podlagi operativnih programov združenja organizacij proizvajalcev v celoti financirajo, brez poseganja v člen 51(1), točka (b), s prispevki organizacij članic tega združenja in da so taka sredstva pridobljena iz operativnih skladov teh organizacij članic;
so intervencije in ustrezna finančna udeležba opredeljeni v operativnem programu vsake posamezne organizacije članice;
ne prihaja do podvajanja financiranja.
Države članice zagotovijo, da za vsak operativni program:
vsaj 15 % odhodkov zajema intervencije, ki so povezane s cilji iz člena 46, točki (e) in (f);
operativni program zajema tri ali več ukrepov, ki so povezani s cilji iz člena 46, točki (e) in (f);
vsaj 2 % odhodkov zajema intervencije, ki so povezane s ciljem iz člena 46, točka (d), in
odhodki za intervencije iz vrst intervencij iz člena 47(2), točke (f), (g) in (h), ne presegajo ene tretjine skupnih odhodkov.
Kadar za vsaj 80 % članov organizacije proizvajalcev velja ena ali več identičnih kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti ali obveznosti ekološkega kmetovanja iz poglavja IV, se vsaka od teh obveznosti šteje kot ukrep za najmanj tri ukrepe iz prvega pododstavka, točka (b).
Člen 51
Operativni skladi
Vsaka organizacija proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ali združenje organizacij proizvajalcev lahko ustanovi operativni sklad. Sklad se financira iz:
finančnih prispevkov:
članov organizacije proizvajalcev ali same organizacije proizvajalcev ali obeh ali
združenja organizacij proizvajalcev prek članov tega združenja;
finančne pomoči Unije, ki se lahko odobri organizacijam proizvajalcev ali njihovim združenjem, kadar te organizacije ali združenja predložijo operativni program.
Člen 52
Finančna pomoč Unije v sektorju sadja in zelenjave
Finančna pomoč Unije se omeji na:
4,1 % vrednosti tržne proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev;
4,5 % vrednosti tržne proizvodnje vsakega združenja organizacij proizvajalcev;
5 % vrednosti tržne proizvodnje vsake transnacionalne organizacije proizvajalcev ali vsakega transnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev.
Te omejitve se lahko povečajo za 0,5 odstotne točke, če se znesek, ki presega zadevni odstotek iz prvega pododstavka, porabi izključno za eno ali več intervencij, povezanih s cilji iz člena 46, točke (d), (e), (f), (h), (i) in (j). Za združenja organizacij proizvajalcev, vključno s transnacionalnimi združenji organizacij proizvajalcev, velja, da združenje te intervencije lahko izvaja v imenu svojih članov.
Na zahtevo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev se petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 poveča na 60 % za operativni program ali del operativnega programa, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
transnacionalne organizacije proizvajalcev v dveh ali več državah članicah izvajajo intervencije, ki so povezane s cilji iz člena 46, točke (b), (e) in (f);
ena ali več organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev je vključenih v intervencije, ki se izvajajo na medpanožni osnovi;
operativni program zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba (EU) 2018/848;
organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, priznano na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, prvič izvaja operativni program;
organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave v državi članici;
organizacija proizvajalcev deluje v eni izmed najbolj oddaljenih regij;
operativni program zajema intervencije, ki so povezane s cilji iz člena 46, točke (d), (e), (f), (i) in (j);
operativni program prvič izvaja priznana organizacija proizvajalcev, ki nastane po združitvi dveh ali več priznanih organizacij proizvajalcev.
Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % v naslednjih primerih:
umik sadja in zelenjave s trga v obsegu največ 5 % tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev, pri čemer se sadje in zelenjava odstranita z:
brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo v njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalno pravo predvideva pravico do javne pomoči, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;
brezplačno razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam, ustanovam iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter otroškim počitniškim domovom, kakor tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo;
ukrepi, povezani z mentorstvom drugim organizacijam proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, pod pogojem, da so te organizacije proizvajalcev iz regij držav članic iz člena 53(2) te uredbe, ali posameznim proizvajalcem.
Člen 53
Nacionalna finančna pomoč
Člen 54
Cilji v čebelarskem sektorju
Države članice si v čebelarskem sektorju prizadevajo uresničiti najmanj enega od zadevnih specifičnih ciljev iz člena 6(1).
Člen 55
Vrste intervencij v čebelarskem sektorju in finančna pomoč Unije
Države članice v svojih strateških načrtih SKP za vsak izbran specifični cilj iz člena 6(1) izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v čebelarskem sektorju:
storitve svetovanja, tehnična pomoč, usposabljanje, obveščanje in izmenjava najboljših praks, tudi prek mreženja, za čebelarje in organizacije čebelarjev;
naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ter drugi ukrepi, vključno za:
zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze;
preprečevanje škode zaradi slabih vremenskih razmer ter spodbujanje razvoja in uporabe praks ravnanja, prilagojenih spreminjajočim se podnebnim razmeram;
obnovitev čebeljih panjev v Uniji, vključno z vzrejo čebel;
racionalizacijo sezonske paše;
ukrepi za podporo laboratorijem pri analizi čebelarskih proizvodov, izgub čebel ali upadov produktivnosti ter snovi, ki bi lahko bile strupene za čebele;
ukrepi za ohranitev ali povečanje obstoječega števila čebeljih panjev v Uniji, vključno z vzrejo čebel;
sodelovanje s specializiranimi telesi za izvajanje programov raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov;
promocija, komuniciranje in trženje, vključno z ukrepi in dejavnostmi spremljanja trga, namenjenimi zlasti boljši ozaveščenosti potrošnikov o kakovosti čebelarskih proizvodov;
ukrepi za povečanje kakovosti proizvodov.
Člen 56
Dodaten prenos pooblastil za vrste intervencij v čebelarskem sektorju
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za dopolnitev te uredbe z zahtevami poleg zahtev iz tega oddelka o:
obveznosti držav članic, da Komisijo vsako leto uradno obvestijo o številu čebeljih panjev na svojem ozemlju v skladu s členom 55(7);
opredelitvi čebeljega panja in metod za izračun števila čebeljih panjev;
minimalnem prispevku Unije k odhodkom, povezanim z izvajanjem vrst intervencij in intervencij iz člena 55.
Člen 57
Cilji v vinskem sektorju
Države članice iz člena 88(1) si v vinskem sektorju prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:
izboljšanje gospodarske trajnostnosti in konkurenčnosti proizvajalcev vina v Uniji; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a), (b), (c) in (h);
prispevanje k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter izboljšanje trajnostnosti sistemov proizvodnje in zmanjšanje vpliva vinskega sektorja Unije na okolje, vključno s podporo vinogradnikom pri zmanjševanju uporabe vložkov in izvajanju okolju prijaznejših metod in pridelovalnih praks; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz člena 6(1), točke (d) do (f), in (i);
izboljšanje zaposlitvenih pogojev ter izvrševanje obveznosti delodajalcev ter zahtev glede zdravja in varnosti pri delu v skladu z direktivami 89/391/EGS, 2009/104/ES in (EU) 2019/1152;
izboljšanje uspešnosti vinskih podjetij Unije in njihovega prilagajanja povpraševanju na trgu ter povečanje njihove dolgoročne konkurenčnosti pri proizvodnji in trženju proizvodov vinske trte, vključno s prihranki energije, splošno energetsko učinkovitostjo in trajnostnimi postopki; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a) do (e), (g) in (h);
prispevanje k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu vina v Uniji, da se preprečijo krize na trgu; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz člena 6(1), točka (a);
prispevanje k zaščiti dohodkov proizvajalcev Unije, kadar imajo izgubo zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, živali, bolezni ali napadov škodljivcev; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz člena 6(1), točka (a);
izboljšanje tržljivosti in konkurenčnosti proizvodov vinske trte Unije, zlasti z razvojem inovativnih proizvodov, postopkov in tehnologij ter dodajanjem vrednosti na vseh stopnjah dobavne verige; ta cilj lahko vključuje prenos znanja in se nanaša na specifične cilje iz člena 6(1), točke (a), (b), (c), (e) in (i);
spodbujanje uporabe stranskih proizvodov vinarstva v industrijske in energetske namene, da se zagotavlja kakovost vina Unije in hkrati varuje okolja; ta cilj se nanaša na specifična cilja iz člena 6(1), točki (d) in (e);
prispevanje k večji ozaveščenosti potrošnikov o odgovornem uživanju vina in shemah kakovosti Unije za vino; ta cilj se nanaša na specifična cilja iz člena 6(1), točki (b) in (i);
izboljšanje konkurenčnosti proizvodov vinske trte Unije v tretjih državah, tudi z odpiranjem in diverzifikacijo trgov za vino; ta cilj se nanaša na specifična cilja iz člena 6(1), točki (b) in (h);
prispevanje k povečanju odpornosti proizvajalcev pred tržnimi nihanji; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz člena 6(1), točka (a).
Člen 58
Vrste intervencij v vinskem sektorju
Države članice iz člena 88(1) za vsak cilj, izbran izmed ciljev, določenih v členu 57, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst naslednjih vrst intervencij:
prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, ki je proces, sestavljen iz enega ali več od naslednjega:
zamenjave sort, tudi s precepljanjem, vključno za izboljšanje kakovosti ali okoljske trajnostnosti zaradi prilagajanja podnebnim spremembam ali povečanja genske raznovrstnosti;
sprememba lokacije vinogradov;
ponovno zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice;
izboljšave tehnik upravljanja vinogradov, zlasti uvedba naprednih sistemov trajnostne proizvodnje, vključno z zmanjšanjem uporabe pesticidov, ne pa tudi običajna obnova vinogradov s ponovno zasaditvijo z isto sorto vinske trte po istem sistemu gojenja vinske trte po koncu naravne življenjske dobe vinskih trt;
naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva v vinogradniških kmetijskih sistemih, razen operacij, povezanih z vrsto intervencije iz točke (a), v predelovalne obrate in vinarsko infrastrukturo ter tržne strukture in orodja;
zelena trgatev, ki pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič ter ne vključuje opustitve trgatve, ki zajema puščanje komercialnega grozdja na trti na koncu običajnega proizvodnega cikla;
zavarovanje letine proti izgubi dohodka zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo, drugih slabih vremenskih razmer, škode, ki jo povzročijo živali, bolezni rastlin ali napadi škodljivcev;
opredmetene in neopredmetene naložbe v inovacije, ki vključujejo razvoj inovativnih proizvodov, vključno s proizvodi in stranskimi proizvodi vinarstva, inovativnih postopkov in tehnologij za proizvodnjo vinskih proizvodov in digitalizacije teh postopkov in tehnologij, ter druge naložbe, ki dodajajo vrednost na vseh stopnjah dobavne verige, vključno z izmenjavo znanja in prispevkom k prilaganju na podnebne spremembe;
storitve svetovanja, zlasti v zvezi z zaposlitvenimi pogoji, obveznostmi delodajalca ter zdravjem in varnostjo pri delu;
destilacija stranskih proizvodov vinarstva v skladu z omejitvami iz dela II, oddelek D, Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013;
ukrepi za informiranje o vinih Unije v državah članicah za spodbujanje odgovornega uživanja vina ali promocijo shem kakovosti Unije, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe;
ukrepi, ki jih izvajajo medpanožne organizacije, ki so jih države članice v vinskem sektorju priznale v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, namenjeni povečanju ugleda vinogradov Unije s promocijo vinskega turizma v proizvodnih regijah;
ukrepi, ki jih izvajajo medpanožne organizacije, ki so jih države članice v vinskem sektorju priznale v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, namenjeni izboljšanju poznavanja trga;
promocija in komuniciranje v tretjih državah, ki vključujeta enega ali več od naslednjih ukrepov in dejavnosti, namenjenih izboljšanju konkurenčnosti vinskega sektorja ter odpiranju, diverzifikaciji ali konsolidaciji trgov:
odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na visokih standardih proizvodov Unije, predvsem z vidika kakovosti, varnosti hrane ali okolja;
udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;
informacijske kampanje, zlasti o shemah kakovosti Unije za označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;
študije novih ali obstoječih trgov, ki so potrebne za razširitev in konsolidacijo možnosti prodaje;
študije za vrednotenje rezultatov operacij informiranja in promocije;
pripravo tehničnih spisov, vključno z laboratorijskimi preskusi in ocenami, glede enoloških postopkov, fitosanitarnih in higienskih pravil ter drugih zahtev tretjih držav za uvoz proizvodov vinskega sektorja, da se preprečijo omejitve dostopa do trgov tretjih držav ali omogoči dostop do njih.
začasna in degresivna pomoč za kritje upravnih stroškov vzpostavljanja vzajemnih skladov;
naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva za povečanje trajnostnosti proizvodnje vina z:
izboljšanjem porabe vode in gospodarjenja z njo;
preusmeritvijo v ekološko pridelavo;
uvedbo tehnik integrirane pridelave;
nakupom opreme za natančne ali digitalizirane proizvodne metode;
prispevanjem k ohranjanju tal in povečanju sekvestracije zalog ogljika v tleh;
ustvarjanjem ali ohranjanjem habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, ali ohranjanjem krajine, vključno z ohranjanjem zgodovinskih značilnosti, ali
zmanjšanjem nastajanja odpadkov ter izboljšanjem ravnanja z njimi.
Prvi pododstavek, točka (k), se uporablja le za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte. Dejavnosti promocije in komuniciranja za konsolidacijo možnosti prodaje so omejeni na obdobje največ treh let, ki ga ni mogoče podaljšati, in zadevajo le sheme kakovosti Unije, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe.
Države članice, ki so izbrale vrste intervencij iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (k), tega člena, določijo posebne določbe za ukrepe in dejavnosti informiranja in promocije, zlasti glede njihovega najdaljšega trajanja.
Člen 59
Finančna pomoč Unije v vinskem sektorju
Ta finančna pomoč pa se lahko za strma pobočja in terase na območjih, kjer je nagib večji od 40 %, poveča do 60 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ali do 80 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov v manj razvitih regijah.
Pomoč ima lahko samo obliko nadomestila proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja intervencije ter prispevka k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve. Nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja intervencije lahko krije do 100% zadevne izgube in je lahko v eni izmed naslednjih oblik:
dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt v obdobju, ki ni daljše od treh let;
finančno nadomestilo za obdobje, ki ni daljše od treh let.
Finančna pomoč Unije za naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (b), ne presega:
50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah;
40 % upravičenih stroškov naložb v regijah, ki niso manj razvite regije;
75 % upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;
65 % upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih.
Finančna pomoč Unije po najvišji stopnji iz prvega pododstavka se odobri samo mikro, malim in srednjim podjetjem v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES ( 10 ). Lahko pa se odobri vsem podjetjem v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih.
V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali letni promet, nižji od 200 milijonov EUR, se najvišje ravni finančne pomoči Unije iz prvega pododstavka tega odstavka razpolovijo.
Finančna pomoč Unije se ne odobri podjetjem v težavah v smislu sporočila Komisije z naslovom „Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah“ ( 11 ).
Finančna pomoč Unije za zavarovanje letine iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (d), ne presega:
80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo;
50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje pred:
izgubami iz točke (a) in izgubami zaradi drugih slabih vremenskih razmer;
izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali napadi škodljivcev.
Finančna pomoč Unije za zavarovanje letine se lahko odobri, če zadevne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka proizvajalca ob upoštevanju vseh nadomestil, ki bi jih proizvajalec lahko pridobil iz drugih shem podpore v zvezi z zavarovanim tveganjem. V skladu z zavarovalnimi pogodbami morajo upravičenci sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganj.
Finančna pomoč Unije za inovacije iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (e), ne presega:
50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah;
40 % upravičenih stroškov naložb v regijah, ki niso manj razvite regije;
80 % upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;
65 % upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih.
Finančna pomoč Unije po najvišji stopnji iz prvega pododstavka se odobri samo mikro, malim in srednjim podjetjem v smislu Priporočila 2003/361/ES; lahko pa se odobri vsem podjetjem v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih.
V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali letni promet, nižji od 200 milijonov EUR, se najvišje ravni finančne pomoči Unije iz prvega pododstavka tega odstavka razpolovijo.
Države članice iz člena 88(1) lahko poleg tega odobrijo nacionalna plačila do največ 30 % upravičenih odhodkov, pri čemer finančna pomoč Unije in plačila držav članic skupaj ne presegajo 80 % upravičenih odhodkov.
Člen 60
Posebna pravila za finančno pomoč Unije v vinskem sektorju
Države članice iz člena 88(1) zagotovijo, da se finančna pomoč Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva izplača destilarnam, ki predelujejo stranske proizvode vinarstva, oddane v destilacijo za surovi alkohol z vsebnostjo alkohola najmanj 92 vol. %.
Finančna pomoč Unije vključuje pavšalni znesek za nadomestilo stroškov zbiranja stranskih proizvodov vinarstva. Ta znesek se z destilarne prerazporedi na proizvajalca v primerih, kadar slednji nosi zadevne stroške.
Države članice iz člena 88(1) zagotovijo, da se alkohol, ki nastane iz destilacije stranskih proizvodov vinarstva, za katero je bila odobrena finančna pomoč Unije, uporabi izključno v industrijske ali energetske namene, ki ne izkrivljajo konkurence.
Člen 61
Cilji in vrste intervencij v sektorju hmelja
Člen 62
Finančna pomoč Unije
Finančna pomoč Unije se plača za operativne sklade, ki jih vzpostavijo organizacije proizvajalcev ali njihova združenja, priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/201, s katero se izvajajo operativni programi. V ta namen se smiselno uporablja člen 51 te uredbe.
Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 2 se poveča na 100 %:
za vrste intervencij, ki so povezane z enim ali več cilji iz člena 46, točke (d), (e), (f) in (h);
za intervencije za skupno skladiščenje, storitve svetovanja, tehnično pomoč, usposabljanje in izmenjavo najboljših praks, ki so povezane z enim ali obema ciljema iz člena 46, točki (a) in (j).
Člen 63
Cilji v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk
Grčija, Francija in Italija si v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk prizadevajo uresničiti enega ali več ciljev iz člena 46, točke (a) do (h), (j) in (k).
Člen 64
Vrste intervencij v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk
Člen 65
Finančna pomoč Unije
Finančna pomoč Unije za upravičene stroške ne presega:
75 % dejanskih odhodkov za intervencije, povezane s ciljem iz člena 46, točke (a) do (f), (h) in (k);
75 % dejanskih odhodkov za naložbe v osnovna sredstva in 50 % dejanskih odhodkov za druge intervencije, povezane s ciljem iz člena 46, točka (g);
50 % dejanskih odhodkov za intervencije, povezane s ciljem iz člena 46, točka (j);
75 % dejanskih odhodkov za vrste intervencij iz člena 47(1), točki (f) in (h), kadar operativni program v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev iz vsaj dveh držav članic proizvajalk, oziroma 50 %, kadar ta pogoj ni izpolnjen.
Člen 66
Cilji v drugih sektorjih
Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP izberejo sektorje iz člena 42, točka (f), v katerih izvajajo vrste intervencij iz člena 47. Za vsak sektor, ki ga države članice izberejo, si prizadevajo uresničiti enega ali več ciljev iz člena 46, točke (a) do (h), (j) in (k). Države članice utemeljijo svojo izbiro sektorjev in ciljev.
Člen 67
Vrste intervencij v drugih sektorjih
Države članice za vsak sektor, izbran v skladu s členom 66, izberejo eno ali več vrst intervencij iz člena 47, ki se izvedejo prek odobrenih operativnih programov, ki jih pripravijo:
organizacije proizvajalcev in njihova združenja, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali odstavka 7 tega člena, ali
zadruge in druge oblike sodelovanja med proizvajalci, ustanovljene na pobudo proizvajalcev in pod njihovim nadzorom, ki jih je pristojni organ države članice opredelil kot skupine proizvajalcev, za prehodno obdobje do štirih let od začetka odobrenega operativnega programa, ki se konča najpozneje 31. decembra 2027.
V načrtu za priznanje se določijo dejavnosti in ciljne vrednosti, da se zagotovi napredek pri doseganju takšnega priznanja.
Podpora, odobrena skupini proizvajalcev, ki do konca prehodnega obdobja ni priznana kot organizacija proizvajalcev, se izterja.
Države članice, ki se za proizvode iz Priloge VI odločijo za izvajanje vrst intervencij iz tega oddelka, za vsak sektor, ki ga izberejo, navedejo seznam proizvodov, ki jih zajema ta sektor.
Člen 68
Finančna pomoč Unije
Finančna pomoč Unije se plača za operativne sklade, ki jih vzpostavijo organizacije proizvajalcev ali njihova združenja, priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali člena 67(7) te uredbe, ali skupine proizvajalcev iz člena 67(1), točka (b), te uredbe. V ta namen se smiselno uporabljata člen 51 in člen 52(1) te uredbe.
Finančna pomoč Unije se omeji na 6 % vrednosti tržne proizvodnje:
posamezne organizacije proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev iz člena 67(1), točka (a), ali
posamezne skupine proizvajalcev iz člena 67(1), točka (b).
POGLAVJE IV
VRSTE INTERVENCIJ ZA RAZVOJ PODEŽELJA
Člen 69
Vrste intervencij za razvoj podeželja
Vrste intervencij iz tega poglavja so sestavljene iz plačil ali podpore za:
okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti;
naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje;
slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev;
naložbe, vključno z naložbami v namakanje;
vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij;
instrumente za obvladovanje tveganj;
sodelovanje;
izmenjavo znanja in širjenje informacij.
Člen 70
Okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti
Države članice v skladu s tem členom zagotovijo plačila, le za obveznosti, ki:
presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde DKOP, določene v skladu s poglavjem I, oddelek 2;
presegajo zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ali za dobrobit živali, pa tudi druge zadevne obvezne zahteve, določene v nacionalnem pravu in pravu Unije; ta zahteva se ne uporablja za obveznosti, ki se nanašajo na kmetijsko-gozdarske sisteme in vzdrževanje pogozdenih površin;
presegajo pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2);
se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 31.
Za obveznosti iz prvega pododstavka, točka (b), se lahko, kadar nacionalno pravo nalaga nove zahteve, ki presegajo ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, podpora odobri za obveznosti, ki prispevajo k izpolnjevanju teh zahtev, za največ 24 mesecev od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo.
Vendar lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo:
daljše obdobje za določene vrste obveznosti, vključno z letnim podaljševanjem obveznosti po zaključku začetnega obdobja, kadar je takšno daljše obdobje potrebno za doseganje ali ohranjanje nekaterih koristi, povezanih z okoljem ali dobrobitjo živali;
krajše obdobje vsaj enega leta za obveznosti na področju dobrobiti živali, ohranjanja, trajnostne rabe in razvoja genskih virov, preusmeritve v ekološko pridelavo, za nove obveznosti, ki neposredno izhajajo iz obveznosti, izpolnjenih v začetnem obdobju, ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih.
Države članice tudi zagotovijo, da je na voljo revizijska klavzula za operacije, ki se izvajajo v okviru vrste intervencije iz tega člena in so daljše od obdobja strateškega načrta SKP, tako da jih bo mogoče prilagoditi pravnemu okviru, ki se uporablja v obdobju, ki sledi.
Člen 71
Naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje
Člen 72
Slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev
Države članice lahko pri določanju območij s slabostmi vključijo eno ali več naslednjih območij:
kmetijska in gozdna območja Natura 2000, določena na podlagi direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES;
druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami v zvezi s kmetovanjem ali gozdarstvom, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS, pod pogojem, da ta območja ne presegajo 5 % določenih območij Natura 2000, zajetih v ozemlju uporabe posameznega strateškega načrta SKP;
kmetijska zemljišča, vključena v načrte upravljanja povodij na podlagi Direktive 2000/60/ES.
Dodatni stroški in izpad dohodka iz odstavka 4 se izračunajo:
glede na omejitve, ki izhajajo iz direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES, v povezavi s slabostmi zaradi zahtev, ki presegajo ustrezne standarde DKOP iz poglavja I, oddelek 2, tega naslova ter pogoje za ohranjanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2) te uredbe;
glede na omejitve, ki izhajajo iz Direktive 2000/60/ES, v povezavi s slabostmi zaradi zahtev, ki presegajo ustrezne predpisane zahteve ravnanja, razen predpisanih zahtev ravnanja 1 iz Priloge III k tej uredbi, ter standarde DKOP iz poglavja I, oddelek 2, tega naslova ter pogoje za ohranjanje kmetijskih zemljišč v skladu s členom 4(2) te uredbe.
Člen 73
Naložbe
Za kmetijska gospodarstva nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v svojih strateških načrtih SKP, je podpora gozdarskemu sektorju pogojena s predložitvijo ustreznih informacij iz načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega instrumenta v skladu s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, kot je opredeljeno v splošnih smernicah za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi, sprejetih na drugi ministrski konferenci o varstvu gozdov v Evropi, ki je potekala 16. in 17. junija 1993 v Helsinkih.
Države članice pripravijo seznam neupravičenih naložb in kategorij odhodkov, ki vključuje vsaj:
nakup pravic kmetijske proizvodnje;
nakup plačilnih pravic;
nakup zemljišča v vrednosti, ki presega 10 % skupnih upravičenih odhodkov za zadevno operacijo, razen nakupa zemljišča za ohranjanje okolja in tal, bogatih z ogljikom, ali nakupa zemljišč, ki jih mladi kmetje opravijo z uporabo finančnih instrumentov; v primeru finančnih instrumentov se ta zgornja meja uporablja za upravičeni javni odhodek, izplačan končnemu prejemniku, v primeru jamstev pa za znesek osnovnega posojila;
nakup živali, nakup enoletnih rastlin in njihovo sajenje, razen za namene:
obnovitve kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah;
zaščite živine pred velikimi plenilci ali pred uporabo v gozdarstvu namesto strojev;
vzreje ogroženih pasem, kot so opredeljene v členu 2, točka 24, Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ), na podlagi obveznosti iz člena 70, ali
ohranjanja rastlinskih sort, ki jim grozi genska erozija, na podlagi obveznosti iz člena 70;
obrestne mere na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo;
naložbe v obsežno infrastrukturo, kot jo določijo države članice v svojih strateških načrtih SKP, pri čemer ta infrastruktura ni del strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060, razen za širokopasovno infrastrukturo ter zaščito pred poplavami in varovanje obalnega pasu, cilj takih naložb pa je zmanjšanje posledic verjetnih naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali katastrof;
naložbe v pogozdovanje, ki niso skladne z okoljskimi in podnebnimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so bila razvita v vseevropskih smernicah za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje.
Prvi pododstavek, točke (a), (b), (d) in (f), se ne uporabljajo, kadar se podpora zagotavlja prek finančnih instrumentov.
Najvišje stopnje podpore se lahko povišajo:
do 80 % za naslednje naložbe:
naložbe, povezane z enim ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobitjo živali iz člena 6(1), točka (i);
naložbe mladih kmetov, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP v skladu s členom 4(6);
naložbe v najbolj oddaljene regije ali manjše egejske otoke;
do 85 % za naložbe malih kmetij, kot jih določijo države članice;
do 100 % za naslednje naložbe:
pogozdovanje, vzpostavitev in obnova kmetijsko-gozdarskih sistemov, komasacija zemljišč v gozdarstvu in neproizvodne naložbe, povezane z enim ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), vključno z neproizvodnimi naložbami, namenjenimi zaščiti živine in pridelkov pred škodo, ki jo povzročijo divje živali;
naložbe v osnovne storitve na podeželju ter infrastrukturo v kmetijstvu in gozdarstvu, kot določijo države članice;
naložbe v obnovo kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah ter naložbe v ustrezne preventivne ukrepe, pa tudi naložbe v ohranjanje zdravja gozdov;
neproizvodne naložbe, ki prejemajo podporo iz strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060 in projektov operativnih skupin EIP iz člena 127(3) te uredbe.
Člen 74
Naložbe v namakanje
Države članice lahko odobrijo podporo za naložbo v izboljšanje obstoječega namakalnega objekta ali elementa namakalne infrastrukture le, če:
je bilo predhodno ocenjeno, da bi bili mogoči prihranki vode glede na tehnične parametre obstoječega objekta ali infrastrukture;
kadar naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, količinsko stanje katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodij ocenjeno z manj kot dobro, se doseže učinkovito zmanjšanje porabe vode, ki prispeva k doseganju dobrega stanja teh vodnih teles, kot je določeno v členu 4(1) Direktive 2000/60/ES.
Države članice v skladu s členom 111, točka (d), v svojih strateških načrtih SKP kot pogoj za upravičenost določijo odstotke za morebitne prihranke vode in učinkovito zmanjšanje porabe vode. Takšni prihranki vode odražajo potrebe, določene v načrtih upravljanja povodij, ki izhajajo iz Direktive 2000/60/ES iz Priloge XIII k tej uredbi.
Noben od pogojev iz tega odstavka se ne uporablja za naložbe v obstoječe namakalne objekte, ki vplivajo le na energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo predelane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda.
Države članice lahko odobrijo podporo za naložbo, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, ki vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, le, če:
stanje vodnega telesa glede na količino vode v zadevnem načrtu upravljanja povodij ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in
je iz okoljske analize vplivov razvidno, da naložba ne bo imela nobenega znatnega negativnega vpliva na okolje; to analizo vplivov na okolje pristojni organ bodisi opravi bodisi odobri, nanaša pa se lahko tudi na skupine kmetijskih gospodarstev.
Države članice podporo omejijo na eno ali več stopenj, ki ne presegajo:
80 % upravičenih stroškov za naložbe v namakanje na kmetijah, izvedene v skladu z odstavkom 4;
100 % upravičenih stroškov za naložbe v infrastrukturo v kmetijstvu, ki se uporablja za namakanje zunaj kmetij;
65 % upravičenih stroškov za druge naložbe v namakanje na kmetijah.
Člen 75
Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij
Države članice lahko podporo na podlagi tega člena odobrijo le za pomoč pri:
vzpostavitvi gospodarstev mladih kmetov, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP v skladu s členom 4(6);
zagonu podeželskih podjetij, povezanih s kmetijstvom ali gozdarstvom, vključno z vzpostavitvijo gospodarstev novih kmetov, ali diverzifikaciji dohodkov kmečkih gospodinjstev v nekmetijske dejavnosti;
zagonu podjetij za nekmetijske dejavnosti na podeželju, ki se nanašajo na strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060.
Člen 76
Instrumenti za obvladovanje tveganj
Države članice lahko v skladu s svojimi ocenami potreb odobrijo podporo za različne vrste instrumentov za obvladovanje tveganj, vključno z instrumenti za stabilizacijo dohodka, zlasti:
finančne prispevke za premije za zavarovalne sheme;
finančne prispevke za vzajemne sklade, tudi za upravne stroške vzpostavitve.
Kadar države članice zagotavljajo podporo iz odstavka 3, določijo naslednje pogoje za upravičenost:
vrste in kritje upravičenih instrumentov za obvladovanje tveganj;
metodologijo za izračun izgub in sprožilne dejavnike za nadomestilo;
pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov ter, če je ustrezno, drugih upravičenih instrumentov za obvladovanje tveganj.
Države članice lahko kmetom, ki ne sodelujejo v instrumentu za obvladovanje tveganj, iz finančnih instrumentov iz člena 80(3) zagotovijo podporo v obliki financiranja samostojnega obratnega kapitala za nadomestilo izgub iz prvega pododstavka tega odstavka.
Ta odstavek se ne uporablja za prispevke iz člena 19.
Člen 77
Sodelovanje
Države članice lahko odobrijo podporo za sodelovanje v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi se:
pripravili in izvajali projekti operativnih skupin EIP iz člena 127(3);
pripravil in izvajal LEADER;
spodbujale in podpirale sheme kakovosti, priznane s strani Unije ali držav članic, in njihova uporaba med kmeti;
podprle skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije;
pripravile in izvajale strategije za pametne vasi, kot jih določijo države članice;
podpirale druge oblike sodelovanja.
Kadar se podpora izplača v skupnem znesku, države članice zagotovijo, da je izvedena operacija skladna z zadevnimi pravili in zahtevami iz členov 70 do 76 in 78.
Kar zadeva LEADER, z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka:
se podpora za vse stroške, upravičene do pripravljalne podpore iz člena 34(1), točka (a), Uredbe (EU) 2021/1060, in za izvajanje izbranih strategij iz točk (b) in (c) navedenega odstavka, dodeli le kot skupni znesek na podlagi tega člena, ter
države članice zagotovijo, da so izvedene operacije, ki jih sestavljajo naložbe, skladne z zadevnimi pravili in zahtevami Unije v okviru vrste intervencije za naložbe iz člena 73 te uredbe.
Države članice podporo omejijo za:
ukrepe informiranja in promocije za sheme kakovosti na eno ali več stopenj, ki ne presegajo 70 % upravičenih stroškov;
ustanovitev skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij na 10 % letne tržne proizvodnje skupine ali organizacije z najvišjim zneskom 100 000 EUR na leto; ta podpora se postopno znižuje in je omejena na prvih pet let po priznanju.
Člen 78
Izmenjava znanja in širjenje informacij
Člen 79
Izbor operacij
Države članice se lahko odločijo, da meril za izbor ne uporabijo za naložbene intervencije, ki imajo jasne okoljske namene ali se izvajajo v povezavi z dejavnostmi za obnovitev.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko v ustrezno utemeljenih primerih po posvetovanju z odborom za spremljanje določi drugačna metoda izbora.
Člen 80
Posebna pravila za finančne instrumente
Poleg tega se uporabljajo odstavki 3, 4 in 5 tega člena.
Pri dejavnostih, ki spadajo v področje uporabe člena 42 PDEU, skupni znesek podpore za obratni kapital, ki se zagotovi končnemu prejemniku, ne presega bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v višini 200 000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
Upravičeni odhodki finančnega instrumenta so skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, razen dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5), ki so bili v okviru finančnega instrumenta v obdobju upravičenosti izplačani oziroma rezervirani za pogodbe o jamstvu. Ta znesek ustreza:
plačilom končnim prejemnikom v primeru posojil ter naložb v lastniški kapital in navidezni lastniški kapital;
sredstvom, rezerviranim za neporavnane ali že zapadle pogodbe o jamstvu, da se zaradi izgub izpolnijo morebitne zahteve za unovčitev jamstva, izračunane na podlagi množiteljskega razmerja, določenega za zadevna osnovna izplačana nova posojila in naložbe lastniškega kapitala v končne prejemnike;
plačilom končnim prejemnikom ali plačilom v njihovo korist, kadar so finančni instrumenti kombinirani z drugimi prispevki Unije v eno samo operacijo finančnega instrumenta v skladu s členom 58(5) Uredbe (EU) 2021/1060;
plačilom provizij za upravljanje in povračilom stroškov upravljanja, nastalih telesom, ki izvajajo finančni instrument.
Kadar se finančni instrument izvaja v zaporednih programskih obdobjih, se končnim prejemnikom ali v njihovo korist na podlagi dogovorov, prevzetih v predhodnem programskem obdobju, lahko zagotovi podpora, vključno za stroške upravljanja in provizije za upravljanje, vendar mora ta podpora upoštevati pravila o upravičenosti za naknadno programsko obdobje. V takšnih primerih se o upravičenosti odhodkov, predloženih v izjavah o odhodkih, odloča skladno s pravili za zadevno programsko obdobje.
Za namene prvega pododstavka, točka (b), če subjekt, ki izkoristi jamstva, ne izplača načrtovanega zneska novih posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital končnim prejemnikom v skladu z množiteljskim razmerjem, se upravičeni odhodek sorazmerno zmanjša. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, kadar je to upravičeno zaradi poznejših sprememb tržnih razmer. Tak pregled nima retroaktivnega učinka.
Za namene prvega pododstavka, točka (d), tega odstavka, provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Kadar so telesa, ki izvršujejo holdinški sklad, izbrana prek neposredne oddaje naročila na podlagi člena 59(3) Uredbe (EU) 2021/1060, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, ki je plačan navedenim telesom in se lahko prijavi kot upravičen izdatek, velja prag do 5 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov, izplačanih končnim prejemnikom v posojilih ali rezerviranih za pogodbe o jamstvu, in do 7 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov, izplačanih končnim prejemnikom v okviru naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala.
Kadar so telesa, ki izvršujejo posebni sklad, izbrana prek neposredne oddaje naročila na podlagi člena 59(3) Uredbe (EU) 2021/1060, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, ki je plačan navedenim telesom in se lahko prijavi kot upravičen izdatek, velja prag do 7 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov, izplačanih končnim prejemnikom v posojilih ali rezerviranih za pogodbe o jamstvu, in do 15 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov, izplačanih končnim prejemnikom v okviru naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala.
Za namene prvega pododstavka, točka (d), kadar so telesa, ki izvršujejo holdinški sklad ali posebne sklade, izbrani v okviru konkurenčnega razpisnega postopka v skladu z veljavnim pravom, se znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje določi v sporazumu o financiranju, pri čemer odraža rezultat konkurenčnega razpisnega postopka.
Kadar se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračunajo končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni odhodek.
Člen 81
Uporaba EKSRP prek InvestEU
Znesek, ki se prispeva v InvestEU, se izvaja v skladu s pravili iz Uredbe (EU) 2021/523.
Sporazum o prispevku za znesek iz odstavka 1 tega člena, dodeljen v zahtevku za spremembo strateškega načrta SKP, predloženem v skladu s členom 119 te uredbe, se sklene hkrati s sprejetjem izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi te spremembe strateškega načrta SKP.
Kadar je sodelovanje države članice v InvestEU prekinjeno, se zadevni zneski, vplača v skupni sklad za rezervacije kot oblikovanje rezervacij, povrnejo kot notranji namenski prejemki na podlagi člena 21(5) finančne uredbe, država članica pa predloži zahtevek za spremembo svojega strateškega načrta SKP, da bi uporabila izterjane zneske in zneske, dodeljene za prihodnja koledarska leta v skladu z odstavkom 2 tega člena.
Prenehanje ali sprememba sporazuma o prispevku se sklene hkrati s sprejetjem izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi zadevne spremembe strateškega načrta SKP in najpozneje 31. decembra 2026.
Člen 82
Ustreznost in natančnost izračuna plačil
Kadar so plačila odobrena na podlagi dodatnih stroškov in izpada dohodka v skladu s členi 70, 71 in 72, države članice zagotovijo, da so zadevni izračuni ustrezni in natančni ter določeni vnaprej na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna. Zato telesa, ki so funkcionalno neodvisna od organov, pristojnih za izvajanje strateškega načrta SKP, ter imajo ustrezno strokovno znanje, opravijo izračune ali potrdijo njihovo ustreznost in točnost.
Člen 83
Oblika nepovratnih sredstev
Brez poseganja v člene 70, 71, 72 in 75 so nepovratna sredstva na podlagi tega poglavja lahko v eni od naslednjih oblik:
povračila upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu;
stroškov na enoto;
pavšalnih zneskov;
pavšalnega financiranja.
Zneski za obliko nepovratnih sredstev iz odstavka 1, točke (b), (c) in (d), se določijo na enega od naslednjih načinov:
s pošteno, pravično in preverljivo metodo izračuna, ki temelji na:
statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji;
preverjenih preteklih podatkih posameznih upravičencev ali
uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva posameznih upravičencev;
s predlogom proračuna, pripravljenega za vsak primer posebej, ki ga vnaprej odobri telo, pristojno za izbiro operacije;
skladno s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;
skladno z merili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije.
Države članice lahko upravičencem zagotovijo nepovratna sredstva, ki so v celoti ali delno vračljiva, kot je podrobneje opredeljeno v dokumentu, v katerem so navedeni pogoji za podporo, ter v skladu z naslednjimi pogoji:
upravičenec ta sredstva vrača pod pogoji, o katerih se dogovori z organom upravljanja;
države članice sredstva, ki jih vrne upravičenec, ponovno uporabijo do 31. decembra 2029 za enak konkreten cilj iz strateškega načrta SKP bodisi v obliki pogojenih nepovratnih sredstev ali finančnega instrumenta bodisi v kakšni drugi obliki podpore; v zadnjem letnem poročilu o smotrnosti se navedejo vrnjeni zneski in informacije o njihovi ponovni uporabi;
države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so sredstva hranjena na ločenih računih ali pod ustreznimi računovodskimi kodami.
sredstva Unije, ki jih kadar koli vrnejo upravičenci in ki do 31. decembra 2029 niso ponovno uporabljena, se v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/2116 vrnejo v proračun Unije.
Člen 84
Prenos pooblastil za dodatne zahteve za vrste intervencije za razvoj podeželja
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152, s katerimi to uredbo dopolni z zahtevami, ki so dodatne zahtevam iz tega poglavja o pogojih za odobritev podpore za:
upravljavske obveznosti iz člena 70 glede genskih virov in dobrobiti živali;
sheme kakovosti iz člena 77, kar zadeva specifičnost končnega proizvoda, dostop do sheme, preverjanje zavezujočih specifikacij proizvodov, preglednost sheme in sledljivost proizvodov ter priznavanje prostovoljnih shem certificiranja s strani držav članic.
NASLOV IV
FINANČNE DOLOČBE
Člen 85
Odhodki EKJS in EKSRP
EKJS financira vrste intervencij v zvezi z:
neposrednimi plačili iz člena 16;
intervencijami v nekaterih sektorjih iz naslova III, poglavje III.
Člen 86
Upravičenost odhodkov
Odhodki so upravičeni:
do prispevka iz EKJS od 1. januarja leta, ki sledi letu, ko Komisija odobri strateški načrt SKP;
do prispevka iz EKSRP od dneva, ko je predložen strateški načrt SKP, vendar ne pred 1. januarjem 2023.
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka in odstavka 4, drugi pododstavek, je lahko v strateškem načrtu SKP v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, katastrof ali slabih vremenskih razmer oziroma znatne in nenadne spremembe socialno-ekonomskih razmer v državi članici ali regiji določeno, da se upravičenost odhodkov, financiranih iz EKSRP, v zvezi s spremembami strateškega načrta SKP lahko začne z dnem, ko se je zgodil zadevni dogodek.
Države članice določijo datum, od katerega so stroški, ki so nastali upravičencu, upravičeni. Začetni datum ne sme biti pred 1. januarjem 2023.
Operacije niso upravičene do podpore, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za podporo, ne glede na to, ali so bila vsa povezana plačila opravljena.
Operacije, ki so povezane z zgodnjo oskrbo nasadov in oskrbo mladih nasadov v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in ki obravnavajo enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), kot jih opredeli država članica, pa so lahko upravičene do podpore, tudi če so bile fizično dokončane, preden je bila organu upravljanja predložena vloga za podporo.
Člen 87
Dodeljena finančna sredstva za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil
Brez poseganja v člen 17 Uredbe (EU) 2021/2116 najvišji znesek, ki se lahko odobri v državi članici v koledarskem letu v skladu z naslovom III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, te uredbe in pred uporabo člena 17 te uredbe, ne presega dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice iz Priloge VIII.
Za namene člena 96, 97 in 98 so dodeljena finančna sredstva države članice iz Priloge V po odštetju zneskov iz Priloge VIII in pred morebitnimi prerazporeditvami na podlagi člena 17 določena v Prilogi IX.
Pri prilagoditvi Priloge IX pa se ne upoštevajo prerazporeditve v skladu s členom 17.
Člen 88
Dodeljena finančna sredstva za nekatere vrste intervencij v nekaterih sektorjih
Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk na proračunsko leto se dodeli, kot sledi:
10 666 000 EUR za Grčijo;
554 000 EUR za Francijo, in
34 590 000 EUR za Italijo.
Dodeljena finančna sredstva držav članic, prerazporejena na dodeljena sredstva za neposredna plačila, niso več na voljo za vrste intervencij iz odstavkov 3 in 4.
Države članice se lahko odločijo za največ petodstotno povišanje odstotnega deleža iz prvega pododstavka. V tem primeru se znesek, ki ustreza temu povišanju, odšteje od najvišjega zneska, določenega v členu 96(1), (2) ali (5), in ga ni več mogoče dodeliti intervencijam v obliki vezane dohodkovne podpore iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1.
Znesek, ki je enak odstotku dodeljenih sredstev držav članic za neposredna plačila iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka ter ki se za določeno proračunsko leto uporablja za vrste intervencij v drugih sektorjih, se šteje za dodeljena sredstva držav članic za proračunsko leto za vrste intervencij v drugih sektorjih.
Člen 89
Dodeljena finančna sredstva za vrste intervencij za razvoj podeželja
Člen 90
Prispevek EKSRP
Z izvedbenim sklepom Komisije o odobritvi strateškega načrta SKP na podlagi člena 118(6) se določi najvišji prispevek EKSRP za načrt. Prispevek EKSRP se izračuna na podlagi zneska upravičenih javnih odhodkov, razen dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5).
Člen 91
Stopnje prispevka EKSRP
Z odstopanjem od odstavka 1 je najvišja stopnja prispevka EKSRP:
85 % upravičenih javnih odhodkov v manj razvitih regijah;
80 % upravičenih javnih odhodkov v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih;
60 % upravičenih javnih odhodkov v regijah v prehodu v smislu člena 108(2), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) 2021/1060;
43 % upravičenih javnih odhodkov v drugih regijah.
Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 je najvišja stopnja prispevka EKSRP, če je stopnja, določena v strateškem načrtu SKP v skladu z odstavkom 2, nižja, naslednja:
65 % upravičenih javnih odhodkov za plačila za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71;
80 % upravičenih javnih odhodkov za plačila na podlagi člena 70, za plačila na podlagi člena 72, za podporo za neproizvodne naložbe iz člena 73, za podporo za projekte operativnih skupin EIP na podlagi člena 77(1), točka (a), te uredbe in na podlagi člena 77(1), točka (b), za LEADER;
100 % upravičenih javnih odhodkov za operacije, ki so financirane iz sredstev, prerazporejenih v EKSRP v skladu s členoma 17 in 103.
Člen 92
Najnižja dodeljena finančna sredstva za LEADER
Člen 93
Najnižja dodeljena finančna sredstva za intervencije za obravnavo okoljskih in podnebnih specifičnih ciljev
Države članice za namene določitve prispevka glede na odstotek iz odstavka 1 vključijo odhodke za naslednje intervencije:
100 % za upravljavske obveznosti iz člena 70;
50 % za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71;
100 % za slabosti, značilne za posamezno območje, iz člena 72;
100 % za naložbe na podlagi členov 73 in 74, povezane z enim ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobitjo živali iz člena 6(1), točka (i).
Člen 94
Najvišja dodeljena finančna sredstva za tehnično pomoč
Prispevek EKSRP se lahko poveča na 6 % za strateške načrte SKP, pri katerih skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja znaša do 1,1 milijarde EUR.
Člen 95
Najnižja dodeljena finančna sredstva za podporo za mlade kmete
Za vsako državo članico se najnižji znesek iz Priloge XII rezervira za prispevanje k doseganju specifičnega cilja iz člena 6(1), točka (g). Na podlagi analize stanja z vidika prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (v nadaljnjem besedilu: analiza SWOT) ter opredelitve potreb, ki jih je treba obravnavati, se znesek uporabi bodisi za eno ali obe naslednji vrsti intervencij:
dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete iz člena 30;
vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz člena 75(2), točka (a).
Člen 96
Najvišja dodeljena finančna sredstva za vezane dohodkovne podpore
Člen 97
Najnižja dodeljena finančna sredstva za sheme za podnebje in okolje
Države članice lahko v skladu s členom 101(3) v koledarskih letih 2023 in 2024 zneske, ki so v skladu s tem členom rezervirani za sheme za podnebje in okolje, uporabijo za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v tem zadevnem koledarskem letu, če so bile izčrpane vse možnosti uporabe sredstev za sheme za podnebje in okolje,
do praga, ki ustreza 5 % teh zneskov iz Priloge IX za zadevno koledarsko leto;
nad pragom, ki ustreza 5 % teh zneskov iz Priloge IX za zadevno koledarsko leto, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 6.
Pri uporabi odstavka 5, točka (b), države članice spremenijo svoje strateške načrte SKP v skladu s členom 119, da:
povečajo zneske, rezervirane v skladu s tem členom za sheme za podnebje in okolje, za preostala leta obdobja strateškega načrta SKP, za znesek, ki je najmanj enak znesku, uporabljenemu za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v skladu z odstavkom 5, točka (b), tega člena, ali
povečajo zneske, rezervirane za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), za znesek, ki je najmanj enak znesku, uporabljenemu za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v skladu z odstavkom 5, točka (b), tega člena. Dodatni zneski, rezervirani za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74 v skladu s tem odstavkom, se ne upoštevajo, če država članica uporabi možnost iz odstavka 2 tega člena.
Če država članica pri uporabi odstavka 5, točka (a), za skupno obdobje 2023 do 2024 znesek, ki presega 2,5 % vsote dodeljenih sredstev iz Priloge IX za leti 2023 in 2024, uporabi za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, država članica zneske, ki presegajo 2,5 % vsote dodeljenih sredstev iz Priloge IX za leti 2023 in 2024 ter se v teh letih uporabijo za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, nadomesti s spremembo svojega strateškega načrta SKP v skladu s členom 119, da:
poveča zneske, rezervirane v skladu s tem členom za sheme za podnebje in okolje, za preostala leta obdobja strateškega načrta SKP, za znesek, ki je najmanj enak zneskom, ki presegajo 2,5 % vsote dodeljenih sredstev iz Priloge IX za leti 2023 in 2024, ali
poveča zneske, rezervirane za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), za znesek, ki je najmanj enak znesku, ki presega 2,5 % vsote dodeljenih sredstev iz Priloge IX za leti 2023 in 2024. Dodatni zneski, rezervirani za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74 v skladu s tem odstavkom, se ne upoštevajo, če država članica uporabi možnost iz odstavka 2 tega člena.
Pri uporabi odstavka 8 države članice spremenijo svoje strateške načrte SKP v skladu s členom 119, da:
povečajo zneske, rezervirane v skladu s tem členom za sheme za podnebje in okolje, za preostala leta obdobja strateškega načrta SKP, za znesek, ki je najmanj enak znesku, uporabljenemu za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v skladu z odstavkom 8, ali
povečajo zneske, rezervirane za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), za znesek, ki je najmanj enak znesku, uporabljenemu za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v skladu z odstavkom 8 tega člena. Dodatni zneski, rezervirani za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74 v skladu s tem odstavkom, se ne upoštevajo, če država članica uporabi možnost iz odstavka 2 tega člena.
Člen 98
Najnižja dodeljena finančna sredstva prerazporeditveno dohodkovno podporo
Člen 99
Prostovoljni prispevek iz dodeljenih sredstev EKSRP za ukrepe na podlagi LIFE in Erasmus+
Države članice se lahko v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da bodo določen delež dodeljenih sredstev EKSRP porabile za okrepitev podpore in nadgraditev integriranih strateških projektov za naravo, namenjenih skupnostim kmetov, kot je določeno z Uredbo (EU) 2021/783, ter za financiranje ukrepov, povezanih s transnacionalno učno mobilnostjo ljudi na področju kmetijskega in podeželskega razvoja s poudarkom na mladih kmetih in ženskah na podeželju, v skladu z Uredbo (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ).
Člen 100
Sledenje odhodkom za podnebne ukrepe
Prispevek k doseganju odhodkovnih ciljnih vrednosti se oceni z uporabo posebnih ponderjev, ki se razlikujejo glede na to, ali podpora znatno ali zmerno prispeva k doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb. Ti ponderji so:
40 % za odhodke v okviru osnovne dohodkovne podpore in dopolnilne dohodkovne podpore iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, pododdelka 2 in 3;
100 % za odhodke v okviru shem za podnebje in okolje iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, pododdelek 4;
100 % za odhodke za intervencije iz člena 93(1), razen za odhodke iz točke (d) tega odstavka;
40 % za odhodke za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71.
Člen 101
Okvirna dodeljena finančna sredstva
Okvirna dodeljena finančna sredstva, ki jih države članice določijo v skladu z odstavkoma 1 in 2, tem državam članicam ne preprečujejo, da bi sredstva iz teh okvirnih dodeljenih finančnih sredstev uporabile za druge intervencije, ne da bi pri tem spremenile svoje strateške načrte SKP v skladu s členom 119, pod pogojem, da je taka uporaba skladna s to uredbo in zlasti s členi 87, 88, 89, 90, 92 do 98 in 102 te uredbe ter z Uredbo (EU) 2021/2116 in zlasti z njenim členom 32(6), točka (b), ter z naslednjimi pogoji:
dodeljena finančna sredstva za intervencije v obliki neposrednih plačil se uporabijo za druge intervencije v obliki neposrednega plačila;
dodeljena finančna sredstva za intervencije za razvoj podeželja se uporabijo za druge intervencije za razvoj podeželja;
dodeljena finančna sredstva za intervencije v čebelarskem sektorju in vinskem sektorju se uporabljajo samo za druge intervencije v istem sektorju;
dodeljena finančna sredstva za intervencije v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), se uporabljajo za intervencije v drugih sektorjih iz navedene točke, določenih v strateškem načrtu SKP, in taka uporaba ne vpliva na odobrene operativne programe.
Za namene prvega pododstavka, točka (a), lahko države članice, ki so se odločile, da odobrijo osnovno dohodkovno podporo na podlagi plačilnih pravic v skladu s členom 23, linearno povečajo ali zmanjšajo zneske, ki se izplačajo na podlagi vrednosti pravic, aktiviranih v koledarskem letu, v mejah najnižjih in najvišjih načrtovanih zneskov na enoto, določenih za intervencije v okviru osnovne dohodkovne podpore v skladu s členom 102(2).
Člen 102
Načrtovani zneski na enoto in načrtovani učinki
Za intervencije, zajete v integriranem sistemu iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2021/2116, se določijo enotni zneski na enoto, razen kadar enotni zneski na enoto niso mogoči ali ustrezni zaradi zasnove ali obsega intervencije. V takih primerih se določijo povprečni zneski na enoto.
„Najvišji načrtovani znesek na enoto“ in „najnižji načrtovani znesek na enoto“ sta najvišji in najnižji znesek na enoto, za katera se pričakuje, da bosta plačana za pripadajoče učinke.
Pri določanju najvišjih ali najnižjih načrtovanih zneskov na enoto ali obeh lahko države članice te vrednosti upravičijo s potrebno prožnostjo za prerazporeditev, da se preprečijo neporabljena sredstva.
Realizirani znesek na enoto iz člena 134(5), prvi pododstavek, točka (c), je lahko nižji od načrtovanega zneska na enoto ali najnižjega načrtovanega zneska na enoto, kadar je tak znesek določen, da se prepreči presežek dodeljenih finančnih sredstev za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 87(1).
„Najvišji načrtovani povprečni znesek na enoto“ je najvišji znesek, za katerega se pričakuje, da bo v povprečju plačan za povezane učinke.
Člen 103
Prožnost med dodeljenimi sredstvi za neposredna plačila in dodelitvami EKSRP
Država članica se lahko v svojem predlogu za strateški načrt SKP iz člena 118(1) odloči za prerazporeditev:
do 25 % svojih dodeljenih sredstev za neposredna plačila iz Priloge V, kadar je ustrezno po odbitku dodeljenih sredstev za bombaž iz Priloge VIII za koledarska leta 2023 do 2026, v svoja dodeljena sredstva za EKSRP v proračunskih letih 2024–2027 ali
do 25 % svojih dodeljenih sredstev za EKSRP v proračunskih letih 2024–2027 v svoja dodeljena sredstva za neposredna plačila iz Priloge V za koledarska leta 2023–2026.
Delež prerazporeditve iz dodeljenih sredstev države članice za neposredna plačila v njena dodeljena sredstva za EKSRP iz odstavka 1, točka (a), se lahko poveča za:
do 15 odstotnih točk, če država članica uporabi ustrezno povečanje za intervencije, ki se financirajo iz EKSRP in ki obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f);
do 2 odstotni točki, če država članica uporabi ustrezno povečanje v skladu s členom 95(1), točka (b).
NASLOV V
STRATEŠKI NAČRT SKP
POGLAVJE I
SPLOŠNE ZAHTEVE
Člen 104
Strateški načrti SKP
Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni, država članica zagotovi usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP pripravljenega na nacionalni ravni. Elementi, vzpostavljeni na regionalni ravni, so ustrezno odraženi v ustreznih oddelkih strateškega načrta SKP, kot so določeni v členu 107.
Za doseganje teh ciljnih vrednosti bodo države članice intervencije določile na podlagi vrst intervencij iz naslova III.
Člen 105
Ambicioznejši okoljski in podnebni cilji
Člen 106
Postopkovne zahteve
Organ države članice, odgovoren za pripravo strateškega načrta SKP, zagotovi, da:
so, kadar je ustrezno, v pripravo strateškega načrta SKP dejansko vključeni ustrezni organi na regionalni ravni in
so v pripravo okoljskih in podnebnih vidikov strateškega načrta SKP dejansko vključeni javni organi, pristojni za okoljska in podnebna vprašanja.
Vsaka država članica organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. Partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:
ustrezne organe na regionalni in lokalni ravni ter druge javne organe, vključno z organi, pristojnimi za okoljska in podnebna vprašanja;
ekonomske in socialne partnerje, vključno s predstavniki kmetijskega sektorja;
ustrezna telesa, ki predstavljajo civilno družbo, ter po potrebi telesa, odgovorna za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, enakosti spolov in nediskriminacije.
Države članice navedene partnerje dejansko vključijo v pripravo strateških načrtov SKP ter se po potrebi posvetujejo z ustreznimi deležniki, tudi v zvezi z minimalnimi standardi iz člena 13.
POGLAVJE II
VSEBINA STRATEŠKEGA NAČRTA SKP
Člen 107
Vsebina strateškega načrta SKP
Vsak strateški načrt SKP vsebuje oddelke o:
oceni potreb;
intervencijski strategiji;
elementih, ki so skupni več intervencijam;
intervencijah v obliki neposrednih plačil, intervencijah v nekaterih sektorjih in intervencijah za razvoj podeželja, podrobneje opredeljenih v strategiji;
načrtu ciljnih vrednosti in finančnem načrtu;
sistemu upravljanja in usklajevanja;
elementih, ki zagotavljajo modernizacijo SKP;
kadar so elementi strateškega načrta SKP določeni na regionalni ravni, kratek opis nacionalne in regionalne ureditve države članice ter zlasti, kateri elementi so določeni na nacionalni in kateri na regionalni ravni.
Vsak strateški načrt SKP vsebuje naslednje priloge:
Prilogo I o predhodnem vrednotenju in strateški okoljski presoji iz Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 );
Prilogo II o analizi SWOT;
Prilogo III o posvetovanju s partnerji;
po potrebi Prilogo IV o posebnem plačilu za bombaž;
Prilogo V o dodatnem nacionalnem financiranju v okviru strateškega načrta SKP;
po potrebi Prilogo VI o prehodni nacionalni pomoči.
Člen 108
Ocena potreb
Ocena potreb iz člena 107(1), točka (a), vključuje:
povzetek analize SWOT iz člena 115(2);
opredelitev potreb za vsak specifični cilj iz člena 6(1) in (2) na podlagi dokazov iz analize SWOT; opišejo se vse potrebe, ki izhajajo iz analize SWOT, ne glede na to, ali jih strateški načrt SKP obravnava ali ne;
za specifični cilj podpiranja vzdržnih dohodkov kmetij in odpornosti iz člena 6(1), točka (a), oceno potreb v zvezi s pravičnejšo porazdelitvijo ter uspešnejšim in učinkovitejšim usmerjanjem neposrednih plačil, po potrebi ob upoštevanju njihove strukture kmetij, in v zvezi z obvladovanjem tveganja;
po potrebi analizo potreb posebnih geografskih območij, kot so najbolj oddaljene regije, ter gorska in otoška območja;
prednostno razvrstitev potreb skupaj s tehtno utemeljitvijo sprejetih odločitev, ki po potrebi zajema razloge za to, da strateški načrt SKP določenih opredeljenih potreb ne obravnava ali jih obravnava le delno.
Za specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ocena potreb upošteva nacionalne okoljske in podnebne načrte, ki izhajajo iz zakonodajnih aktov iz Priloge XIII.
Države članice za svoje ocene potreb uporabijo zadnje in zanesljive podatke ter, kjer so ti na voljo, podatke, razčlenjene po spolu.
Člen 109
Intervencijska strategija
V intervencijski strategiji iz člena 107(1), točka (b), so za vsak specifični cilj iz člena 6(1) in (2), ki ga obravnava strateški načrt SKP, določeni:
ciljne vrednosti in pripadajoči mejniki za ustrezne kazalnike rezultatov, ki jih država članica uporablja na podlagi svoje ocene potreb iz člena 108. Vrednost teh ciljnih vrednosti se utemelji na podlagi te ocene potreb. Glede specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ciljne vrednosti izhajajo iz elementov razlag iz odstavka 2, točka (a), tega člena;
intervencije na podlagi vrst intervencij iz naslova III, ki se zasnujejo za obravnavanje specifičnega stanja na zadevnem območju po tehtni intervencijski logiki, oprti na predhodno vrednotenje iz člena 139, analizo SWOT iz člena 115(2) ter oceno potreb iz člena 108;
elementi, ki kažejo, kako intervencije omogočajo doseganje ciljnih vrednosti in kako so med seboj usklajene in združljive;
elementi, ki kažejo, da je dodelitev finančnih sredstev intervencijam strateškega načrta SKP utemeljena in zadostna za doseganje določenih ciljnih vrednosti ter usklajena s finančnim načrtom iz člena 112.
V intervencijski strategiji je usklajenost strategije in dopolnjevanje intervencij med specifičnimi cilji iz člena 6(1) in (2) dokazana s:
pregledom okoljske in podnebne strukture strateškega načrta SKP, ki vsebuje:
za vsak standard DKOP iz Priloge III opis, kako se izvaja standard Unije, vključno z naslednjimi elementi: povzetek praks na kmetijah, ozemlje uporabe, vrste kmetov in drugih upravičencev, za katere velja standard, ter po potrebi opis, kako ta praksa prispeva k doseganju glavnega cilja tega standarda DKOP;
opis skupnega prispevka pogojenosti k doseganju specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f);
opis dopolnjevanja med zadevnimi referenčnimi stanji iz člena 31(5) in člena 70(3), pogojenostjo in različnimi intervencijami, vključno s podporo za ekološko kmetovanje, ki obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f);
opis načina za doseganje večjega skupnega prispevka iz člena 105;
opis, kako naj bi okoljska in podnebna struktura strateškega načrta SKP prispevala k doseganju dolgoročnih nacionalnih ciljnih vrednosti, kot so določene v zakonodajnih aktih iz Priloge XIII ali kot iz njih izhajajo, in bila z njimi usklajena;
v zvezi s specifičnim ciljem iz člena 6(1), točka (g), pregledom zadevnih intervencij in posebnih pogojev za mlade kmete iz strateškega načrta SKP, kot so intervencije in posebni pogoji, določeni v členu 26(4), točka (a), členih 30, 73 in 75 ter členu 77(6). Države članice se pri predstavitvi finančnega načrta v zvezi z vrstami intervencij iz členov 30, 73 in 75 sklicujejo zlasti na člen 95. V pregledu je na splošno pojasnjeno tudi medsebojno delovanje z nacionalnimi instrumenti, da bi se izboljšala usklajenost med ukrepi Unije in nacionalnimi ukrepi na tem področju;
pojasnilo, kako so intervencije v okviru vezane dohodkovne podpore iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1, skladne z Direktivo 2000/60/ES;
v zvezi s specifičnim ciljem iz člena 6(1), točka (a), pregledom, kako se obravnava cilj pravičnejše porazdelitve ter bolj učinkovitega in uspešnega usmerjanja dohodkovne podpore, ki se odobri kmetom v skladu s strateškim načrtom SKP, po potrebi vključno z informacijami, ki upravičujejo uporabo odstopanja iz člena 29(1), drugi pododstavek. V tem pregledu sta po potrebi obravnavana tudi doslednost in dopolnjevanje teritorializacije osnovne dohodkovne podpore iz člena 22(2) s podporo v okviru drugih intervencij, zlasti plačil za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71;
pregledom sektorskih intervencij, vključno z vezano dohodkovno podporo iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1, in intervencij v nekaterih sektorjih iz naslova III, poglavje III, v katerem je utemeljena usmerjenost na zadevne sektorje, naveden seznam intervencij na sektor in njihovo dopolnjevanje;
po potrebi razlago o tem, katere intervencije naj bi prispevale k zagotavljanju doslednega in celovitega pristopa k obvladovanju tveganj;
po potrebi opisom medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami, vključno s porazdelitvijo dodeljenih finančnih sredstev na intervencijo in na sklad;
pregledom, kako strateški načrt SKP prispeva k doseganju specifičnega cilja izboljšanja dobrobiti živali in boja proti mikrobni odpornosti iz člena 6(1), točka (i), vključno z referenčnimi stanji in dopolnjevanjem med pogojenostjo in različnimi intervencijami;
pojasnilom, kako intervencije in elementi, ki so skupni več intervencijam, prispevajo k poenostavitvi za končne upravičence in zmanjšanju upravnega bremena.
Člen 110
Elementi, ki so skupni več intervencijam
Oddelek o elementih, ki so skupni več intervencijam, iz člena 107(1), točka (c), vsebuje:
opredelitve in pogoje, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 4, ter minimalne zahteve za intervencije v obliki neposrednih plačil na podlagi člena 18;
opis uporabe „tehnične pomoči“ iz členov 94 in 125 ter opis nacionalnih mrež SKP iz člena 126;
v zvezi s specifičnimi cilji iz člena 6(1) opredelitev pojma „podeželje“, ki se uporablja v strateškem načrtu SKP, kot so določile države članice;
druge informacije o izvajanju, zlasti:
kratek opis določitve vrednosti plačilnih pravic in po potrebi delovanja rezerve;
po potrebi uporabo ocenjenega rezultata zmanjšanja neposrednih plačil iz člena 17;
odločitev in njeno utemeljitev v zvezi z izvajanjem člena 17(4), člena 29(6) in člena 30(4) te uredbe ter člena 17(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116;
kadar je ustrezno, odločitev in opis njenih glavnih elementov v zvezi z izvajanjem člena 19;
pregled usklajevanja, razmejitve in dopolnjevanja med EKSRP in drugimi skladi Unije za podeželje.
Člen 111
Intervencije
Oddelek o vsaki intervenciji, določeni v strategiji iz člena 107(1), točka (d), vključno z intervencijami, vzpostavljenimi na regionalni ravni, vključuje:
vrsto intervencij, na kateri temelji intervencija;
ozemlje uporabe;
specifično zasnovo ali zahteve navedene intervencije, ki zagotavljajo dejanski prispevek k doseganju specifičnega cilja oziroma specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2); za okoljske in podnebne intervencije povezava z zahtevami po pogojenosti dokazuje, da se prakse dopolnjujejo in ne prekrivajo;
pogoje za upravičenost;
kazalnike rezultatov iz Priloge I, h katerim bi morala neposredno in znatno prispevati intervencija;
za vsako intervencijo na osnovi vrst intervencij iz Priloge II k tej uredbi informacijo, kako upošteva ustrezne določbe Priloge 2 k Sporazumu o STO o kmetijstvu, kot je določeno v členu 10 te uredbe in v Prilogi II k tej uredbi, za vsako intervencijo, ki ne temelji na vrstah intervencij iz Priloge II k tej uredbi, pa ali, in če da, kako upošteva relevantne določbe člena 6(5) ali Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu;
en kazalnik učinka in načrtovane letne učinke za intervencijo iz člena 102(5);
načrtovane letne enotne ali povprečne zneske na enoto iz člena 102(1) ter, kjer je to ustrezno, najvišje ali najnižje načrtovane zneske na enoto iz člena 102(2) in (3);
razlago, kako so bili določeni zneski iz točke (h) tega odstavka;
po potrebi:
obliko in stopnjo podpore,
metodo izračuna načrtovanih zneskov na enoto in potrjevanja izračuna v skladu s členom 82;
letna dodeljena finančna sredstva za intervencijo iz člena 101(1) ali v primeru sektorjev iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), letna dodeljena finančna sredstva za zadevni sektor iz člena 101(2); vključno, kjer je ustrezno, z razčlenitvijo na zneske, načrtovane za nepovratna sredstva, in zneske, načrtovane za finančne instrumente;
navedbo, ali je intervencija zunaj področja uporabe člena 42 PDEU in ali je predmet ocene državne pomoči.
Točka (e) prvega pododstavka se ne uporablja za intervencije v okviru vrste intervencij v čebelarskem sektorju iz člena 55(1), točke (a) in (c) do (g), intervencije v okviru vrste intervencij v vinskem sektorju iz člena 58(1), točke (h) do (k), ter ukrepe informiranja in promocije za sheme kakovosti v okviru vrste intervencij za sodelovanje iz člena 77.
Člen 112
Načrt ciljnih vrednosti in finančni načrt
Finančni načrt iz člena 107(1), točka (e), vsebuje pregledno tabelo, v kateri so navedeni:
dodeljena sredstva države članice za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 87(1), za vrste intervencij v vinskem sektorju iz člena 88(1), za vrste intervencij v čebelarskem sektorju iz člena 88(2) in za vrste intervencij za razvoj podeželja iz člena 89(3), s specifikacijo letnih in skupnih zneskov, ki jih države članice rezervirajo za izpolnjevanje zahtev glede najnižjih dodeljenih finančnih sredstev iz člena 92 do 98;
prerazporeditve zneskov iz točke (a) med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja v skladu s členom 103 ter morebitnimi odbitki dodeljenih sredstev države članice za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, da bi zneski postali na voljo za vrste intervencij v drugih sektorjih iz naslova III, poglavje III, oddelek 7, v skladu s členom 88(6);
dodeljenimi sredstvi države članice za vrste intervencij v sektorju hmelja iz člena 88(3) in za vrste intervencij v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk iz člena 88(4), če pa se te vrste intervencij ne izvajajo, sklepom za vključitev ustreznih dodeljenih sredstev v dodeljena sredstva države članice za neposredna plačila v skladu s členom 88(5);
po potrebi prerazporeditev dodeljenih sredstev države članice iz EKSRP za podporo iz InvestEU v skladu s členom 81 te uredbe, na podlagi Uredbe (EU) 2021/783 ali na podlagi Uredbe (EU) 2021/817 v skladu s členom 99 te uredbe;
kadar je ustrezno, zneski, načrtovani za najbolj oddaljene regije.
Poleg odstavka 2 se v podrobnem finančnem načrtu za vsako proračunsko leto, izraženem kot napovedi držav članic glede izvrševanja plačil, določijo naslednje tabele, skladne s členom 111, točki (g) in (k):
razčlenitev dodeljenih sredstev države članice za vrsto intervencij v obliki neposrednih plačil po prerazporeditvah, kot je določeno v odstavku 2, točki (b) in (c), na podlagi okvirnih dodeljenih finančnih sredstev na vrsto intervencije in na intervencijo, za vsako intervencijo pa se navedejo tudi načrtovani učinki, načrtovani povprečni ali enotni zneski podpore na enoto iz člena 102(1) in po potrebi najvišji ali najnižji načrtovani zneski na enoto ali oboje iz člena 102(2). Razčlenitev po potrebi vsebuje znesek rezerve plačilnih pravic.
Navede se skupni ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil iz člena 17.
Ob upoštevanju uporabe ocenjenega rezultata zmanjšanja plačil iz člena 17 in člena 87(3) se ta okvirna dodeljena finančna sredstva, povezani načrtovani učinki in ustrezni načrtovani povprečni zneski na enoto ali enotni zneski na enoto določijo pred zmanjšanjem plačil;
razčlenitev dodeljenih sredstev za vrste intervencij iz naslova III, poglavje III, na intervencijo in z navedbo načrtovanih učinkov ali v primeru sektorjev iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), okvirna dodeljena finančna sredstva na sektor z navedbo načrtovanih učinkov ter številom operativnih programov na sektor;
razčlenitev dodeljenih sredstev države članice za razvoj podeželja po prerazporeditvah v neposredna plačila in iz njih, kakor je določeno v točki (b), na vrsto intervencije in na intervencijo, vključno s skupnimi zneski za obdobje strateškega načrta SKP, navedena pa je tudi veljavna stopnja prispevka EKSRP, po potrebi razčlenjena na intervencijo in vrsto regije. V primeru prerazporeditve sredstev iz neposrednih plačil se navedejo intervencije ali deli intervencij, ki se financirajo s prerazporeditvijo. V tej tabeli so navedeni tudi načrtovani učinki na intervencijo in načrtovani povprečni ali enotni zneski na enoto iz člena 102(1), po potrebi pa tudi najvišji načrtovani povprečni zneski na enoto iz člena 102(3). Po potrebi so v tabelo vključeni tudi razčlenitev nepovratnih sredstev in zneski, načrtovani za finančne instrumente. Navedejo se tudi zneski za tehnično pomoč.
Člen 113
Sistem upravljanja in usklajevanja
Oddelek o sistemih upravljanja in usklajevanja iz člena 107(1), točka (f), vsebuje:
opredelitev vseh upravljavskih teles iz naslova II, poglavje II, Uredbe (EU) 2021/2116 ter nacionalnega organa upravljanja in, kadar je ustrezno, regionalnih organov upravljanja;
opredelitev in vlogo posredniških organov iz člena 123(4) te uredbe;
informacije o kontrolnih sistemih in sankcijah iz naslova IV Uredbe (EU) 2021/2116, vključno z:
integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom iz naslova IV, poglavje II, Uredbe (EU) 2021/2116;
kontrolnim sistemom in sistemom sankcij za pogojenost iz naslova IV, poglavji IV in V, Uredbe (EU) 2021/2116;
pristojnimi kontrolnimi organi, odgovornimi za preglede;
pregled strukture spremljanja in poročanja.
Člen 114
Modernizacija
Oddelek o elementih, ki zagotavljajo modernizacijo SKP iz člena 107(1), točka (g), poudarja elemente strateškega načrta SKP, ki podpirajo modernizacijo kmetijstva in podeželja ter SKP, ter vsebuje predvsem:
pregled, kako bo strateški načrt SKP prispeval k doseganju medsektorskega cilja iz člena 6(2), zlasti z:
opisom organizacijskega ustroja AKIS;
opisom sodelovanja med svetovalnimi storitvami iz člena 15, raziskovalno in nacionalno mrežo SKP iz člena 126 za zagotavljanje svetovanja, pretoka znanja in inovacijskih storitev ter kako so ukrepi, ki prejemajo podporo v okviru intervencij na podlagi člena 78 ali drugih zadevnih intervencij, vključeni v AKIS;
opis strategije za razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželju ter za uporabo teh tehnologij za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti intervencij strateških načrtov SKP.
Člen 115
Priloge
Analiza SWOT temelji na trenutnem stanju na območju, ki ga pokriva strateški načrt SKP, in za vsak specifični cilj iz člena 6(1) in (2) vsebuje splošni opis trenutnega stanja na območju, ki ga pokriva strateški načrt SKP in ki temelji na skupnih kazalnikih stanja ter drugih najnovejših kvantitativnih in kvalitativnih informacijah, kot so študije, poročila o prejšnjih vrednotenjih, sektorske analize ter izkušnje iz preteklosti.
Po potrebi analiza SWOT vključuje analizo ozemeljskih vidikov, vključno z regionalnimi posebnostmi, s poudarkom na ozemljih, v katera so še posebej usmerjene intervencije, ter analizo sektorskih vidikov, predvsem za sektorje, v katerih se uporabljajo specifične intervencije ali programi.
Poleg tega se v navedenem opisu za vsak splošni in specifični cilj iz člena 5 ter člena 6(1) in (2) zlasti poudarijo:
prednosti, opredeljene na območju strateškega načrta SKP;
slabosti, opredeljene na območju strateškega načrta SKP;
priložnosti, opredeljene na območju strateškega načrta SKP;
nevarnosti, opredeljene na območju strateškega načrta SKP.
Pri specifičnih ciljih iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), analiza SWOT upošteva nacionalne načrte, ki izhajajo iz zakonodajnih aktov iz Priloge XIII.
Za specifični cilj iz člena 6(1), točka (g), analiza SWOT vsebuje kratko analizo dostopa do zemljišč, mobilnosti lastništva zemljišč in prestrukturiranja zemljišč, dostopa do financiranja in posojil ter dostopa do znanja in svetovanja.
Za medsektorski cilj iz člena 6(2) analiza SWOT zagotovi tudi ustrezne informacije o delovanju AKIS in pripadajočih struktur.
Priloga V k strateškemu načrtu SKP iz člena 107(2), točka (e), vsebuje:
kratek opis dodatnega nacionalnega financiranja intervencij za razvoj podeželja iz naslova III, poglavje IV, ki se zagotavlja v okviru strateškega načrta SKP, vključno z zneski na intervencijo in navedbo skladnosti z zahtevami iz te uredbe;
razlago dopolnjevanja z intervencijami strateškega načrta SKP;
navedbo, ali je dodatno nacionalno financiranje zunaj področja uporabe člena 42 PDEU in predmet ocene državne pomoči, ter
nacionalno finančno pomoč v sektorju sadja in zelenjave iz člena 53.
Priloga VI k strateškemu načrtu SKP iz člena 107(2), točka (f), vsebuje naslednje informacije v zvezi s prehodno nacionalno pomočjo:
letni sektorski finančni okvir za vsak sektor, za katerega se odobri prehodna nacionalna pomoč;
po potrebi najvišjo stopnjo podpore na enoto za vsako leto obdobja;
po potrebi informacije v zvezi z referenčnim obdobjem, spremenjenim v skladu s členom 147(2), drugi pododstavek;
kratek opis dopolnjevanja prehodne nacionalne pomoči z intervencijami strateškega načrta SKP.
Člen 116
Prenos pooblastil za vsebino strateškega načrta SKP
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 do 31. decembra 2023 za spremembo tega poglavja glede vsebine strateškega načrta SKP in njegovih prilog. Ti delegirani akti so strogo omejeni na obravnavanje težav, s katerimi se soočajo države članice.
Člen 117
Izvedbena pooblastila za vsebino strateškega načrta SKP
Komisija lahko sprejema izvedbene akte, ki določajo pravila za predstavitev elementov iz členov 108 do 115 v strateških načrtih SKP. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).
POGLAVJE III
ODOBRITEV IN SPREMEMBA STRATEŠKEGA NAČRTA SKP
Člen 118
Odobritev strateškega načrta SKP
Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije in po potrebi popravi predlagani načrt.
Odobritev ne zajema informacij iz člena 113, točka (c), in prilog I do IV k strateškemu načrtu SKP iz člena 107(2), točke (a) do (d).
V ustrezno utemeljenih primerih lahko država članica Komisijo zaprosi, da odobri strateški načrt SKP, ki ne vsebuje vseh elementov. V tem primeru zadevna država članica navede manjkajoče dele strateškega načrta SKP ter predloži okvirne ciljne vrednosti in finančne načrte iz člena 112 za celotni strateški načrt SKP, s čimer izkaže splošno doslednost in usklajenost načrta. Manjkajoči elementi strateškega načrta SKP se Komisiji v največ treh mesecih od datuma odobritve strateškega načrta SKP predložijo kot sprememba načrta v skladu s členom 119.
Člen 119
Sprememba strateškega načrta SKP
Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP v zvezi s členom 17(5), členom 88(7), členom 103(5) ali členom 120 se ne šteje za omejitev iz prvega pododstavka tega odstavka.
Sprememba strateškega načrta SKP v zvezi s členom 103(1) v zvezi z EKSRP začne učinkovati po odobritvi zahtevka za spremembo s strani Komisije in po ustrezni spremembi dodeljenih sredstev v skladu s členom 89(4).
Sprememba strateškega načrta SKP v zvezi z EKJS, razen zahtevkov iz prvega pododstavka tega odstavka, začne učinkovati z datumom, ki ga določi država članica in ki je poznejši od datuma odobritve zahtevka za spremembo s strani Komisije. Države članice lahko za različne elemente spremembe določijo različen datum ali datume začetka učinkovanja. Države članice pri določanju tega datuma upoštevajo roke za postopek odobritve iz tega člena ter da potrebujejo kmetje in drugi upravičenci zadosti časa za upoštevanje spremembe. Načrtovani datum država članica navede skupaj z zahtevo za spremembo strateškega načrta SKP in ga mora odobriti Komisija v skladu z odstavkom 10 tega člena.
Člen 120
Pregled strateških načrtov SKP
Kadar se spremeni kateri koli zakonodajni akt iz Priloge XIII, vsaka država članica oceni, ali bi bilo treba njen strateški načrt SKP ustrezno spremeniti, zlasti opis iz člena 109(2), točka (a)(v), in nadaljnje elemente strateškega načrta SKP iz navedenega opisa. Vsaka država članica v šestih mesecih po roku za prenos spremembe v primeru direktive iz Priloge XIII ali v šestih mesecih po datumu začetka uporabe spremembe v primeru uredbe iz Priloge XIII Komisijo uradno obvesti o rezultatu svoje ocene in mu priloži pojasnilo ter po potrebi predloži zahtevo za spremembo strateškega načrta SKP v skladu s členom 119(2).
Člen 121
Izračun rokov za ukrepanje Komisije
Kjer je v tem poglavju za ukrepanje Komisije določen rok, navedeni rok začne teči, ko se predložijo vse informacije v skladu z zahtevami iz te uredbe in določbami, sprejetimi na njeni podlagi.
Ta rok ne vključuje:
obdobja, ki se začne na dan po dnevu, na katerega Komisija državi članici pošlje svoje pripombe ali zahtevo za popravljene dokumente, in se zaključi na dan, ko država članica Komisiji odgovori;
za spremembe v zvezi s členom 17(5), členom 88(7) in členom 103(5) obdobja za sprejetje delegiranega akta za spremembo dodeljenih sredstev v skladu s členom 87(2).
Člen 122
Prenos pooblastil o spremembah strateških načrtov SKP
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152, ki dopolnjujejo to poglavje v zvezi s:
postopki in roki za predložitev zahtevkov za spremembo strateških načrtov SKP;
določitvijo nadaljnjih primerov, za katere največje število sprememb iz člena 119(7) ne velja.
NASLOV VI
USKLAJEVANJE IN UPRAVLJANJE
Člen 123
Organ upravljanja
Države članice lahko ob upoštevanju svojih ustavnih in institucionalnih določb za izvajanje nekaterih ali vseh nalog iz odstavka 2 imenujejo regionalne organe upravljanja.
Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja in kontrole, ki zagotavlja jasno razdelitev in ločitev funkcij med nacionalnim organom upravljanja in, kadar je ustrezno, regionalnimi organi upravljanja in drugimi telesi. Držav članice so odgovorne za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema v celotnem obdobju trajanja strateškega načrta SKP.
Organ upravljanja je odgovoren za uspešno, učinkovito in pravilno upravljanje in izvajanje strateškega načrta SKP. Zlasti zagotavlja:
elektronski informacijski sistem, kot je določen v členu 130;
da kmetje, drugi upravičenci in druga telesa, udeleženi pri izvajanju intervencij:
prejmejo informacije o svojih obveznostih na podlagi odobrene pomoči in uporabljajo ločen računovodski sistem ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z operacijo, kadar je to ustrezno;
poznajo zahteve glede predložitve podatkov organu upravljanja ter evidentiranja učinkov in rezultatov;
da se zadevnim kmetom in drugim upravičencem – po potrebi elektronsko – zagotovijo jasne in natančne informacije o predpisanih zahtevah ravnanja in minimalnih standardih DKOP, ki so določeni na podlagi naslova III, poglavje I, oddelek 2, ter o zahtevah v zvezi s socialno pogojenostjo, ki so določene na podlagi naslova III, poglavje I, oddelek 3, in se uporabljajo na ravni kmetij;
da je predhodno vrednotenje iz člena 139 skladna s sistemom vrednotenja in spremljanja ter da se predloži Komisiji;
da je vzpostavljen načrt vrednotenja iz člena 140(4) in da se naknadna vrednotenja iz navedenega člena izvedejo v rokih iz te uredbe, s tem pa zagotovi, da je takšno vrednotenje v skladu s sistemom spremljanja in vrednotenja ter da se predloži odboru za spremljanje in Komisiji;
da so odboru za spremljanje na voljo informacije in dokumenti, potrebni za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP glede na njegove specifične cilje in prednostne naloge;
da je pripravljeno letno poročilo o smotrnosti, vključno z zbirnimi tabelami za spremljanje, ki se predloži odboru za spremljanje, ki da svoje mnenje, nato pa se navedeno poročilo predloži Komisiji v skladu s členom 9(3), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2116;
sprejetje ustreznih nadaljnjih ukrepov v odziv na pripombe Komisije o letnih poročilih o smotrnosti;
da plačilna agencija pred odobritvijo plačil prejme vse potrebne informacije, zlasti informacije o uporabljenih postopkih in izvedenih kontrolah pri intervencijah, izbranih za financiranje;
da upravičenci v okviru intervencij, ki se financirajo iz EKSRP, razen intervencij, povezanih s površinami in živalmi, potrdijo prejeto finančno podporo, vključno s primerno uporabo emblema Unije v skladu s pravili, ki jih Komisija določi v skladu z odstavkom 5;
da je javnost obveščena glede strateškega načrta SKP, tudi prek nacionalne mreže SKP, in sicer z informiranjem:
morebitnih upravičencev, strokovnih organizacij, gospodarskih in socialnih partnerjev, teles, vključenih v spodbujanje enakosti spolov, ter zadevnih nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami, o možnostih, ki jih nudi strateški načrt SKP, in pravilih glede dostopa do sredstev v okviru strateškega načrta SKP ter
kmetov, drugih upravičencev in širše javnosti o podpori Unije za kmetijstvo in razvoj podeželja v okviru strateškega načrta SKP.
Države članice za podporo, ki se financira iz EKJS, organu upravljanja omogočijo, da po potrebi uporabi orodja in strukture za prepoznavnost in komuniciranje, ki se uporabljajo v okviru EKSRP.
Člen 124
Odbor za spremljanje
Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik, ki vključuje določbe o usklajevanju z regionalnimi odbori za spremljanje, kadar so ustanovljeni v skladu z odstavkom 5, ter o preprečevanju nasprotja interesov in uporabi načela preglednosti.
Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vse težave, ki vplivajo na napredek strateškega načrta SKP pri doseganju njegovih ciljnih vrednosti.
Vsaka država članica objavi poslovnik in mnenja odbora za spremljanje.
Vsak član odbora za spremljanje ima en glas.
Država članica objavi seznam članov odbora za spremljanje na spletu.
Predstavniki Komisije svetujejo odboru za spremljanje.
Odbor za spremljanje preverja zlasti:
napredek pri izvajanju strateškega načrta SKP ter doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti;
težave, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, ter ukrepe, sprejete za obravnavanje teh težav, vključno z napredkom pri poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena za končne upravičence;
elemente predhodne ocene, navedene v členu 58(3) Uredbe (EU) 2021/1060 in strateškem dokumentu iz člena 59(1) navedene uredbe;
napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in vsakega nadaljnjega spremljanja ugotovitev;
zadevne informacije v zvezi s smotrnostjo strateškega načrta SKP, ki jih zagotovi nacionalna mreža SKP;
izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;
širjenje administrativne usposobljenosti za javne organe in kmete ter druge upravičence, kadar je ustrezno.
Odbor za spremljanje izda mnenje o:
metodologiji in merilih, uporabljenih za izbor operacije;
letnih poročilih o smotrnosti;
načrtu vrednotenja in njegovih spremembah;
vseh predlogih organa upravljanja za spremembo strateškega načrta SKP.
Člen 125
Tehnična pomoč na pobudo držav članic
Člen 126
Nacionalne in evropske mreže SKP
Povezovanje prek nacionalnih in evropskih mrež SKP ima naslednje cilje:
povečati vključenost vseh zadevnih deležnikov pri izvedbi strateških načrtov SKP in po potrebi tudi pri njihovi zasnovi;
spremljati uprave držav članic pri izvajanju strateških načrtov SKP in prehodu na model izvajanja, ki temelji na smotrnosti;
prispevati k izboljšanju kakovosti izvajanja strateških načrtov SKP;
prispevati k obveščanju javnosti in morebitnih upravičencev o SKP in možnostih financiranja;
spodbujati inovacije v kmetijstvu in razvoju podeželja ter podpirati vzajemno učenje, vključevanje in sodelovanje vseh deležnikov pri izmenjavi in pridobivanju znanja;
prispevati k zmogljivostim in dejavnostim spremljanja in vrednotenja;
prispevati k razširjanju rezultatov strateških načrtov SKP.
Cilj iz prvega pododstavka, točka (d), se obravnava predvsem prek nacionalnih mrež SKP.
Naloge nacionalnih in evropskih mrež SKP pri doseganju ciljev iz odstavka 3 so:
zbiranje, analiza in širjenje informacij o ukrepih in dobrih praksah, ki se izvajajo ali podpirajo v okviru strateških načrtov SKP, ter analiza razvoja v kmetijstvu in na podeželju, za katere veljajo specifični cilji iz člena 6(1) in (2);
prispevek h gradnji zmogljivosti za organe držav članic in druge akterje, vključene v izvajanje strateških načrtov SKP, tudi glede procesov spremljanja in vrednotenja;
vzpostavitev platform, forumov in dogodkov za lažjo izmenjavo izkušenj med deležniki ter medsebojno učenje, po potrebi vključno z izmenjavami z mrežami v tretjih državah;
zbiranje informacij in omogočanje njihovega širjenja ter povezovanje financiranih struktur in projektov, kot so lokalne akcijske skupine iz člena 33 Uredbe (EU) 2021/1060, operativne skupine EIP iz člena 127(3) te uredbe ter enakovredne strukture in projekti;
podpora za sodelovalne projekte med operativnimi skupinami EIP iz člena 127(3) te uredbe, lokalnimi akcijskimi skupinami iz člena 33 Uredbe (EU) 2021/1060 ali podobnimi lokalnimi razvojnimi strukturami, vključno s transnacionalnim sodelovanjem;
ustvarjanje povezav z drugimi strategijami ali mrežami, ki jih financira Unija;
prispevek k nadaljnjemu razvoju SKP in priprava naslednjih obdobij trajanja strateškega načrta SKP;
v primeru nacionalnih mrež SKP sodelovanje pri dejavnostih evropske mreže SKP in prispevanje k njim;
v primeru evropske mreže SKP sodelovanje pri dejavnostih nacionalnih mrež SKP in prispevanje k njim;
Člen 127
Evropsko inovacijsko partnerstvo za kmetijsko produktivnost in trajnostnost
EIP s povezovanjem politik in instrumentov za pospešitev inovacij podpira sistem AKIS.
Zlasti:
ustvarja dodano vrednost z boljšim povezovanjem raziskav in kmetijskih praks ter spodbujanjem širše uporabe razpoložljivih inovativnih ukrepov;
povezuje inovacijske akterje in projekte;
spodbuja hitrejši in širši prenos inovativnih rešitev v prakso, vključno z izmenjavo med kmeti, ter
obvešča znanstveno skupnost o potrebah po raziskavah kmetijske prakse.
Operativne skupine EIP, ki se podpirajo na podlagi sodelovanja v okviru vrste intervencij iz člena 77, so del EIP. Vsaka operativna skupina EIP pripravi načrt za razvoj ali izvajanje inovativnega projekta. Inovativni projekt temelji na interaktivnem inovacijskem modelu z naslednjimi ključnimi načeli:
razvoj inovativnih rešitev s poudarkom na potrebah kmetov ali gozdarjev in hkratna obravnava interakcij v celotni dobavni verigi, kadar je to koristno;
povezovanje partnerjev z dopolnjujočim se znanjem, kot so kmetje, svetovalci, raziskovalci, podjetja ali nevladne organizacije, v ciljnih kombinacijah, ki so najprimernejše za doseganje projektnih ciljev, ter
soodločanje in soustvarjanje v celem projektu.
Operativne skupine EIP lahko delujejo na transnacionalni, tudi čezmejni ravni. Načrtovane inovacije lahko temeljijo tako na novih kot tradicionalnih praksah v novih geografskih ali okoljskih razmerah.
Operativne skupine EIP razširjajo povzetek svojih načrtov in rezultatov svojih projektov, predvsem prek nacionalnih in evropskih mrež SKP.
NASLOV VII
SPREMLJANJE, POROČANJE IN VREDNOTENJE
POGLAVJE I
OKVIR SMOTRNOSTI
Člen 128
Vzpostavitev okvira smotrnosti
Okvir smotrnosti vsebuje naslednje elemente:
niz skupnih kazalnikov učinka, rezultatov, vpliva in stanja iz člena 7, ki se uporabijo kot podlaga za spremljanje, vrednotenje in letno poročanje o smotrnosti;
ciljne vrednosti in letne mejnike, določene glede na ustrezni specifični cilj z uporabo ustreznih kazalnikov rezultatov;
zbiranje, hrambo in pošiljanje podatkov;
redno poročanje o smotrnosti, spremljanju in vrednotenju;
predhodne, vmesna in naknadna vrednotenja ter vse ostale dejavnosti vrednotenja v zvezi s strateškim načrtom SKP.
Člen 129
Cilji okvira smotrnosti
Cilji okvira smotrnosti so:
oceniti vpliv, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije SKP;
spremljati napredek pri doseganju ciljnih vrednosti strateških načrtov SKP;
oceniti vpliv, učinkovitost, uspešnost, ustreznost in usklajenost intervencij strateških načrtov SKP;
podpirati skupni proces pridobivanja znanja in izkušenj v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem.
Člen 130
Elektronski informacijski sistem
Države članice vzpostavijo ali uporabijo obstoječi varen elektronski informacijski sistem, v katerem beležijo in hranijo ključne informacije o izvajanju strateškega načrta SKP, ki so potrebne za spremljanje in vrednotenje, predvsem za spremljanje napredka v smeri določenih ciljev in ciljnih vrednosti, vključno z informacijami o posameznih upravičencih in operacijah.
Člen 131
Zagotavljanje informacij
Države članice zagotovijo, da upravičenci do podpore v okviru intervencij strateškega načrta SKP in lokalne akcijske skupine iz člena 33 Uredbe (EU) 2021/1060 organu upravljanja ali drugim telesom, pooblaščenim za izvajanje funkcij v njegovem imenu, zagotovijo vse informacije, potrebne za spremljanje in vrednotenje strateškega načrta SKP.
Države članice zagotovijo, da se ustvarijo celoviti, pravočasni in zanesljivi viri podatkov, da se omogoči dejansko nadaljnje spremljanje napredka politike k ciljem z uporabo kazalnikov učinka, rezultatov in vpliva.
Člen 132
Postopki spremljanja
Organ upravljanja in odbor za spremljanje spremljata izvajanje strateškega načrta SKP in napredka pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP na podlagi kazalnikov učinka in rezultatov.
Člen 133
Izvedbena pooblastila za okvir smotrnosti
Komisija sprejme izvedbene akte o vsebini okvira smotrnosti. Ti akti vsebujejo kazalnike, razen kazalnikov iz Priloge I, ki so potrebni za ustrezno spremljanje in vrednotenje politike, metod za izračun kazalnikov, določenih v Prilogi I in drugje, in določbe, potrebne za zagotavljanje točnosti in zanesljivosti podatkov, ki jih zberejo države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).
POGLAVJE II
LETNA POROČILA O SMOTRNOSTI
Člen 134
Letna poročila o smotrnosti
Kvantitativne informacije iz odstavka 4 vključujejo:
realizirane učinke;
odhodke, kot so navedeni v letnih izkazih ter zadevajo učinke iz točke (a), pred uporabo katerih koli sankcij ali drugih zmanjšanj, in EKSRP, ob upoštevanju ponovne uporabe zneskov z ukinjenim financiranjem ali izterjanih zneskov na podlagi člena 57 Uredbe (EU) 2021/2116;
razmerje med odhodki iz točke (b) in zadevnimi učinki iz točke (a) („realizirani znesek na enoto“);
rezultate in oddaljenost od ustreznih mejnikov, določenih v skladu s členom 109(1), točka (a).
Informacije iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c), se razčlenijo po zneskih na enoto, kot je v skladu s členom 111, točka (h), določeno v strateškem načrtu SKP za namen potrditve smotrnosti. Za kazalnike učinka, ki so označeni v Prilogi I, ker se uporabljajo samo za spremljanje, se vključijo samo informacije iz prvega pododstavka, točka (a), tega odstavka.
Države članice se lahko odločijo, da za intervencijo, ki ni zajeta v integriranem sistemu iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2021/2116, v vsakem letnem poročilu o smotrnosti poleg informacij iz odstavka 5 tega člena predložijo:
bodisi povprečne zneske na enoto za operacije, izbrane v preteklem proračunskem letu, ter s tem povezano število učinkov in odhodkov ali
razmerje med skupnimi javnimi odhodki, razen dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5), namenjenimi za operacije, za katere so bila v preteklem proračunskem letu opravljena plačila, in realiziranimi učinki ter s tem povezano število učinkov in odhodkov.
Komisija te informacije uporabi za namene členov 40 in 54 Uredbe (EU) 2021/2116 za vsako letu, v katerem so bila izvedena plačila zadevne operacije.
Kvalitativne informacije iz odstavka 4 vključujejo:
sintezo stanja izvajanja strateškega načrta SKP za preteklo proračunsko leto;
težave, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, predvsem v zvezi z odstopanji od mejnikov, po potrebi z razlogi in opisom sprejetih ukrepov.
Države članice se lahko odločijo, da za namene člena 54(2) Uredbe (EU) 2021/2116 v kvalitativne informacije iz odstavka 4 tega člena vključijo tudi:
utemeljitev morebitnega presežka realiziranega zneska na enoto v primerjavi z ustreznim načrtovanim zneskom na enoto ali, kadar je to primerno, najvišjim načrtovanim zneskom na enoto iz člena 102 te uredbe, ali
kadar se država članica odloči, da bo uporabila eno od možnosti iz odstavka 6 tega člena, utemeljitev vsakega presežka realiziranega zneska na enoto v primerjavi bodisi z ustreznim povprečnim zneskom na enoto za izbrane operacije ali razmerjem med skupnimi javnimi odhodki, razen dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5), namenjenimi za operacije, za katere so bila v preteklem proračunskem letu opravljena plačila, in realiziranimi učinki, odvisno od izbire države članice.
Kadar pa se država članica odloči uporabiti možnost iz odstavka 6, se utemeljitev zahteva le, kadar je presežek iz odstavka 8, točka (b), višji od 50 %.
Za finančne instrumente se poleg podatkov, ki jih je treba navesti na podlagi odstavka 4, zagotovijo tudi informacije o:
upravičenih odhodkih po vrstah finančnih produktov;
znesku stroškov upravljanja in pristojbin, prijavljenih kot upravičeni izdatki;
znesku zasebnih in javnih virov, ki so bili uporabljeni ob EKSRP, na vrsto finančnih produktov;
obrestih in drugih prihodkih, ustvarjenih s prispevkom iz EKSRP za finančne instrumente v skladu s členom 60 Uredbe (EU) 2021/1060, ter vrnjenih virih, ki se lahko pripišejo podpori iz EKSRP v skladu s členom 62 navedene uredbe;
skupni vrednosti posojil, naložb lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala v končne prejemnike, ki so bili zagotovljeni z upravičenimi javnimi odhodki, razen dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5) te uredbe, in dejansko izplačani končnim prejemnikom.
Kadar se države članice odločijo za uporabo odstavka 6 tega člena za finančne instrumente, se informacije iz navedenega odstavka zagotovijo na ravni končnih prejemnikov.
Člen 135
Dveletni pregled smotrnosti
Člen 136
Letne pregledovalne seje
POGLAVJE III
POROČANJE O POSEBNEM PLAČILU ZA BOMBAŽ IN PREHODNA NACIONALNA POMOČ
Člen 137
Letno poročanje
Države članice, ki odobrijo posebno plačilo za bombaž iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, Komisiji do 15. februarja 2025 in nato do 15. februarja vsako naslednje leto do leta 2030 zagotovijo naslednje informacije o izvajanju tega plačila v preteklem proračunskem letu:
število upravičencev;
znesek plačila na hektar in
število hektarjev, za katere je bilo odobreno plačilo.
Člen 138
Letno poročanje o prehodni nacionalni pomoči
Države članice, ki odobrijo prehodno nacionalno pomoč iz člena 147, Komisiji do 15. februarja 2025 in nato do 15. februarja vsakega naslednjega leta do leta 2030 za vsak zadevni sektor predložijo naslednje informacije o izvajanju te pomoči v preteklem proračunskem letu:
število upravičencev;
skupni znesek odobrene prehodne nacionalne pomoči in
število hektarjev, živali ali drugih enot, za katere je bila ta pomoč odobrena.
POGLAVJE IV
VREDNOTENJE STRATEŠKIH NAČRTOV SKP
Člen 139
Predhodno vrednotenje
V predhodnem vrednotenju se ocenijo:
prispevek strateškega načrta SKP k doseganju specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2), pri tem pa se upoštevajo nacionalne in regionalne potrebe ter razvojni potencial in izkušnje iz izvajanja SKP v prejšnjih programskih obdobjih;
notranja skladnost predlaganega strateškega načrta SKP in njegovo razmerje z drugimi ustreznimi instrumenti;
usklajenost dodeljevanja proračunskih virov z navedenimi specifičnimi cilji iz člena 6(1) in (2), ki so obravnavani v strateškem načrtu SKP;
kako bodo predvideni učinki prispevali k rezultatom;
ali so ob upoštevanju predvidene podpore iz EKJS in EKSRP merljive ciljne vrednosti za rezultate in mejnike ustrezne in realistične;
načrtovani ukrepi za zmanjšanje administrativnega bremena za kmete in druge upravičence;
po potrebi utemeljitev za uporabo finančnih instrumentov, ki se financirajo iz EKSRP.
Člen 140
Vrednotenje strateških načrtov SKP med obdobjem izvajanja in naknadno vrednotenje
POGLAVJE V
OCENA SMOTRNOSTI S STRANI KOMISIJE
Člen 141
Ocena smotrnosti in vrednotenje
Člen 142
Poročanje na podlagi ključnega niza kazalnikov
Komisija za izpolnitev zahtev glede poročanja na podlagi člena 41(3), točka (h)(iii), finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti iz navedenega člena, merjeni s ključnim nizom kazalnikov iz Priloge XIV k tej uredbi.
Člen 143
Splošne določbe
NASLOV VIII
DOLOČBE O KONKURENCI
Člen 144
Pravila za podjetja
Kadar je podpora v skladu z naslovom III te uredbe odobrena za oblike sodelovanja med podjetji, se lahko odobri le za takšne oblike sodelovanja, ki so skladne s pravili konkurence, kot se uporabljajo na podlagi členov 206 do 210 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
Člen 145
Državna pomoč
Člen 146
Dodatno nacionalno financiranje
Podpora, ki jo zagotavljajo države članice v zvezi z operacijami iz področja uporabe člena 42 PDEU, ki naj bi zagotavljala dodatno financiranje za intervencije za razvoj podeželja iz naslova III, poglavje IV, te uredbe, za katere je podpora Unije odobrena kadar koli v obdobju trajanja strateškega načrta SKP, se lahko zagotavlja le, če je v skladu s to uredbo in je vključena v Prilogo V k strateškim načrtom SKP, ki jih je odobrila Komisija.
Države članice ne zagotavljajo podpore za intervencije v sektorjih iz naslova III, poglavje III, te uredbe, razen če je to izrecno določeno v navedenem poglavju.
Člen 147
Prehodna nacionalna pomoč
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se lahko države članice, kadar se pogoji za odobritev prehodne nacionalne pomoči iz prvega pododstavka nanašajo na referenčno obdobje, odločijo, da bodo najpozneje leta 2018 spremenile referenčno obdobje.
Skupni znesek prehodne nacionalne pomoči, ki se lahko odobri za vsak sektor, je omejen z naslednjim odstotkom ravni plačil v vsakem od finančnih okvirov za posamezne sektorje, kot jih dovoli Komisija v letu 2013 v skladu s členom 132(7) ali členom 133a(5) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 ( 20 ):
V primeru Cipra se ta odstotek izračuna na podlagi posebnih finančnih okvirov za posamezne sektorje, kot so določeni v Prilogi XVIIa Uredbe (ES) št. 73/2009.
NASLOV IX
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 148
Ukrepi za reševanje specifičnih težav
Člen 149
Uporaba za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke
POGLAVJE II
INFORMACIJSKI SISTEM IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
Člen 150
Izmenjava informacij in dokumentov
Člen 151
Obdelava in varstvo osebnih podatkov
POGLAVJE III
DELEGIRANI AKTI IN IZVEDBENI AKTI
Člen 152
Izvajanje prenosa pooblastila
Člen 153
Postopek v odboru
Če odbor o aktih iz člena 133 in člena 143(4) te uredbe ne predloži mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in uporabi se člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.
POGLAVJE IV
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 154
Razveljavitve
Vendar se na podlagi Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 ) še naprej uporablja za izvajanje programov za razvoj podeželja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 do 31. decembra 2025. Pod enakimi pogoji se do 31. decembra 2025 uporablja tudi za odhodke, ki nastanejo upravičencem in jih plača plačilna agencija v okviru teh programov za razvoj podeželja.
Člen 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in Priloga III k navedeni uredbi se še naprej uporabljata v zvezi z določitvijo območij z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami. Sklicevanje na programe za razvoj podeželja se razume kot sklicevanje na strateške načrte SKP.
Do vzpostavitve nacionalnih in evropskih mrež SKP iz člena 126 te uredbe lahko Evropska mreža za razvoj podeželja, mreža evropskega partnerstva za inovacije in nacionalne mreže za podeželje iz členov 52, 53 in 54 Uredbe (EU) št. 1305/2013 poleg dejavnosti iz navedenih členov izvajajo tudi dejavnosti iz členov 126 in 127 te uredbe.
Ko se vzpostavijo nacionalne in evropske mreže SKP iz člena 126 te uredbe, lahko do 31. decembra 2025 poleg dejavnosti iz členov 126 in 127 te uredbe izvajajo tudi naloge iz člena 52(3), člena 53(3) in člena 54(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z izvajanjem programov za razvoj podeželja na podlagi navedene uredbe.
Vendar se še naprej uporablja v zvezi z vlogami za pomoč za leta zahtevka, ki se začnejo pred 1. januarjem 2023.
Člen 155
Upravičenost nekaterih vrst odhodkov v zvezi z obdobjem trajanja strateškega načrta SKP
Odhodki v zvezi s pravnimi obveznostmi do upravičencev, nastali v okviru ukrepov iz člena 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999 ali člena 39 ali člena 43 Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki prejemajo podporo v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, so lahko v obdobju strateškega načrta SKP še naprej upravičeni do prispevka EKSRP, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
takšni odhodki so določeni v ustreznem strateškem načrtu SKP v skladu s to uredbo in skladni z Uredbo (EU) 2021/2116;
za kritje teh ukrepov se uporablja stopnja prispevka EKSRP za zadevno intervencijo iz strateškega načrta SKP v skladu s to uredbo;
integrirani sistem iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2021/2116 se uporablja za pravne obveznosti, prevzete v okviru ukrepov, ki ustrezajo vrstam intervencije na osnovi površin in živali, naštetim v naslovu III, poglavji II in IV, te uredbe, zadevne operacije pa so jasno opredeljene, in
plačila za pravne obveznosti iz točke (c) se izvedejo v roku iz člena 44(2) Uredbe (EU) 2021/2116.
Odhodki v zvezi s pravnimi obveznostmi do upravičencev, nastali v okviru ukrepov iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1698/2005, so lahko v obdobju strateškega načrta SKP še naprej upravičeni do prispevka EKSRP, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
takšni odhodki se Komisiji sporočijo kot dodatne informacije v delu strateškega načrta SKP, ki je namenjen intervencijski strategiji iz člena 109, in z navedbo odhodkov v finančnem načrtu strateškega načrta SKP iz člena 112(2);
skladni so z Uredbo (EU) št. 1306/2013, ki se za take odhodke še naprej uporablja v skladu s členom 104(1), drugi pododstavek, točka (d), Uredbe (EU) 2021/2116, ter
uporablja se stopnja prispevka EKSRP iz strateškega načrta SKP na podlagi člena 91(2), točka (d), te uredbe.
Odhodki v zvezi s pravnimi obveznostmi do upravičencev, nastali v okviru večletnih ukrepov iz členov 22, 28, 29, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, so lahko v obdobju strateškega načrta SKP upravičeni do prispevka EKSRP, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
takšni odhodki so določeni v ustreznem strateškem načrtu SKP v skladu s to uredbo in skladni z Uredbo (EU) 2021/2116;
za kritje teh ukrepov se uporablja stopnja prispevka EKSRP za intervencijo iz strateškega načrta SKP v skladu s to uredbo;
integrirani sistem iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2021/2116 se uporablja za pravne obveznosti, prevzete v okviru ukrepov, ki ustrezajo vrstam intervencij na osnovi površin in živali, naštetim v naslovu III, poglavji II in IV, te uredbe, zadevne operacije pa so jasno opredeljene, in
plačila za pravne obveznosti iz točke (c) tega odstavka se izvedejo v roku iz člena 44(2) Uredbe (EU) 2021/2116.
Odhodki v zvezi s pravnimi obveznostmi do upravičencev, nastali v okviru ukrepov iz členov 14 do 18, člena 19(1), točki (a) in (b), ter členov 20, 23 do 27, 35, 38, 39 in 39a Uredbe (EU) št. 1305/2013, člena 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člena 4 Uredbe (EU) 2020/2220 po 31. decembru 2025, so lahko v obdobju strateškega načrta SKP upravičeni do prispevka EKSRP, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
takšni odhodki so določeni v ustreznem strateškem načrtu SKP v skladu s to uredbo – razen člena 73(3), prvi pododstavek, točka (g), te uredbe – in skladni z Uredbo (EU) 2021/2116;
za kritje teh ukrepov se uporablja stopnja prispevka EKSRP za intervencijo iz strateškega načrta SKP v skladu s to uredbo.
Odhodki v zvezi s pravnimi obveznostmi do upravičencev, nastali v okviru večletnih ukrepov iz členov 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, so lahko v obdobju strateškega načrta SKP upravičeni do prispevka EKJS, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
takšni odhodki so določeni v ustreznem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 31(7), prvi pododstavek, točka (b), te uredbe in skladni z Uredbo (EU) 2021/2116;
integrirani sistem iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2021/2116 se uporablja za pravne obveznosti, prevzete v okviru ukrepov, ki ustrezajo shemam za podnebje in okolje iz člena 31 te uredbe, zadevne operacije pa so jasno opredeljene;
plačila za pravne obveznosti iz točke (b) tega odstavka se izvedejo v roku iz člena 44(2) Uredbe (EU) 2021/2116.
Člen 156
Prehod za dodeljena finančna sredstva za vrste intervencij v nekaterih sektorjih
Od datuma, ko začne strateški načrt SKP pravno učinkovati v skladu s členom 118(7) te uredbe, vsota plačil, izvedenih v proračunskem letu v okviru vsake sheme pomoči iz členov 29 do 31 in členov 39 do 60 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter vsake vrste intervencij za nekatere sektorje iz člena 42, točke (b) do (e), te uredbe, ne presega dodeljenih finančnih sredstev, določenih v členu 88 te uredbe za posamezno proračunsko leto za vsako od teh vrst intervencij.
Člen 157
Upravičenost odhodkov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in se financira iz več skladov
Z odstopanjem od členov 86(1) in 118(7) te uredbe so odhodki, nastali na podlagi člena 31(2), točka (c), in člena 31(3) Uredbe (EU) 2021/1060 v povezavi s členom 77(1), točka (b), in členom 2(2) te uredbe, upravičeni do prispevka iz EKSRP od datuma predložitve strateškega načrta SKP, če podporo izplačuje plačilna agencija od 1. januarja 2023. Uredba (EU) št. 1306/2013 se za take odhodke uporablja od datuma predložitve strateškega načrta SKP do 31. decembra 2022.
Člen 158
Prehodni ukrepi
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za dopolnitev te uredbe z ukrepi za zaščito vseh pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj upravičencev, kolikor je potrebno za prehod z ureditve na podlagi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 na ureditev iz te uredbe. Ta prehodna pravila predvsem določajo pogoje, v skladu s katerimi se podpora, ki jo Komisija odobri v skladu z uredbama (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1308/2013, lahko vključi v podporo na podlagi te uredbe, vključno s tehnično pomočjo in naknadnimi vrednotenji.
Člen 159
Pregled Priloge XIII
Komisija najpozneje do 31. decembra 2025 pregleda seznam iz Priloge XIII na podlagi takrat veljavnega pravnega reda Unije na področju okolja in podnebja ter po potrebi pripravi zakonodajne predloge za vključitev dodatnih zakonodajnih aktov na navedeni seznam.
Člen 160
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
KAZALNIKI VPLIVA, REZULTATOV, UČINKA IN STANJA NA PODLAGI ČLENA 7
(Večletna) ocena smotrnosti politike – VPLIV Cilji in ustrezni kazalniki vpliva (1) |
Pregled smotrnosti – REZULTATI (2) Samo na podlagi intervencij, ki jih podpira SKP |
(1)
Večina kazalnikov vpliva se že zbira prek drugih kanalov (Eurostat, Skupno raziskovalno središče, Evropska agencija za okolje itn.) in se uporablja v okviru druge zakonodaje Unije ali ciljev trajnostnega razvoja. Podatki se ne zbirajo vedno na letni ravni in lahko pride do dvo- ali tri-letne zamude.
(2)
Približki za rezultate. Podatki, ki jih države članice vsako leto sporočijo za spremljanje napredka pri doseganju ciljnih vrednosti, ki so si jih zastavile v svojih strateških načrtih SKP. Kazalniki rezultatov, ki so obvezni za pregled smotrnosti, kadar jih države članice uporabljajo v skladu s členom 109(1), točka (a), so označeni s PS. Poleg teh, označenih s PS, lahko države članice za pregled smotrnosti uporabijo tudi druge ustrezne kazalnike rezultatov iz te priloge. |
Medsektorski cilj EU |
Kazalniki vpliva |
|
Kazalniki rezultatov |
Modernizacija kmetijstva in podeželja s spodbujanjem in izmenjavo znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželju ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja s strani kmetov, in sicer z boljšim dostopom do raziskav, inovacij, izmenjave znanja in usposabljanja |
I.1 Izmenjava znanja in inovacije: delež proračuna SKP za izmenjavo znanja in inovacije |
|
R.1PS Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: število oseb, ki koristijo svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelujejo v operativnih skupinah evropskega partnerstva za inovacije, ki jih podpira SKP, da se okrepi uspešnost glede trajnostnosti gospodarstva, socialna, okoljska in podnebna uspešnost ter uspešnost glede učinkovite rabe virov R.2 Povezovanje sistemov svetovanja in znanja: število svetovalcev, ki prejemajo podporo za integracijo v sisteme znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS) R.3 Digitalizacija kmetijstva: delež kmetij, ki iz SKP prejemajo podporo za digitalne kmetijske tehnologije |
Specifični cilji EU |
Kazalniki vpliva |
|
Kazalniki rezultatov |
Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti kmetijskega sektorja po vsej Uniji za povečanje dolgoročne prehranske varnosti in kmetijske raznolikosti ter zagotavljanje gospodarske trajnostnosti kmetijske proizvodnje v Uniji |
I.2 Zmanjšanje razlik v dohodku: sprememba kmetijskega dohodka v primerjavi s splošnim gospodarstvom I.3 Zmanjšanje variabilnosti dohodkov kmetij: sprememba kmetijskega dohodka I.4 Podpora vzdržnim dohodkom kmetij: sprememba ravni kmetijskega dohodka po vrsti kmetovanja (v primerjavi s povprečjem v kmetijstvu) I.5 Prispevek k ozemeljskemu ravnovesju: sprememba kmetijskega dohodka na območjih z naravnimi omejitvami (v primerjavi s povprečjem) |
|
R.4 Povezovanje dohodkovne podpore s standardi in dobrimi praksami: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljata dohodkovna podpora in pogojenost R.5 Obvladovanje tveganj: delež kmetij z instrumenti za obvladovanje tveganj, ki prejemajo podporo iz SKP R.6PS Prerazporeditev na manjše kmetije: odstotek dodatnih neposrednih plačil na hektar za upravičene kmetije pod povprečno velikostjo kmetije (v primerjavi s povprečjem) R.7PS Krepitev podpore za kmetije na območjih s posebnimi potrebami: odstotek dodatne podpore na hektar na območjih z večjimi potrebami (v primerjavi s povprečjem) |
Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje tako kratko- kot dolgoročne konkurenčnosti kmetij, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji |
I.6 Povečanje produktivnosti kmetij: skupna faktorska produktivnost v kmetijstvu I.7 Izkoriščanje trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi: uvoz in izvoz kmetijskih in živilskih proizvodov |
|
R.8 Usmerjenost v kmetije v določenih sektorjih: delež kmetij, ki prejemajo vezano dohodkovno podporo za izboljšanje konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti R.9PS Modernizacija kmetij: delež kmetij, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo rabo virov |
Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi |
I.8 Izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi: dodana vrednost za primarne proizvajalce v prehranski verigi |
|
R.10PS Boljša organizacija dobavne verige: delež kmetij, ki sodelujejo v skupinah proizvajalcev, organizacijah proizvajalcev, na lokalnih trgih, v kratkih dobavnih verigah in shemah kakovosti, ki jih podpira SKP R.11 Koncentracija ponudbe: delež vrednosti tržne proizvodnje s strani organizacij proizvajalcev ali skupin proizvajalcev z operativnimi programi v nekaterih sektorjih |
Prispevanje k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter promocija trajnostne energije |
I.9 Povečanje odpornosti kmetijstva na podnebne spremembe: kazalnik napredka v zvezi z odpornostjo kmetijskega sektorja I.10 Prispevek k blaženju podnebnih sprememb: emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva I.11 Povečanje sekvestracije ogljika: Organski ogljik v tleh kmetijskih zemljišč I.12 Povečanje trajnostne energije v kmetijstvu: trajnostno pridobivanje energije iz obnovljivih virov iz kmetijstva in gozdarstva |
|
R.12 Prilagajanje podnebnim spremembam: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za izboljšanje prilagajanja podnebnim spremembam R.13PS Zmanjšanje emisij v živinorejskem sektorju: delež glav velike živine, ki prejemajo podporo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in/ali amoniaka, vključno z ravnanjem z gnojem R.14PS Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za zmanjšanje emisij, ali ohranitev ali povečanje skladiščenja ogljika (vključno s trajnim travinjem, trajnimi nasadi s trajno travno rušo, kmetijskimi zemljišči ter mokrišči in šotišči) R.15 Energija iz obnovljivih virov iz kmetijstva in gozdarstva ter drugih obnovljivih virov: naložbe v zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno z biološkimi, ki prejemajo podporo (v MW) R.16 Naložbe, povezane s podnebjem: delež kmetij, ki v okviru SKP prejemajo podporo za naložbe, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter proizvodnji energije iz obnovljivih virov ali biomaterialov R.17PS Pogozdena zemljišča: površine, ki prejemajo podporo za pogozdovanje, gozdno kmetijstvo in obnovo, vključno z razčlenitvami R.18 Podpora za naložbe v gozdarskem sektorju: skupne naložbe za izboljšanje uspešnosti gozdarskega sektorja |
Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij |
I.13 Zmanjšanje erozije tal: odstotek kmetijskih zemljišč z zmerno in močno erozijo tal I.14 Izboljšanje kakovosti zraka: emisije amoniaka iz kmetijstva I.15 Izboljšanje kakovosti vode: bruto bilanca hranil na kmetijskih zemljiščih I.16 Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v podtalnici – odstotek postaj podzemne vode s koncentracijo nitratov nad 50 mg/l na podlagi Direktive 91/676/EGS I.17 Zmanjšanje obremenitve vodnih virov: indeks porabe vode plus (Water Exploitation Index Plus – WEI+) I.18 Trajnostna in zmanjšana uporaba pesticidov: tveganja, uporaba in vplivi rabe pesticidov |
|
R.19PS Izboljšanje in zaščita tal: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo in so koristne za upravljanje tal, za izboljšanje kakovosti tal in živih organizmov v tleh (kot so zmanjšanje obdelave tal, pokritost tal s kmetijskimi rastlinami, kolobarjenje, vključno s stročnicami) R.20PS Izboljšanje kakovosti zraka: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za zmanjšanje emisij amoniaka R.21PS Varstvo kakovosti vode: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za kakovost vodnih teles R.22PS Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za boljše upravljanje hranil R.23PS Trajnostna raba vode: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za izboljšanje vodnega ravnovesja R.24PS Trajnostna in zmanjšana uporaba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo posebne obveznosti, ki prejemajo podporo in vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov, kot je uhajanje pesticidov R.25 Okoljska uspešnost v živinorejskem sektorju: delež glav velike živine, za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za izboljšanje okoljske trajnostnosti R.26 Naložbe v zvezi z naravnimi viri: delež kmetij, ki v okviru SKP prejemajo proizvodno in neproizvodno naložbeno podporo, povezano s skrbjo za naravne vire R.27 Okoljska ali podnebna uspešnost zaradi naložb na podeželju: število operacij, ki prispevajo k ciljem na področju okoljske trajnostnosti, ter doseganje blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje na podeželju R.28 Okoljska ali podnebna uspešnost zaradi znanja in inovacij: število oseb, ki koristijo svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelujejo v operativnih skupinah evropskega partnerstva za inovacije (EIP), ki jih podpira SKP in se nanašajo na okoljsko ali podnebno uspešnost |
Prispevanje k zaustavitvi in obratu trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine |
I.19 Povečanje populacij ptic kmetijske krajine: indeks ptic kmetijske krajine I.20 Okrepitev varstva biotske raznovrstnosti: odstotek vrst in habitatov v interesu Skupnosti, povezanih s kmetijstvom s stabilnimi ali naraščajočimi trendi, z razčlenitvijo odstotka za prostoživeče vrste opraševalcev (1) I.21 Boljše zagotavljanje ekosistemskih storitev: delež kmetijskih zemljišč s krajinskimi značilnostmi I.22 Krepitev kmetijske biotske raznovrstnosti v kmetijskem sistemu: raznovrstnost kmetijskih rastlin |
|
R.29PS Razvoj ekološkega kmetijstva: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), ki v okviru SKP prejemajo podporo za ekološko kmetovanje, razdeljeno med vzdrževanje in prehod R.30PS Podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo obveznosti za podpiranje varstva gozdov in gospodarjenja z ekosistemskimi storitvami R.31PS Ohranjanje habitatov in vrst: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za ohranjanje ali obnavljanje biotske raznovrstnosti, vključno v kmetijskimi praksami z visoko naravno vrednostjo R.32 Naložbe, povezane z biotsko raznovrstnostjo: delež kmetij, ki v okviru SKP prejemajo podporo za naložbe, ki prispevajo k biotski raznovrstnosti R.33 Izboljšanje upravljanja omrežja Natura 2000: delež skupne površine v omrežju Natura 2000, za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo R.34PS Ohranjanje krajinskih značilnosti: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za upravljanje krajinskih značilnosti, vključno z živimi mejami in drevesi R.35 Ohranjanje čebeljih panjev: delež čebeljih panjev, ki jih podpira SKP |
Privabljanje in zadrževanje mladih kmetov in drugih novih kmetov v tem poklicu ter spodbujanje trajnostnega razvoja podjetij na podeželju |
I.23 Privabljanje mladih kmetov: sprememba števila novih upraviteljev kmetij in števila novih mladih upraviteljev kmetij, vključno z razčlenitvijo po spolu |
|
R.36PS Generacijska pomladitev: število mladih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP, vključno z razčlenitvijo po spolu |
Spodbujanje zaposlovanja, rasti, enakosti spolov, vključno s participacijo žensk v kmetovanju, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželju, vključno s krožnim biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom |
I.24 Prispevanje k ustvarjanju delovnih mest na podeželju: sprememba stopnje zaposlenosti na podeželju, vključno z razčlenitvijo po spolu I.25 Prispevanje k rasti na podeželju: sprememba bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca na podeželju I.26 Pravičnejša SKP: porazdelitev podpore SKP I.27 Spodbujanje podeželskega vključevanja: sprememba indeksa revščine na podeželju |
|
R.37 Rast in delovna mesta na podeželju: nova delovna mesta, ki prejemajo podporo v okviru projektov SKP R.38 Pokritost v okviru LEADER: delež podeželskega prebivalstva, vključenega v strategije lokalnega razvoja R.39 Razvoj podeželskega gospodarstva: število podeželskih podjetij, vključno s podjetji na področju biogospodarstva, razvitih s podporo v okviru SKP R.40 Pametni prehod podeželskega gospodarstva: število strategij pametnih vasi, ki prejemajo podporo R.41PS Povezovanje evropskega podeželja: delež podeželskega prebivalstva, ki ima koristi od boljšega dostopa do storitev in infrastrukture zaradi podpore iz SKP R.42 Spodbujanje socialne vključenosti: število oseb, zajetih v projekte socialnega vključevanja, ki prejemajo podporo |
Izboljšanje odziva kmetijstva Unije na zahteve družbe glede hrane in zdravja, vključno z visokokakovostno, zdravo in hranljivo hrano, pridelano na trajnostni način, in zmanjšanjem živilskih odpadkov, ter izboljšanje dobrobiti živali in boja proti mikrobni odpornosti |
I.28 Omejevanje rabe protimikrobnih zdravil pri rejnih živalih: prodaja/uporaba protimikrobnih zdravil pri rejnih živalih I.29 Odziv na povpraševanje potrošnikov po kakovostni hrani: vrednost proizvodnje v okviru shem kakovosti Unije in ekološke proizvodnje |
|
R.43PS Omejevanje rabe protimikrobnih zdravil: delež glav velike živine, ki jih zadevajo podprti ukrepi za omejitev uporabe protimikrobnih zdravil (preprečevanje/zmanjšanje) R.44PS Izboljšanje dobrobiti živali: delež glav velike živine, ki jih zajemajo podprti ukrepi za izboljšanje dobrobiti živali |
(1)
Trendi za opraševalce se ocenijo z uporabo ustreznih ukrepov Unije za kazalnike opraševalcev, zlasti s kazalnikom opraševalcev in drugimi ukrepi, sprejetimi v okviru upravljanja strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (sporočilo Komisije z dne 20. maja 2020) na podlagi pobude EU za opraševalce (sporočilo Komisije z dne 1. junija 2018). |
Letna potrditev smotrnosti – UČINEK
Vrste intervencij in njihovi kazalniki učinka ( 22 )
Vrste intervencij |
Kazalniki učinka (1) |
Sodelovanje (člen 77) |
O.1 Število projektov operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) |
Izmenjava znanja in širjenje informacij (člen 78) |
O.2 Število ukrepov ali enot svetovanja za zagotavljanje podpore za inovacije za pripravo ali izvajanje projektov operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) |
Horizontalni kazalnik |
O.3SP Število upravičencev do podpore SKP |
Osnovna dohodkovna podpora (člen 21) |
O.4 Število hektarjev, ki prejemajo osnovno dohodkovno podporo |
Plačilo za male kmete (člen 28) |
O.5 Število upravičencev ali hektarjev, ki prejemajo plačila za male kmete |
Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete (člen 30) |
O.6 Število hektarjev, ki prejemajo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete |
Prerazporeditvena dohodkovna podpora (člen 29) |
O.7 Število hektarjev, ki prejemajo prerazporeditveno dohodkovno podporo |
Sheme za podnebje in okolje (člen 31) |
O.8 Število hektarjev ali glav velike živine, ki prejemajo podporo iz shem za podnebje in okolje |
Instrumenti za obvladovanje tveganj (člen 76) |
O.9 Število enot, vključenih v instrumentih za obvladovanje tveganj, ki prejemajo podporo iz SKP |
Vezana dohodkovna podpora (člen 32) |
O.10 Število hektarjev, ki prejemajo vezano dohodkovno podporo |
O.11 Število živali, ki prejemajo vezano dohodkovno podporo |
|
Naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje (člen 71) |
O.12 Število hektarjev, ki prejemajo podporo za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, vključno z razčlenitvijo po vrsti območij |
Slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev (člen 72) |
O.13 Število hektarjev, ki prejemajo podporo v okviru omrežja Natura 2000 ali na podlagi Direktive 2000/60/ES |
Okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti (člen 70) |
O.14 Število hektarjev (razen gozdnih zemljišč) ali število drugih enot, za katere veljajo okoljske ali podnebne obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve |
O.15 Število hektarjev (gozdnih zemljišč) ali število drugih enot, za katere veljajo okoljske ali podnebne obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve |
|
O.16 Število hektarjev ali število drugih enot, za katere veljajo obveznosti vzdrževanja za pogozdovanje in gozdno kmetijstvo |
|
O.17 Število hektarjev ali število drugih enot, ki prejemajo podporo za ekološko kmetovanje |
|
|
O.18 Število glav velike živine, ki prejemajo podporo za dobrobit živali, zdravje ali okrepljene ukrepe za biološko zaščito |
O.19 Število operacij ali enot, ki podpirajo genske vire |
|
Naložbe (člena 73 in 74) |
O.20 Število proizvodnih naložbenih operacij ali enot na kmetijah, ki prejemajo podporo |
O.21 Število neproizvodnih naložbenih operacij ali enot na kmetijah, ki prejemajo podporo |
|
O.22 Število infrastrukturnih naložbenih operacij ali enot, ki prejemajo podporo |
|
O.23 Število neproizvodnih naložbenih operacij ali enot zunaj kmetij, ki prejemajo podporo |
|
O.24 Število proizvodnih naložbenih operacij ali enot zunaj kmetij, ki prejemajo podporo |
|
Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij (člen 75) |
O.25 Število mladih kmetov, ki prejemajo pomoč za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev |
O.26 število novih kmetov, ki prejemajo pomoč za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev (razen mladih kmetov pod O.25) |
|
O.27 Število podeželskih podjetij, ki prejemajo podporo za zagon |
|
Sodelovanje (člen 77) |
O.28 Število skupin proizvajalcev in organizacij proizvajalcev, ki prejemajo podporo |
O.29 Število upravičencev, ki prejemajo podporo za sodelovanje v uradnih shemah kakovosti |
|
O.30 Število operacij ali enot za generacijsko pomladitev, ki prejemajo podporo (razen podpore za vzpostavitev) |
|
O.31 Število strategij lokalnega razvoja (LEADER) ali pripravljalnih ukrepov, ki prejemajo podporo |
|
O.32 Število drugih operacij ali enot za sodelovanje, ki prejemajo podporo (razen EIP pod O.1) |
|
Izmenjava znanja in širjenje informacij (člen 78) |
O.33 Število ukrepov ali enot usposabljanja, svetovanja in ozaveščanja, ki prejemajo podporo |
Horizontalni kazalnik |
O.34SP Število hektarov, na katerih se izvajajo okoljske prakse (zbirni kazalnik o fizičnem območju, zajetem v pogojenost, sheme za podnebje in okolje ter gozdarsko- okoljske-podnebne upravljavske obveznosti) |
Vrste intervencij v nekaterih sektorjih (člen 47) |
O.35 Število operativnih programov, ki prejemajo podporo |
Vrste intervencij v vinskem sektorju (člen 58) |
O.36 Število ukrepov ali enot, ki prejemajo podporo v vinskem sektorju |
Vrste intervencij v čebelarskem sektorju (člen 55) |
O.37 Število ukrepov ali enot za ohranitev ali izboljšanje čebelarstva |
(1)
Kazalniki učinka, ki se uporabljajo samo za spremljanje, so označeni s SP. |
KAZALNIKI STANJA
|
Številka kazalnika |
Kazalnik stanja |
Prebivalstvo |
C.01 |
Skupno prebivalstvo |
C.02 |
Gostota prebivalstva |
|
C.03 |
Starostna struktura prebivalstva |
|
Skupna površina |
C.04 |
Skupna površina |
C.05 |
Pokrovnost tal |
|
Trg dela |
C.06 |
Stopnja zaposlenosti na podeželju |
C.07 |
Stopnja brezposelnosti na podeželju |
|
C.08 |
Zaposlenost (glede na sektor, vrsto regije, gospodarsko dejavnost) |
|
Gospodarstvo |
C.09 |
BDP na prebivalca |
C.10 |
Stopnja revščine |
|
C.11 |
Bruto dodana vrednost glede na sektor, vrsto regije, v kmetijstvu in za primarne proizvajalce |
|
Kmetije in kmetje |
C.12 |
Kmetijska gospodarstva (kmetije) |
C.13 |
Delovna sila na kmetiji |
|
C.14 |
Starostna struktura upraviteljev kmetij |
|
C.15 |
Kmetijska izobrazba upraviteljev kmetij |
|
C.16 |
Novi upravitelji kmetij in novi mladi upravitelji kmetij |
|
Kmetijska zemljišča |
C.17 |
Kmetijska površina v uporabi |
C.18 |
Namakalna zemljišča |
|
C.19 |
Kmetijstvo na območjih omrežja Natura 2000 |
|
C.20 |
Območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami |
|
C.21 |
Kmetijska zemljišča s krajinskimi značilnostmi |
|
C.22 |
Raznovrstnost kmetijskih rastlin |
|
Živina |
C.23 |
Glave velike živine |
C.24 |
Obtežba z živino |
|
Kmetijski prihodki in prihodki kmetij |
C.25 |
Faktorski dohodek kmetijstva |
C.26 |
Primerjava dohodka iz kmetijstva z nekmetijskimi stroški dela |
|
C.27 |
Dohodek kmetij glede na vrsto kmetovanja, regijo, velikost kmetije na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami |
|
C.28 |
Bruto naložbe v osnovna sredstva v kmetijstvu |
|
Kmetijska produktivnost |
C.29 |
Skupna faktorska produktivnost v kmetijstvu |
C.30 |
Produktivnost dela v kmetijstvu, gozdarstvu in živilski industriji |
|
Trgovina s kmetijskimi proizvodi |
C.31 |
Uvoz in izvoz kmetijskih proizvodov |
Druge pridobitne dejavnosti |
C.32 |
Turistična infrastruktura |
Kmetijske prakse |
C.33 |
Kmetijska površina z ekološkim kmetijstvom |
C.34 |
Intenzivnost kmetovanja |
|
C.35 |
Vrednost proizvodnje v okviru shem kakovosti Unije in ekološke proizvodnje |
|
Biotska raznovrstnost |
C.36 |
Indeks ptic kmetijske krajine |
C.37 |
Odstotek vrst in habitatov v interesu Skupnosti, povezanih s kmetijstvom, ki so stabilni ali se povečujejo |
|
Voda |
C.38 |
Raba vode v kmetijstvu |
C.39 |
Kakovost vode |
|
Bruto bilanca hranil – dušik |
||
Bruto bilanca hranil – fosfor |
||
Nitrati v podtalnici |
||
Tla |
C.40 |
Organski ogljik v tleh kmetijskih zemljišč |
C.41 |
Erozija tal zaradi vode |
|
Energija |
C.42 |
Trajnostno pridobivanje energije iz obnovljivih virov iz kmetijstva in gozdarstva |
C.43 |
Raba energije v kmetijstvu, gozdarstvu in živilski industriji |
|
Podnebje |
C.44 |
Emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva |
C.45 |
Kazalnik napredka v zvezi z odpornostjo kmetijskega sektorja |
|
C.46 |
Neposredna kmetijska izguba, pripisana nesrečam |
|
Zrak |
C.47 |
Emisije amoniaka iz kmetijstva |
Zdravje |
C.48 |
Prodaja/raba protimikrobnih zdravil pri rejnih živalih |
C.49 |
Tveganje, uporaba in vplivi rabe pesticidov |
PRILOGA II
DOMAČA PODPORA STO NA PODLAGI ČLENA 10
Vrsta intervencije |
Sklic v tej uredbi |
Odstavek Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu („zelena škatla“) |
Osnovna dohodkovna podpora |
Naslov III, poglavje II, oddelek 2, pododdelek 2 |
5 (če izvajanje ne temelji na plačilnih pravicah) 6 (če izvajanje temelji na plačilnih pravicah) |
Prerazporeditvena dohodkovna podpora |
Člen 29 |
5 (če izvajanje s tem povezane osnovne dohodkovne podpore ne temelji na plačilnih pravicah) 6 (če izvajanje s tem povezane osnovne dohodkovne podpore temelji na plačilnih pravicah) |
Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete |
Člen 30 |
5 (če izvajanje s tem povezane osnovne dohodkovne podpore ne temelji na plačilnih pravicah) 6 (če izvajanje s tem povezane osnovne dohodkovne podpore temelji na plačilnih pravicah) |
Sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali (sheme za podnebje in okolje) |
Člen 31(7), prvi pododstavek, točka (a) |
5 (če izvajanje s tem povezane osnovne dohodkovne podpore ne temelji na plačilnih pravicah) 6 (če izvajanje s tem povezane osnovne dohodkovne podpore temelji na plačilnih pravicah) |
Sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali (sheme za podnebje in okolje) |
Člen 31(7), prvi pododstavek, točka (b) |
12 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, raziskave ter poskusne in inovativne proizvodne metode ter druge ukrepe na področjih, kot so: |
Člen 47(1), točka (a) |
2, 11 ali 12 |
— ohranjanje tal, vključno s povečanjem zalog ogljika v tleh in izboljšanjem strukture tal, ter zmanjšanje onesnaževal |
Člen 47(1), točka (a)(i) |
12 |
— izboljšanje uporabe vode in odgovorno gospodarjenje z njo, vključno z varčevanjem z vodo, varstvom vode in odvodnjavanjem |
Člen 47(1), točka (a)(ii) |
12 |
— preprečevanje škode zaradi slabih vremenskih razmer ter spodbujanje, razvoj in uporaba sort, pasem in praks ravnanja, prilagojenih spreminjajočim se podnebnim razmeram |
Člen 47(1), točka (a)(iii) |
12 |
— boljše varčevanje z energijo, večja energetska učinkovitost in uporaba energije iz obnovljivih virov |
Člen 47(1), točka (a)(iv) |
11 ali 12 |
— ekološko pakiranje samo na področju raziskav in poskusne proizvodnje |
Člen 47(1), točka (a)(v) |
2 |
— biološka varnost, zdravje in dobrobit živali |
Člen 47(1), točka (a)(vi) |
12 |
— zmanjšanje emisij in odpadkov, izboljšanje uporabe stranskih proizvodov, vključno z njihovo ponovno uporabo in vrednotenjem, ter ravnanje z odpadki |
Člen 47(1), točka (a)(vii) |
11 ali 12 |
— izboljšanje odpornosti proti škodljivcem, zmanjšanje tveganj in vplivov uporabe pesticidov, vključno z izvajanjem tehnik integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi |
Člen 47(1), točka (a)(viii) |
2, 11 ali 12 |
— izboljšanje odpornosti proti boleznim živali in zmanjšanje uporabe zdravil za uporabo v veterinarski medicini, vključno z antibiotiki |
Člen 47(1), točka (a)(ix) |
2 |
— oblikovanje in ohranjanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost |
Člen 47(1), točka (a)(x) |
12 |
— izboljšanje kakovosti proizvoda |
Člen 47(1), točka (a)(xi) |
2 |
— izboljšanje genskih virov |
Člen 47(1), točka (a)(xii) |
2 |
— izboljšanje zaposlitvenih pogojev ter zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti delodajalcev ter zahtev glede zdravja in varnosti pri delu v skladu z direktivami 89/391/EGS, 2009/104/ES in (EU) 2019/1152 |
Člen 47(1), točka (a)(xiii) |
2 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – storitve svetovanja in tehnična pomoč |
Člen 47(1), točka (b) |
2 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – usposabljanje in izmenjava najboljših praks |
Člen 47(1), točka (c) |
2 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – ekološka ali integrirana pridelava |
Člen 47(1), točka (d) |
12 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza ter skladiščenja |
Člen 47(1), točka (e) |
11, 12 ali 2 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – promocija, komuniciranje in trženje |
Člen 47(1), točka (f) |
2 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – sheme kakovosti |
Člen 47(1), točka (g) |
2 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – sistemi sledljivosti in certificiranja |
Člen 47(1), točka (h) |
2 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – prilagajanje podnebnim spremembam in blaženje podnebnih sprememb |
Člen 47(1), točka (i) |
11, 2 ali 12 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – vzajemni skladi |
Člen 47(2), točka (a) |
7 ali 2 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva |
Člen 47(2), točka (b) |
11 ali 2 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – ponovna zasaditev sadovnjakov ali nasadov oljk |
Člen 47(2), točka (d) |
8 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – obnovitev staleža živine iz zdravstvenih razlogov ali zaradi izgub, ki so posledica naravnih nesreč |
Člen 47(2), točka (e) |
8 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – mentorstvo |
Člen 47(2), točka (j) |
2 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – izvajanje in upravljanje fitosanitarnih zahtev tretjih držav |
Člen 47(2), točka (k) |
2 |
Sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ter drugi sektorji iz člena 42, točka (f) – ukrepi komuniciranja |
Člen 47(2), točka (l) |
2 |
Čebelarstvo – storitve svetovanja, tehnična pomoč, usposabljanje, obveščanje in izmenjava najboljših praks |
Člen 55(1), točka (a) |
2 |
Čebelarstvo – naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ter drugi ukrepi, vključno za: zatiranje škodljivcev in bolezni čebel |
Člen 55(1), točka (b)(i) |
11 ali 12 ali 2 |
Čebelarstvo – naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ter drugi ukrepi, vključno za preprečevanje škode zaradi slabih vremenskih razmer, razvoj in uporaba praks ravnanja |
Člen 55(1), točka (b)(ii) |
11 ali 12 ali 2 |
Čebelarstvo – podpora laboratorijem |
Člen 55(1), točka (c) |
2 |
Čebelarstvo – raziskovalni programi |
Člen 55(1), točka (e) |
2 |
Čebelarstvo – promocija, komuniciranje in trženje |
Člen 55(1), točka (f) |
2 |
Čebelarstvo – izboljšanje kakovosti proizvodov |
Člen 55(1), točka (g) |
2 |
Vino – prestrukturiranje in preusmeritev |
Člen 58(1), prvi pododstavek, točka (a) |
8, 11 ali 12 |
Vino – naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva |
Člen 58(1), prvi pododstavek, točka (b) |
11 |
Vino – opredmetene in neopredmetene naložbe v inovacije |
Člen 58(1), prvi pododstavek, točka (e) |
11 |
Vino – svetovalne službe |
Člen 58(1), prvi pododstavek, točka (f) |
2 |
Vino – ukrepi informiranja |
Člen 58(1), prvi pododstavek, točka (h) |
2 |
Vino – promocija vinskega turizma |
Člen 58(1), prvi pododstavek, točka (i) |
2 |
Vino – izboljšanje poznavanja trga |
Člen 58(1), prvi pododstavek, točka (j) |
2 |
Vino – promocija in komuniciranje |
Člen 58(1), prvi pododstavek, točka (k) |
2 |
Vino – upravni stroški vzajemnih skladov |
Člen 58(1), prvi pododstavek, točka (l) |
2 |
Vino – naložbe za povečanje trajnostnosti |
Člen 58(1), prvi pododstavek, točka (m) |
11 ali 12 ali 2 |
Okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti |
Člen 70 |
12 |
Naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje |
Člen 71 |
13 |
Slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev |
Člen 72 |
12 |
Naložbe |
Člen 73 |
11 ali 8 |
Naložbe v namakanje |
Člen 74 |
11 |
Sodelovanje |
Člen 77 |
2 |
Izmenjava znanja in širjenje informacij |
Člen 78 |
2 |
PRILOGA III
PRAVILA O POGOJENOSTI NA PODLAGI ČLENA 12
PZR: predpisana zahteva ravnanja
DKOP: standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje
Območja |
Glavna zadeva |
Zahteve in standardi |
Glavni cilj standarda |
|
Podnebje in okolje |
Podnebne spremembe (blaženje in prilagajanje nanje) |
DKOP 1 |
Ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s kmetijsko površino na nacionalni, regionalni, podregionalni ravni, ravni skupine kmetijskih gospodarstev ali ravni kmetijskega gospodarstva v primerjavi z referenčnim letom 2018. Največ 5-odstotno zmanjšanje v primerjavi z referenčnim letom. |
Splošna zaščita pred preusmeritvijo v druge kmetijske uporabe za ohranitev zalog ogljika |
DKOP 2 |
Varstvo mokrišč in šotišč (1) |
Varstvo z ogljikom bogate prsti |
||
DKOP 3 |
Prepoved sežiganja ornih strnišč, razen zaradi zdravstvenega varstva rastlin |
Vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti |
||
|
Voda |
PZR 1 |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1): člen 11(3), točka (e), in točka(h) glede obveznih zahtev za nadzorovanje razpršenih virov onesnaževanja s fosfati |
|
|
|
PZR 2 |
Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1): člena 4 in 5 |
|
DKOP 4 |
Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov (2) |
Varstvo rečnih tokov pred onesnaževanjem in odtekanjem |
||
|
Tla (varstvo in kakovost) |
DKOP 5 |
Upravljanje obdelave za zmanjšanje tveganja degradacije in erozije tal, vključno z upoštevanjem naklona. |
Minimalno upravljanje zemljišč, ki odraža specifične pogoje za omejitev erozije na zemljiščih |
DKOP 6 |
Minimalna pokritost tal, da se prepreči gola zemlja v obdobjih, ki so najbolj občutljiva (3) |
Zaščita tal v obdobjih, ki so najbolj občutljiva |
||
DKOP 7 |
Kolobarjenje na ornih zemljiščih, razen kmetijskih rastlin, ki rastejo pod vodo (4) |
Ohranjanje potenciala tal |
||
|
Biotska raznovrstnost in krajina (varstvo in kakovost) |
PZR 3 |
Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7): člen 3(1), člen 3(2), točka (b), člen 4(1), (2) in (4) |
|
PZR 4 |
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7): člen 6(1) in (2) |
|
||
|
|
DKOP 8 |
— Minimalni delež kmetijske površine, namenjen za neproizvodne površine ali območja (5) — Minimalni delež vsaj 4 % ornega zemljišča na ravni kmetije, namenjen za neproizvodne površine in elemente, vključno z neobdelanim zemljiščem. — Kadar se kmet zaveže, da bo v okviru razširjene sheme za podnebje in okolje v skladu s členom 31(6) vsaj 7 % ornega zemljišča namenil za neproizvodne površine ali elemente, vključno z neobdelanim zemljiščem, se delež, ki se pripiše izpolnjevanju tega standarda DKOP, omeji na 3 %. — Minimalni delež vsaj 7 % ornega zemljišča na ravni kmetije, če to vključuje tudi vmesne posevke ali kmetijske rastline, ki vežejo dušik in se pridelujejo brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, od tega je 3 % zemljišče, ki je neobdelano ali z neproizvodnimi elementi. Države članice bi morale za vmesne posevke uporabiti ponder 0,3. — Ohranjanje krajinskih značilnosti — Prepoved rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri pticah — Mogoči tudi ukrepi za preprečevanje vnašanja invazivnih rastlinskih vrst |
Ohranjanje neproizvodnih značilnosti in območij zaradi izboljšanja biotske raznovrstnosti na kmetijah |
|
|
DKOP 9 |
Prepoved preusmeritve ali oranja trajnega travinja, opredeljenega kot okoljsko občutljivo trajno travinje, na območjih Natura 2000 |
Varstvo habitatov in vrst |
Javno zdravje in zdravje rastlin |
Varnost hrane |
PZR 5 |
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1): člena 14 in 15, člen 17(1) (6) ter členi 18, 19 in 20 |
|
|
|
PZR 6 |
Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3): člen 3, točke (a), (b), (d) in (e), ter členi 4, 5 in 7 |
|
Fitofarmacevtska sredstva |
PZR 7 |
Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1): prvi in drugi stavek člena 55 |
|
|
|
|
PZR 8 |
Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71): |
|
|
|
|
člen 5(2) in člen 8(1) do (5); člen 12 glede omejitev rabe pesticidov na zaščitenih območjih, opredeljenih na podlagi Direktive 2000/60/ES in zakonodaje o omrežju Natura 2000; člen 13(1) in (3) o ravnanju s pesticidi, njihovem skladiščenju in odstranitvi ostankov |
|
Dobrobit živali |
Dobrobit živali |
PZR 9 |
Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7): člena 3 in 4 |
|
PZR 10 |
Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.2.2009, str. 5): člena 3 in 4 |
|
||
PZR 11 |
Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23): člen 4 |
|
||
(1)
Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP določijo, da se ta DKOP uporablja šele od leta zahtevka 2024 ali 2025. V teh primerih države članice dokažejo, da je zamuda potrebna za vzpostavitev sistema upravljanja v skladu s podrobnim načrtovanjem. Države članice pri določanju standarda za DKOP 2 zagotovijo, da se na zadevnem zemljišču lahko ohrani kmetijska dejavnost, primerna za opredelitev zemljišča kot kmetijske površine.
(2)
Pri varovalnih pasovih vzdolž vodotokov na podlagi tega standarda DKOP se na splošno in v skladu s pravom Unije spoštuje najmanjša širina treh metrov, kjer se pesticidi in gnojila ne uporabljajo. Na območjih z obsežnimi jarki za odtekanje in namakanje lahko države članice, če je to za posamezno območje ustrezno utemeljeno, prilagodijo najmanjšo širino posebnim lokalnim okoliščinam.
(3)
V ustrezno utemeljenih primerih lahko države članice v zadevnih regijah prilagodijo minimalne standarde, da bi upoštevale kratko rastno sezono, ki je posledica dolžine in ostrosti zimske sezone.
(4)
Kolobarjenje pomeni spremembo pridelka vsaj enkrat letno na ravni parcele (razen v primeru večletnih kmetijskih rastlin, trav in drugih zelenih krmnih rastlin ter neobdelanih zemljišč), vključno z ustrezno upravljanimi sekundarnimi kmetijskimi rastlinami. Države članice lahko glede na raznolikost kmetovalnih metod in kmetijsko-podnebnih pogojev v zadevnih regijah odobrijo druge prakse okrepljenega kolobarjenja s stročnicami ali diverzifikacijo kmetijskih rastlin, katerih cilj je izboljšanje in ohranjanje potenciala tal v skladu s cilji tega standarda DKOP. Države članice lahko iz obveznosti iz te alinee izvzamejo kmetijska gospodarstva: (a) kadar se več kot 75 % ornega zemljišča uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, je neobdelanega, se uporablja za pridelavo stročnic ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab; (b) kadar je več kot 75 % upravičene kmetijske površine trajno travinje, ki se uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin ali za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so velik del leta ali velik del cikla pridelave pod vodo, ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab, ali (c) z velikostjo ornega zemljišča do 10 hektarov. Države članice lahko uvedejo zgornjo mejo površine, pokrite z eno samo kmetijsko rastlino, da preprečijo velike monokulture. Za kmete, certificirane v skladu z Uredbo (EU) 2018/848, se šteje, da izpolnjujejo ta standard DKOP.
(5)
Države članice lahko iz obveznosti iz te alinee izvzamejo kmetijska gospodarstva: (a) kadar se več kot 75 % ornega zemljišča uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, je neobdelanega, se uporablja za pridelavo stročnic ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab; (b) kadar je več kot 75 % upravičene kmetijske površine trajno travinje, ki se uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin ali za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so velik del leta ali velik del cikla pridelave pod vodo, ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab, ali (c) z velikostjo ornega zemljišča do 10 hektarov. Države članice, v katerih gozdovi prekrivajo več kot 50 % skupne površine, lahko iz obveznosti na podlagi te točke izvzamejo kmetijska gospodarstva na območjih, ki so jih navedene države članice v skladu s členom 32(1), točki (a) ali (b), Uredbe (EU) št. 1305/2013 razglasile za območja z naravnimi omejitvami, če več kot 50 % površine enote iz drugega stavka tega odstavka prekrivajo gozdovi in je razmerje med gozdnimi in kmetijskimi površinami večje od 3:1. Gozdna območja in delež gozda proti kmetijskim zemljiščem, se ocenijo na ravni, ki ustreza ravni LUE 2, ali na ravni druge jasno omejene enote, ki zajema eno samo jasno, povezano zemljepisno območje, na katerem obstajajo podobne razmere za kmetijstvo.
(6)
Kot se izvaja zlasti: — s členom 14 Uredbe (ES) št. 470/2009 in Prilogo k Uredbi (ES) št. 37/2010; — z Uredbo (ES) št. 852/2004: člen 4(1) in Priloga I, del A (II 4 (g, h, j), 5 (f, h), 6; III 8 (a, b, d, e), 9 (a, c)); — z Uredbo (ES) št. 853/2004: člen 3(1), Priloga III, oddelek IX, poglavje I (I-1 b, c, d, e; I-2 a (i, ii, iii), b (i, ii), c; I-3; I-4; I-5; II-A 1, 2, 3, 4; II-B 1(a, d), 2, 4 (a, b)), Priloga III, oddelek X, poglavje I(1); — z Uredbo (ES) št. 183/2005: člen 5(1), (5) in (6), Priloga I, del A (I-4 e, g; II-2 a, b, e), in Priloga III (naslov „KRMLJENJE“, točka 1 „Shranjevanje“, prvi in zadnji stavek, ter točka 2 „Distribucija“, tretji stavek), ter — z Uredbo (ES) št. 396/2005: člen 18. |
PRILOGA IV
PRAVILA O SOCIALNI POGOJENOSTI NA PODLAGI ČLENA 14
Območja |
Veljavna zakonodaja |
Relevantne določbe |
Zahteve |
Zaposlovanje |
Pregledni in predvidljivi delovni pogoji Direktiva 2019/1152 |
Člen 3 |
Zaposlitveni pogoji se zagotovijo pisno („pogodba o zaposlitvi“) |
Člen 4 |
Zagotoviti, da je zaposlitev v kmetijstvu sklenjena s pogodbo o zaposlitvi |
||
Člen 5 |
Pogodba o zaposlitvi se predloži v prvih sedmih dneh po zaposlitvi |
||
Člen 6 |
Spremembe delovnega razmerja se predložijo v dokumentarni obliki |
||
Člen 8 |
Poskusna doba |
||
Člen 10 |
Pogoji glede minimalne predvidljivosti dela |
||
Člen 13 |
Obvezno usposabljanje |
||
Zdravje in varnost |
Ukrepi za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja delavcev Direktiva 89/391/EGS |
Člen 5 |
Splošna določba o dolžnosti delodajalca, da zagotovi varnost in zdravje delavcev |
Člen 6 |
Splošna obveznost delodajalcev, da sprejmejo ukrepe, potrebne za varnost in varovanje zdravja, vključno s preprečevanjem tveganj ter zagotavljanjem informacij in usposabljanja |
||
Člen 7 |
Zaščitne in preventivne službe: za opravljanje dejavnosti na področju zdravja in varnosti se določi enega ali več delavcev ali najame pristojne zunanje službe |
||
Člen 8 |
Delodajalec sprejme ukrepe za prvo pomoč, gašenje požarov in evakuacijo delavcev |
||
Člen 9 |
Obveznosti delodajalcev glede ocene tveganj, zaščitnih ukrepov in opreme, evidentiranja in poročanja o nezgodah pri delu |
||
Člen 10 |
Obveščanje delavcev o tveganjih za varnost in zdravje ter zaščitnih in preventivnih ukrepih |
||
Člen 11 |
Posvetovanje z delavci in njihovo sodelovanje v razpravah o vseh vprašanjih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu |
||
Člen 12 |
Delodajalec zagotovi, da so delavci deležni ustreznega usposabljanja na področju varnosti in zdravja |
||
|
Minimalne varnostne in zdravstvene zahteve za delavce pri uporabi delovne opreme Direktiva 2009/104/ES |
Člen 3 |
Splošne obveznosti zagotavljanja, da je delovna oprema primerna za delo, ki ga opravljajo delavci, ne da bi to vplivalo na varnost ali zdravje |
Člen 4 |
Pravila v zvezi z delovno opremo – ta mora biti v skladu z direktivo in dogovorjenimi minimalnimi zahtevami ter ustrezno vzdrževana |
||
Člen 5 |
Pregled delovne opreme – oprema se po namestitvi pregleda in redni pregledi, ki jih opravijo pristojne osebe |
||
Člen 6 |
Delovna oprema, ki vključuje posebna tveganja, mora biti omejena na osebe, zadolžene za njeno uporabo, in vsa popravila, modifikacije in vzdrževanje opravijo za to določeni delavci |
||
Člen 7 |
Ergonomija in zdravje pri delu |
||
Člen 8 |
Delavci prejmejo ustrezne informacije in po potrebi pisna navodila o uporabi delovne opreme |
||
Člen 9 |
Delavci prejmejo ustrezno usposabljanje |
PRILOGA V
DODELJENA SREDSTVA DRŽAVAM ČLANICAM ZA NEPOSREDNA PLAČILA IZ ČLENA 87(1), PRVI PODODSTAVEK
(tekoče cene v EUR) |
|||||
Koledarsko leto |
►M2 2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 in naslednja leta |
Belgija |
471 996 006 |
469 703 014 |
469 703 014 |
467 410 022 |
494 925 924 |
Bolgarija |
808 258 686 |
816 888 275 |
825 517 864 |
834 147 452 |
834 147 452 |
Češka |
823 533 615 |
823 533 615 |
823 533 615 |
802 159 932 |
844 907 297 |
Danska |
806 313 404 |
817 524 179 |
814 937 077 |
817 524 179 |
862 367 277 |
Nemčija |
4 424 125 913 |
4 374 968 959 |
4 301 233 527 |
4 178 341 140 |
4 915 695 459 |
Estonija |
196 436 567 |
199 297 294 |
202 158 021 |
205 018 748 |
205 018 748 |
Irska |
1 186 281 996 |
1 186 281 996 |
1 186 281 996 |
1 186 281 996 |
1 186 281 996 |
Grčija |
1 886 490 039 |
1 886 490 039 |
1 886 490 039 |
1 886 490 039 |
2 075 656 043 |
Španija |
4 874 879 750 |
4 882 179 366 |
4 889 478 982 |
4 896 778 599 |
4 896 778 599 |
Francija |
6 736 440 037 |
6 736 440 037 |
6 736 440 037 |
6 736 440 037 |
7 285 000 537 |
Hrvaška |
374 770 237 |
374 770 237 |
374 770 237 |
374 770 237 |
374 770 237 |
Italija |
3 496 243 863 |
3 496 243 863 |
3 496 243 863 |
3 496 243 863 |
3 622 529 155 |
Ciper |
47 647 540 |
47 647 540 |
47 647 540 |
47 647 540 |
47 647 540 |
Latvija |
331 043 657 |
334 864 681 |
339 685 706 |
344 506 729 |
363 483 744 |
Litva |
587 064 372 |
595 613 853 |
604 163 335 |
612 712 816 |
612 712 816 |
Luksemburg |
32 747 827 |
32 747 827 |
32 747 827 |
32 747 827 |
32 747 827 |
Madžarska |
1 347 402 452 |
1 347 402 452 |
1 347 402 452 |
1 347 402 452 |
1 243 185 165 |
Malta |
9 590 135 |
9 590 135 |
9 590 135 |
9 590 135 |
4 594 021 |
Nizozemska |
609 237 340 |
579 591 503 |
550 477 666 |
521 282 629 |
717 382 327 |
Avstrija |
677 581 846 |
677 581 846 |
677 581 846 |
677 581 846 |
677 581 846 |
Poljska |
3 488 417 133 |
3 519 600 956 |
3 550 784 779 |
3 581 968 602 |
3 185 968 140 |
Portugalska |
698 619 128 |
707 403 166 |
716 187 204 |
724 971 242 |
639 971 242 |
Romunija |
1 897 051 311 |
1 924 609 371 |
1 952 167 430 |
1 979 725 489 |
2 029 595 196 |
Slovenija |
131 530 052 |
131 530 052 |
131 530 052 |
131 530 052 |
131 530 052 |
Slovaška |
394 892 166 |
397 751 933 |
400 605 131 |
402 456 080 |
407 456 080 |
Finska |
519 350 246 |
521 168 786 |
522 987 325 |
524 805 865 |
524 805 865 |
Švedska |
686 131 966 |
686 360 116 |
686 588 267 |
686 816 417 |
686 816 417 ◄ |
PRILOGA VI
SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 42, TOČKA (f)
Oznaka KN |
Poimenovanje |
ex 01 01 |
Živi konji, osli, mule in mezgi: |
|
– konji |
0101 21 00 |
– – čistopasemske plemenske živali (1) |
0101 29 |
– – drugo: |
0101 29 10 |
– – – za zakol |
0101 29 90 |
– – – drugo |
0101 30 00 |
– osli |
0101 90 00 |
– drugo |
ex 01 03 |
Živi prašiči: |
0103 10 00 |
– čistopasemske plemenske živali (2) |
ex 01 06 |
druge žive živali: |
0106 14 10 |
– domači kunci |
ex 0106 19 00 |
– – drugo: severni jeleni in jelenjad |
0106 33 00 |
– –noji; emuji (Dromaius novaehollandiae) |
0106 39 10 |
– – – golobi |
0106 39 80 |
– – – druge ptice |
ex 0205 00 |
Meso konj, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
ex 02 08 |
Drugo meso in užitni klavnični proizvodi, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni: |
ex 0208 10 10 |
– – meso domačih kuncev |
ex 0208 90 10 |
– – meso domačih golobov |
ex 0208 90 30 |
– – meso divjačine, razen kuncev ali zajcev |
ex 0208 90 60 |
– – meso severnih jelenov |
ex 04 07 |
Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana: |
0407 19 90 |
– valilna jajca, razen jajc perutnine |
0407 29 90 |
– druga sveža jajca, razen jajc perutnine |
0407 90 90 |
– druga jajca, razen jajc perutnine |
0701 |
Krompir, svež ali ohlajen |
ex 07 13 |
Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene: |
ex 0713 10 |
– grah (Pisum sativum): |
0713 10 90 |
– – razen za setev |
ex 0713 20 00 |
– čičerika: |
|
– – razen za setev |
|
– fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.): |
ex 0713 31 00 |
– – fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek: |
|
– – – razen za setev |
ex 0713 32 00 |
– – drobni rdeči (Adzuki) fižol (Phaseolus ali Vigna angularis): |
|
– – – razen za setev |
ex 0713 33 |
– – navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris): |
0713 33 90 |
– – – razen za setev |
ex 0713 34 00 |
– – vigna vrste (Vigna subterranea ali Voandzeia subterranea) |
|
– – – razen za setev |
ex 0713 35 00 |
– – kitajski fižol (Vigna unguiculata): |
|
– – – razen za setev |
ex 0713 39 00 |
– – drugo: |
|
– – – razen za setev |
ex 0713 40 00 |
– leča: |
|
– – razen za setev |
ex 0713 50 00 |
– bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina in Vicia faba var. minor): |
|
– – razen za setev |
ex 0713 60 00 |
– golobji grah (Cajanus cajan): |
|
– – razen za setev |
ex 0713 90 00 |
– drugo: |
|
– – razen za setev |
1201 90 00 |
Soja, cela ali lomljena, razen semen |
1202 41 00 |
Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini, razen semen |
1202 42 00 |
Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, oluščeni, celi ali lomljeni, razen semen |
1203 00 00 |
Kopra |
1204 00 90 |
Laneno seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
1205 10 90 |
Seme oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline, celo ali lomljeno, razen za setev |
1205 90 00 |
Drugo seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno, razen za setev |
1206 00 91 |
Sončnično seme, oluščeno; v sivi in belo progasti luščini, celo ali lomljeno, razen za setev |
1206 00 99 |
Drugo sončnično seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
1207 29 00 |
Bombaževo seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
1207 40 90 |
Sezamovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
1207 50 90 |
Gorčično seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
1207 60 00 |
– seme barvilnega rumenika (Carthamus tinctorius) |
1207 91 90 |
Makovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
1207 99 91 |
Konopljino seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
ex 1207 99 96 |
Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno, razen za setev |
ex 1209 29 50 |
– – – Seme volčjega boba, razen za setev |
ex 12 11 |
Rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi) vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, v farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveži ali posušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu, razen proizvodi pod oznako KN ex 1211 90 86 iz dela IX; |
1212 94 00 |
Korenine cikorije |
ex 12 14 |
Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v obliki peletov: |
ex 1214 10 00 |
– zdrob in peleti iz lucerne (alfalfa): |
|
– – – razen umetno toplotno sušene lucerne ali drugače sušene in zmlete lucerne |
ex 1214 90 |
– drugo: |
1214 90 10 |
– – krmna pesa, rumena koleraba in druge krmne korenovke |
ex 1214 90 90 |
– – drugo, razen: |
|
– – – turška detelja, detelja, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno |
|
– – – turška detelja, detelja, volčji bob, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota, drugače sušeni in zmleti |
ex 22 06 |
Druge fermentirane pijače (npr. jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu: |
ex 2206 00 31 do ex 2206 00 89 |
– fermentirane pijače, razen piquette |
5201 |
Bombaž, nemikan ali nečesan |
(1)
Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih predpisih Unije (glej Uredbo (EU) 2016/1012 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/262 z dne 17. februarja 2015 o določitvi pravil v skladu z direktivama Sveta 90/427/EGS in 2009/156/ES v zvezi z metodami za identifikacijo enoprstih kopitarjev (uredba o potnih listih za enoprste kopitarje) (UL L 59, 3.3.2015, str. 1).
(2)
Uredba (EU) 2016/1012. |
PRILOGA VII
DODELJENA SREDSTVA DRŽAVAM ČLANICAM (NA PRORAČUNSKO LETO) ZA VRSTE INTERVENCIJ V VINSKEM SEKTORJU IZ ČLENA 88(1)
|
EUR (tekoče cene) |
Bolgarija |
25 721 000 |
Češka |
4 954 000 |
Nemčija |
37 381 000 |
Grčija |
23 030 000 |
Španija |
202 147 000 |
Francija |
269 628 000 |
Hrvaška |
10 410 000 |
Italija |
323 883 000 |
Ciper |
4 465 000 |
Litva |
43 000 |
Madžarska |
27 970 000 |
Avstrija |
13 155 000 |
Portugalska |
62 670 000 |
Romunija |
45 844 000 |
Slovenija |
4 849 000 |
Slovaška |
4 887 000 |
PRILOGA VIII
DODELJENA SREDSTVA DRŽAVAM ČLANICAM ZA BOMBAŽ IZ ČLENA 87(1), DRUGI PODODSTAVEK
(tekoče cene v EUR) |
|||||
Koledarsko leto |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 in naslednja leta |
Bolgarija |
2 557 820 |
2 557 820 |
2 557 820 |
2 557 820 |
2 557 820 |
Grčija |
183 996 000 |
183 996 000 |
183 996 000 |
183 996 000 |
183 996 000 |
Španija |
59 690 640 |
59 690 640 |
59 690 640 |
59 690 640 |
59 690 640 |
Portugalska |
177 589 |
177 589 |
177 589 |
177 589 |
177 589 |
PRILOGA IX
DODELJENA SREDSTVA DRŽAVAM ČLANICAM ZA NEPOSREDNA PLAČILA BREZ BOMBAŽA IN PRED PRERAZPOREDITVAMI IZ ČLENA 87(1), TRETJI PODODSTAVEK
(tekoče cene v EUR) |
|||||
Koledarsko leto |
►M2 2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 in naslednja leta |
Belgija |
471 996 006 |
469 703 014 |
469 703 014 |
467 410 022 |
494 925 924 |
Bolgarija |
805 700 866 |
814 330 455 |
822 960 044 |
831 589 632 |
831 589 632 |
Češka |
823 533 615 |
823 533 615 |
823 533 615 |
802 159 932 |
844 907 297 |
Danska |
806 313 404 |
817 524 179 |
814 937 077 |
817 524 179 |
862 367 277 |
Nemčija |
4 424 125 913 |
4 374 968 959 |
4 301 233 527 |
4 178 341 140 |
4 915 695 459 |
Estonija |
196 436 567 |
199 297 294 |
202 158 021 |
205 018 748 |
205 018 748 |
Irska |
1 186 281 996 |
1 186 281 996 |
1 186 281 996 |
1 186 281 996 |
1 186 281 996 |
Grčija |
1 702 494 039 |
1 702 494 039 |
1 702 494 039 |
1 702 494 039 |
1 891 660 043 |
Španija |
4 815 189 110 |
4 822 488 726 |
4 829 788 342 |
4 837 087 959 |
4 837 087 959 |
Francija |
6 736 440 037 |
6 736 440 037 |
6 736 440 037 |
6 736 440 037 |
7 285 000 537 |
Hrvaška |
374 770 237 |
374 770 237 |
374 770 237 |
374 770 237 |
374 770 237 |
Italija |
3 496 243 863 |
3 496 243 863 |
3 496 243 863 |
3 496 243 863 |
3 622 529 155 |
Ciper |
47 647 540 |
47 647 540 |
47 647 540 |
47 647 540 |
47 647 540 |
Latvija |
331 043 657 |
334 864 681 |
339 685 706 |
344 506 729 |
363 483 744 |
Litva |
587 064 372 |
595 613 853 |
604 163 335 |
612 712 816 |
612 712 816 |
Luksemburg |
32 747 827 |
32 747 827 |
32 747 827 |
32 747 827 |
32 747 827 |
Madžarska |
1 347 402 452 |
1 347 402 452 |
1 347 402 452 |
1 347 402 452 |
1 243 185 165 |
Malta |
9 590 135 |
9 590 135 |
9 590 135 |
9 590 135 |
4 594 021 |
Nizozemska |
609 237 340 |
579 591 503 |
550 477 666 |
521 282 629 |
717 382 327 |
Avstrija |
677 581 846 |
677 581 846 |
677 581 846 |
677 581 846 |
677 581 846 |
Poljska |
3 488 417 133 |
3 519 600 956 |
3 550 784 779 |
3 581 968 602 |
3 185 968 140 |
Portugalska |
698 441 539 |
707 225 577 |
716 009 615 |
724 793 653 |
639 793 653 |
Romunija |
1 897 051 311 |
1 924 609 371 |
1 952 167 430 |
1 979 725 489 |
2 029 595 196 |
Slovenija |
131 530 052 |
131 530 052 |
131 530 052 |
131 530 052 |
131 530 052 |
Slovaška |
399 892 166 |
402 751 933 |
405 605 131 |
407 456 080 |
407 456 080 |
Finska |
519 350 246 |
521 168 786 |
522 987 325 |
524 805 865 |
524 805 865 |
Švedska |
686 131 966 |
686 360 116 |
686 588 267 |
686 816 417 |
686 816 417 ◄ |
PRILOGA X
DODELJENA SREDSTVA DRŽAVAM ČLANICAM (NA PRORAČUNSKO LETO) ZA VRSTE INTERVENCIJ V ČEBELARSKEM SEKTORJU IZ ČLENA 88(2)
|
EUR (tekoče cene) |
Belgija |
422 967 |
Bolgarija |
2 063 885 |
Češka |
2 121 528 |
Danska |
295 539 |
Nemčija |
2 790 875 |
Estonija |
140 473 |
Irska |
61 640 |
Grčija |
6 162 645 |
Španija |
9 559 944 |
Francija |
6 419 062 |
Hrvaška |
1 913 290 |
Italija |
5 166 537 |
Ciper |
169 653 |
Latvija |
328 804 |
Litva |
549 828 |
Luksemburg |
30 621 |
Madžarska |
4 271 227 |
Malta |
14 137 |
Nizozemska |
295 172 |
Avstrija |
1 477 188 |
Poljska |
5 024 968 |
Portugalska |
2 204 232 |
Romunija |
6 081 630 |
Slovenija |
649 455 |
Slovaška |
999 973 |
Finska |
196 182 |
Švedska |
588 545 |
PRILOGA XI
RAZČLENITEV PODPORE UNIJE ZA VRSTE INTERVENCIJE ZA RAZVOJ PODEŽELJA (OD LETA 2023 DO LETA 2027) IZ ČLENA 89(3)
(tekoče cene v EUR) |
||||||
Država članica |
2023 |
►M2 2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
skupaj 2023–2027 |
Belgija |
105 730 894 |
105 730 812 |
108 023 804 |
108 023 804 |
110 316 796 |
537 826 110 |
Bolgarija |
282 979 644 |
282 162 644 |
282 162 644 |
282 162 644 |
282 162 644 |
1 411 630 220 |
Češka |
267 027 708 |
280 561 390 |
280 561 390 |
280 561 390 |
301 935 073 |
1 410 646 952 |
Danska |
155 982 060 |
131 987 933 |
120 777 158 |
123 364 260 |
120 777 158 |
652 888 569 |
Nemčija |
1 485 615 738 |
1 583 929 284 |
1 633 086 238 |
1 706 821 670 |
1 829 714 057 |
8 239 166 987 |
Estonija |
88 031 648 |
88 016 648 |
88 016 648 |
88 016 648 |
88 016 648 |
440 098 240 |
Irska |
311 641 628 |
311 640 628 |
311 640 628 |
311 640 628 |
311 640 628 |
1 558 204 140 |
Grčija |
651 491 600 |
746 119 604 |
746 119 604 |
746 119 604 |
746 119 604 |
3 635 970 016 |
Španija |
1 081 552 825 |
1 080 382 825 |
1 080 382 825 |
1 080 382 825 |
1 080 382 825 |
5 403 084 125 |
Francija |
2 007 185 070 |
2 008 000 570 |
2 008 000 570 |
2 008 000 570 |
2 008 000 570 |
10 039 187 350 |
Hrvaška |
268 849 401 |
297 307 401 |
297 307 401 |
297 307 401 |
297 307 401 |
1 458 079 005 |
Italija |
1 355 321 375 |
1 476 206 667 |
1 476 206 667 |
1 476 206 667 |
1 476 206 667 |
7 260 148 043 |
Ciper |
23 770 514 |
23 770 514 |
23 770 514 |
23 770 514 |
23 770 514 |
118 852 570 |
Latvija |
142 745 173 |
135 677 801 |
135 942 597 |
136 207 392 |
136 472 188 |
687 045 151 |
Litva |
195 495 162 |
195 495 162 |
195 495 162 |
195 495 162 |
195 495 162 |
977 475 810 |
Luksemburg |
11 626 644 |
12 310 644 |
12 310 644 |
12 310 644 |
12 310 644 |
60 869 220 |
Madžarska |
384 539 149 |
312 651 862 |
312 651 862 |
312 651 862 |
312 651 862 |
1 635 146 596 |
Malta |
19 334 497 |
14 988 383 |
14 988 383 |
14 988 383 |
14 988 383 |
79 288 028 |
Nizozemska |
180 985 369 |
181 413 356 |
211 059 193 |
240 173 030 |
269 368 067 |
1 082 999 015 |
Avstrija |
520 024 752 |
520 024 752 |
520 024 752 |
520 024 752 |
520 024 752 |
2 600 123 760 |
Poljska |
1 004 581 539 |
924 001 077 |
924 001 077 |
924 001 077 |
924 001 077 |
4 700 585 847 |
Portugalska |
455 630 620 |
455 550 620 |
455 550 620 |
455 550 620 |
455 550 620 |
2 277 833 100 |
Romunija |
967 049 892 |
1 016 919 599 |
1 016 919 599 |
1 016 919 599 |
1 016 919 599 |
5 034 728 288 |
Slovenija |
110 170 192 |
110 170 192 |
110 170 192 |
110 170 192 |
110 170 192 |
550 850 960 |
Slovaška |
260 599 909 |
264 077 909 |
264 077 909 |
264 077 909 |
264 077 909 |
1 316 911 545 |
Finska |
354 551 956 |
354 549 956 |
354 549 956 |
354 549 956 |
354 549 956 |
1 772 751 780 |
Švedska |
211 889 741 |
211 889 741 |
211 889 741 |
211 889 741 |
211 889 741 |
1 059 448 705 |
EU-27 skupaj |
12 904 404 700 |
13 125 537 974 |
13 195 687 778 |
13 301 388 944 |
13 474 820 736 |
66 001 840 132 |
Tehnična pomoč (0,25%) |
30 272 220 |
30 272 220 |
30 272 220 |
30 272 220 |
30 272 220 |
151 361 100 |
Skupaj |
12 934 676 920 |
13 155 810 194 |
13 225 959 998 |
13 331 661 164 |
13 505 092 956 |
66 153 201 232 ◄ |
PRILOGA XII
MINIMALNI REZERVIRANI ZNESKI ZA SPECIFIČNI CILJ IZ ČLENA 6(1), TOČKA (g)
(tekoče cene v EUR) |
|||||
Koledarsko leto |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 in naslednja leta |
Belgija |
14 847 778 |
14 847 778 |
14 847 778 |
14 847 778 |
14 847 778 |
Bolgarija |
24 176 548 |
24 435 436 |
24 694 323 |
24 953 211 |
24 953 211 |
Češka |
25 648 419 |
25 648 419 |
25 648 419 |
25 648 419 |
25 648 419 |
Danska |
25 871 018 |
25 871 018 |
25 871 018 |
25 871 018 |
25 871 018 |
Nemčija |
147 470 864 |
147 470 864 |
147 470 864 |
147 470 864 |
147 470 864 |
Estonija |
5 893 097 |
5 978 919 |
6 064 741 |
6 150 562 |
6 150 562 |
Irska |
35 588 460 |
35 588 460 |
35 588 460 |
35 588 460 |
35 588 460 |
Grčija |
56 749 801 |
56 749 801 |
56 749 801 |
56 749 801 |
56 749 801 |
Španija |
144 455 673 |
144 674 662 |
144 893 650 |
145 112 639 |
145 112 639 |
Francija |
218 550 016 |
218 550 016 |
218 550 016 |
218 550 016 |
218 550 016 |
Hrvaška |
11 243 107 |
11 243 107 |
11 243 107 |
11 243 107 |
11 243 107 |
Italija |
108 855 875 |
108 855 875 |
108 855 875 |
108 855 875 |
108 855 875 |
Ciper |
1 429 426 |
1 429 426 |
1 429 426 |
1 429 426 |
1 429 426 |
Latvija |
10 476 789 |
10 629 363 |
10 781 938 |
10 934 512 |
10 934 512 |
Litva |
17 611 931 |
17 868 416 |
18 124 900 |
18 381 384 |
18 381 384 |
Luksemburg |
982 435 |
982 435 |
982 435 |
982 435 |
982 435 |
Madžarska |
37 295 555 |
37 295 555 |
37 295 555 |
37 295 555 |
37 295 555 |
Malta |
137 821 |
137 821 |
137 821 |
137 821 |
137 821 |
Nizozemska |
21 521 470 |
21 521 470 |
21 521 470 |
21 521 470 |
21 521 470 |
Avstrija |
20 327 455 |
20 327 455 |
20 327 455 |
20 327 455 |
20 327 455 |
Poljska |
92 772 500 |
93 708 015 |
94 643 530 |
95 579 044 |
95 579 044 |
Portugalska |
18 403 246 |
18 666 767 |
18 930 288 |
19 193 810 |
19 193 810 |
Romunija |
58 407 631 |
59 234 372 |
60 061 114 |
60 887 856 |
60 887 856 |
Slovenija |
3 945 902 |
3 945 902 |
3 945 902 |
3 945 902 |
3 945 902 |
Slovaška |
12 026 832 |
12 172 635 |
12 318 439 |
12 464 242 |
12 464 242 |
Finska |
15 580 507 |
15 635 064 |
15 689 620 |
15 744 176 |
15 744 176 |
Švedska |
20 583 959 |
20 590 803 |
20 597 648 |
20 604 493 |
20 604 493 |
PRILOGA XIII
ZAKONODAJNI AKTI UNIJE O OKOLJU IN PODNEBJU, K CILJEM KATERIH BI MORALI PRISPEVATI IN BITI Z NJIMI SKLADNI STRATEŠKI NAČRTI SKP DRŽAV ČLANIC NA PODLAGI ČLENOV 108, 109 IN 115:
PRILOGA XIV
POROČANJE NA PODLAGI KLJUČNEGA NIZA KAZALNIKOV NA PODLAGI ČLENA 142
Kazalniki za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)
Cilj |
Ključni niz kazalnikov |
Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti kmetijskega sektorja po vsej Uniji za povečanje dolgoročne prehranske varnosti in kmetijske raznolikosti ter zagotavljanje gospodarske trajnosti kmetijske proizvodnje v Uniji |
O.3 Število upravičencev do podpore SKP C.25 Faktorski dohodek kmetijstva R.6 Prerazporeditev na manjše kmetije: odstotek dodatnih neposrednih plačil na hektar za upravičene kmetije pod povprečno velikostjo kmetije (v primerjavi s povprečjem) |
Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje tako kratko- kot dolgoročne konkurenčnosti kmetij, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji |
R.9 Modernizacija kmetij: delež kmetij, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo rabo virov |
Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi |
R.10 Boljša organizacija dobavne verige: delež kmetij, ki sodelujejo v skupinah proizvajalcev, organizacijah proizvajalcev, na lokalnih trgih, v kratkih dobavnih verigah in shemah kakovosti, ki jih podpira SKP |
Prispevanje k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter promocija trajnostne energije |
I.10 Prispevek k blaženju podnebnih sprememb: emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva R.14 Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za zmanjšanje emisij, ali ohranitev ali povečanje skladiščenja ogljika (vključno s trajnim travinjem, trajnimi nasadi s trajno travno rušo, kmetijskimi zemljišči ter mokrišči in šotišči) R.17 Pogozdena zemljišča: površine, ki prejemajo podporo za pogozdovanje, gozdno kmetijstvo in obnovo, vključno z razčlenitvami |
Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij |
O.34 Število hektarov, na katerih se izvajajo okoljske prakse (zbirni kazalnik o fizičnem območju, zajetem v pogojenost, sheme za podnebje in okolje, kmetijske-gozdarske-okoljske-podnebne upravljavske obveznosti) I.15 Izboljšanje kakovosti vode: bruto bilanca hranil na kmetijskih zemljiščih I.16 Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v podtalnici – odstotek postaj podzemne vode s koncentracijo nitratov nad 50 mg/l na podlagi Direktive 91/676/EGS I.18 Trajnostna in zmanjšana uporaba pesticidov: tveganja, uporaba in vplivi rabe pesticidov R.19 Izboljšanje in zaščita tal: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo in so koristne za upravljanje tal, za izboljšanje kakovosti tal in živih organizmov v tleh (kot so zmanjšanje obdelave tal, pokritost tal s kmetijskimi rastlinami, kolobarjenje, vključno s stročnicami) R.20 Izboljšanje kakovosti zraka: Delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za zmanjšanje emisij amoniaka R.21 Varstvo kakovosti vode: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za kakovost vodnih teles R.22 Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za boljše upravljanje hranil R.24 Trajnostna in zmanjšana uporaba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo posebne obveznosti, ki prejemajo podporo in vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov, kot je uhajanje pesticidov |
Prispevanje k zaustavitvi in obratu trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine |
C.33 Kmetijska površina z ekološkim kmetijstvom I.21 Boljše zagotavljanje ekosistemskih storitev: delež kmetijskih zemljišč s krajinskimi značilnostmi R.29 Razvoj ekološkega kmetijstva: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), ki v okviru SKP prejemajo podporo za ekološko kmetovanje, razdeljeno med vzdrževanje in prehod R.34 Ohranjanje krajinskih značilnosti: delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), za katere veljajo obveznosti, ki prejemajo podporo za upravljanje krajinskih značilnosti, vključno z živimi mejami in drevesi |
Privabljanje in zadrževanje mladih kmetov in novih kmetov v tem poklicu ter spodbujanje trajnostnega razvoja podjetij na podeželju |
R.36 Generacijska pomladitev: število mladih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP, vključno z razčlenitvijo po spolu |
Spodbujanje zaposlovanja, rasti, enakosti spolov, vključno s participacijo žensk v kmetovanju, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželju, vključno s krožnim biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom |
R.37 Rast in delovna mesta na podeželju: nova delovna mesta, ki prejemajo podporo v okviru projektov SKP R.38 Pokritost v okviru LEADER: delež podeželskega prebivalstva, vključenega v strategije lokalnega razvoja R.41 Povezovanje evropskega podeželja: delež podeželskega prebivalstva, ki ima koristi od boljšega dostopa do storitev in infrastrukture zaradi podpore iz SKP |
Izboljšanje odziva kmetijstva Unije na zahteve družbe glede hrane in zdravja, vključno z visokokakovostno, zdravo in hranljivo hrano, pridelano na trajnostni način, in zmanjšanjem živilskih odpadkov, ter izboljšanje dobrobiti živali in bojem proti mikrobni odpornosti |
I.28 Omejevanje rabe protimikrobnih zdravil pri rejnih živalih: prodaja/uporaba protimikrobnih zdravil pri rejnih živalih R.43 Omejevanje rabe protimikrobnih zdravil: delež glav velike živine, ki jih zadevajo podprti ukrepi za omejitev uporabe protimikrobnih zdravil (preprečevanje/zmanjšanje) R.44 Izboljšanje dobrobiti živali: delež glav velike živine, ki jih zajemajo podprti ukrepi za izboljšanje dobrobiti živali |
Modernizacija kmetijstva in podeželja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželju ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja s strani kmetov, in sicer boljšim dostopom do raziskav, inovacij, izmenjave znanja in usposabljanja |
R.1 Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: število oseb, ki koristijo svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelujejo v operativnih skupinah EIP, ki jih podpira SKP, da se okrepi uspešnost glede trajnostnosti gospodarstva, socialna, okoljska in podnebna uspešnost ter uspešnost glede učinkovite rabe virov |
( 1 ) Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1).
( 2 ) Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).
( 3 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).
( 4 ) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).
( 5 ) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
( 6 ) Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1).
( 7 ) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).
( 8 ) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).
( 9 ) Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
( 10 ) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
( 11 ) UL C 249, 31.7.2014, str. 1.
( 12 ) Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali („Uredba o reji živali“) (UL L 171, 29.6.2016, str. 66).
( 13 ) Uredba (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (UL L 177, 5.6.2020, str. 32).
( 14 ) Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).
( 15 ) Uredba (EU) 2021/783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013 (UL L 172, 17.5.2021, str. 53).
( 16 ) Uredba (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (UL L 189, 28.5.2021, str. 1).
( 17 ) Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).
( 18 ) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
( 19 ) Uredba Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L 328, 15.12.2009, str. 27).
( 20 ) Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).
( 21 ) Uredba (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L 437, 28.12.2020, str. 1).
( 22 ) Letno sporočeni podatki za prijavljene odhodke.