–

za nizozemsko vlado C. S. Schillemans in M. K. Bulterman, agentki,

–

za grško vlado E. Tsaousi in I.-E. Krompa, agentki,

–

za Evropsko komisijo H. van Vliet, A. Sauka in F. Castilla Contreras, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago predpisane zahteve ravnanja 10, kot je določena v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013, L 347, str. 549, in popravek v UL 2016, L 130, str. 5) (v nadaljevanju: PZR 10), v delu, v katerem se ta sklicuje na člen 55, prvi odstavek in drugi odstavek, prvi stavek, Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL 2009, L 309, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo R. en R. in Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit (minister za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane, v nadaljevanju: minister) v zvezi z znižanjem zneska neposrednih plačil, ki naj bi se dodelila družbi R. en R za leto 2018 na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL 2013, L 347, str. 608).

3

Uredba št. 1306/2013 se nanaša na financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike (SKP).

4

V uvodni izjavi 53 te uredbe je navedeno:

„Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 [z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL 2003, L 270, str. 1)], ki jo je nadomestila Uredba [Sveta] (ES) št. 73/2009 [z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL 2009, L 30, str. 16)], je uvedla načelo, da bi moralo biti celotno plačilo upravičencem nekaterih podpor v okviru SKP povezano z upoštevanjem pravil v zvezi z upravljanjem zemljišč, kmetijsko proizvodnjo in kmetijsko dejavnostjo. […]

V okviru sistema ,navzkrižne skladnosti‘ morajo države članice naložiti kazni v obliki zmanjšanja ali izključitve podpore, ki se prejema v okviru SKP, in sicer v celoti ali delno.“

5

V uvodni izjavi 54 Uredbe št. 1306/2013 je navedeno:

„Sistem navzkrižne skladnosti vgrajuje v SKP osnovne standarde za okolje, podnebne spremembe, dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali. Namen navzkrižne skladnosti je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva s tem, da se upravičenci bolje zavedajo potrebe po upoštevanju navedenih osnovnih standardov. Prav tako naj bi prispevala k temu, da bi bila SKP bolj skladna s pričakovanji družbe, in sicer z izboljšanjem usklajenosti te politike s politikami na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. Sistem navzkrižne skladnosti je sestavni del SKP in bi ga bilo treba zato ohraniti. Vendar bi bilo treba njegovo področje uporabe, ki zaenkrat obsega ločena seznama predpisanih zahtev ravnanja in standardov v zvezi z dobrim kmetijskim in okoljskim stanjem zemljišč, racionalizirati tako, da bi zagotovili usklajenost sistema navzkrižne skladnosti in njegovo večjo opaznost. Zato bi bilo treba zahteve in standarde združiti v enem seznamu in jih razvrstiti v skupine glede na področja in teme. […]“

6

Pravila iz naslova VI te uredbe se nanašajo na navzkrižno skladnost, pri čemer je v poglavju I tega naslova opredeljeno področje uporabe navzkrižne skladnosti. Člen 91 navedene uredbe, naslovljen „Splošno načelo“, v odstavku 1 določa:

„Kadar upravičenec iz člena 92 ne izpolnjuje pravil v zvezi z navzkrižno skladnostjo, določenih v členu 93, se mu naloži upravna kazen.“

7

Člen 91(3)(b) Uredbe št. 1306/2013 določa:

„V tem naslovu:

[…]

8

Člen 92, prvi odstavek, te uredbe, naslovljen „Zadevni upravičenci“, določa:

„Člen 91 se uporablja za upravičence, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi Uredbe [št. 1307/2013] […].“

9

Člen 93 Uredbe št. 1306/2013, naslovljen „Pravila o navzkrižni skladnosti“, v odstavku 1 določa:

„Pravila o navzkrižni skladnosti so sestavljena iz predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije in standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč, določenih na nacionalni ravni, kot je navedeno v Prilogi II, in sicer na naslednjih področjih:

10

V Prilogi II k isti uredbi, naslovljeni „Pravila o navzkrižni skladnosti v skladu s členom 93“, je navedeno:

„PZR: predpisana zahteva ravnanja

[…]

11

Poglavje II naslova VI Uredbe št. 1306/2013, naslovljeno „Kontrolni sistem in upravne kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo“, vsebuje člene od 96 do 101 te uredbe.

12

Člen 99 te uredbe, naslovljen „Izračun upravnih kazni“, določa:

„1.   Upravna kazen iz člena 91 se uporabi kot zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil iz člena 92, ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve.

[…]

2.   […]

Primeri neskladnosti, ki predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, pa vedno vodijo do zmanjšanja ali izključitve.

[…]“

13

Uredba št. 1107/2009 se nanaša na dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet. V uvodnih izjavah 24 in 35 te uredbe je navedeno:

[…]

14

Člen 1 navedene uredbe določa:

„1.   Ta uredba določa pravila za registracijo fitofarmacevtskih sredstev v komercialni obliki in za njihovo dajanje v promet, uporabo in nadzor v [Evropski] [s]kupnosti.

[…]

3.   Namen te uredbe je zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja ter izboljšati delovanje notranjega trga z uskladitvijo predpisov o dajanju fitofarmacevtskih sredstev na trg, hkrati pa izboljšati kmetijsko proizvodnjo.

[…]“

15

V pododdelku 1, naslovljenem „Zahteve in vsebina“, oddelka 1, naslovljenega „Registracija“, poglavja III Uredbe št. 1107/2009, naslovljenega „Fitofarmacevtska sredstva“, člen 28 te uredbe, naslovljen „Registracija dajanja v promet in uporabe“, v odstavku 1 določa:

„Fitofarmacevtsko sredstvo se ne da v promet in se ne uporabi, če ga zadevna država članica ni registrirala v skladu s to uredbo.“

16

Člen 32 te uredbe, naslovljen „Trajanje“, v odstavku 1 določa:

„1.   Obdobje registracije je določeno v dovoljenju.

Brez poseganja v člen 44 se trajanj[e] registracije določi za obdobje, ki ne presega enega leta od datuma poteka odobritve aktivnih snovi, varoval in sinergistov v fitofarmacevtskem sredstvu in nato dokler so aktivne snovi, varovala in sinergisti v fitofarmacevtskem sredstvu odobreni.

[…]“

17

Člen 46 navedene uredbe, naslovljen „Prehodno obdobje“, določa:

„Če država članica prekliče ali spremeni registracijo ali je ne podaljša, lahko odobri prehodno obdobje za odstranjevanje, shranjevanje, dajanje v promet in uporabo obstoječih zalog.

Kadar razlogi za preklic, spremembo ali zavrnitev podaljšanja registracije niso povezani z varovanjem zdravja ljudi in živali ali okolja, je prehodno obdobje omejeno in ni daljše od šestih mesecev za prodajo in distribucijo ter dodatno največ enega leta za odstranjevanje, shranjevanje in uporabo obstoječih zalog zadevnih fitofarmacevtskih sredstev.“

18

V oddelku 2 poglavja III iste uredbe, naslovljenem „Uporaba in informacije“, člen 55 navedene uredbe, naslovljen „Uporaba fitofarmacevtskih sredstev“, v prvem odstavku in v drugem odstavku, prvi stavek, določa:

„Fitofarmacevtska sredstva se pravilno uporabljajo.

Pravilna uporaba vključuje uporabo načel dobre prakse varstva rastlin in skladnost s pogoji iz člena 31, ki so navedeni na etiketi.“

19

Člen 83, drugi odstavek, Uredbe št. 1107/2009 določa:

„Sklicevanje na razveljavljeni direktivi se razume kot sklicevanje na to uredbo. Zlasti sklicevanja v drugih zakonodajnih aktih Skupnosti, kakor v Uredbi [št. 1782/2003], na člen 3 Direktive [Sveta] 91/414/EGS [z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 11, str. 332)] se razumejo kot sklicevanja na člen 55 te uredbe.“

20

Direktiva 91/414 je bila razveljavljena z Uredbo št. 1107/2009 in se je uporabljala do 13. junija 2011.

21

Člen 3 te direktive je določal:

„1.   Države članice predpišejo, da se fitofarmacevtskih sredstev ne sme dati v promet in jih uporabljati na njihovem ozemlju, če sredstvo ni bilo registrirano v skladu s to direktivo, razen če predvideno uporabo ureja člen 22.

[…]

3.   Države članice predpišejo, da se mora fitofarmacevtska sredstva pravilno uporabljati. Pravilna uporaba vključuje skladnost s pogoji, določenimi v členu 4 in navedenimi na etiketi ter uporabo načel dobre prakse varstva rastlin kakor tudi, če je to mogoče, načel integriranega varstva.

[…]“

22

Člen 20 Wet gewasbeschermingsmiddelen en biociden (zakon o fitofarmacevtskih sredstvih in biocidnih proizvodih) z dne 17. februarja 2007 (Stb. 2007, 125), v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:

„Kršitve uredbe

1. Prepovedano je ravnati v nasprotju s členom 28(1), členom 52(1) in (5), členom 55, členom 56(1), členom 58(1) in členom 64 Uredbe [št. 1107/2009] ali uredbami, sprejetimi na podlagi te uredbe. […]“

23

Uitvoeringsregeling rechtstreekse betalingen GLB nr. WJZ/14194346 (ministrska uredba št. WJZ/14194346 o izvajanju SKP v zvezi z neposrednimi plačili in navzkrižno skladnostjo) z dne 11. decembra 2014 (Stcrt. 2014, 36127), v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: ministrska izvedbena uredba), v členu 3.1(1) določa:

„Navzkrižna skladnost:

1. Kmet, ki je vložil zahtevek za neposredna plačila […], upošteva naslednje določbe:

a. zahteve ravnanja iz člena 93(1) Uredbe [št. 1306/2013], navedene v prilogi 3. […]“

24

V prilogi 3 k členu 3.1(1)(a) ministrske izvedbene uredbe je navedeno:

„Zahteve ravnanja iz člena 93(1) Uredbe št. 1306/2013

[…]

Glavna zadeva: fitofarmacevtska sredstva

PZR 10. Člen 55, [prvi odstavek in drugi odstavek,] prvi stavek, Uredbe [št. 1107/2009]:

25

Družba R. en R. je 20. marca 2018 pri ministru vložila združeno prijavo, v kateri je zahtevala izplačilo neposrednih plačil iz naslova SKP.

26

Nadzornik pri Nederlandse Voedsel- en Warenautoriteit (organ za nadzor nad živili in potrošniškimi proizvodi, Nizozemska) je 11. oktobra 2018 ugotovil, da eden od družbenikov družbe R. en R. uporablja fitofarmacevtsko sredstvo MECOP PP‑2 (številka registracije 12678N) za boj proti topolistni kislici (Rumex obtusifolius). To fitofarmacevtsko sredstvo ima kot aktivno snov mekoprop‑P. Registracija navedenega fitofarmacevtskega sredstva je potekla 30. januarja 2016. Rok za dajanje v promet tega sredstva je bil 30. julij 2016, rok za njegovo uporabo pa 30. januar 2017.

27

Minister je 4. aprila 2019 na podlagi ministrske izvedbene uredbe družbi R. en R. naložil znižanje zneska neposrednih plačil, ki se ji zagotovijo za leto 2018, za 3 %, zaradi neupoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti, ker je ta družba uporabila neregistrirano fitofarmacevtsko sredstvo.

28

Minister je z odločbo z dne 21. avgusta 2019 pritožbo, ki jo je družba R. en R. vložila zoper to znižanje, zavrnil kot neutemeljeno. V tej odločbi je bilo ravnanje iz postopka v glavni stvari obravnavano kot primer neupoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti, ker je uporaba neregistriranega fitofarmacevtskega sredstva zajeta s PZR 10, v kateri se napotuje na člen 55, prvi odstavek in drugi odstavek, prvi stavek, Uredbe št. 1107/2009.

29

Družba R. en R. navedeno odločbo izpodbija pred predložitvenim sodiščem.

30

Družba R. en R. pred navedenim sodiščem ne zanika, da je uporabila fitofarmacevtsko sredstvo, ki ni bilo več registrirano, ampak trdi, da to ne pomeni kršitve člena 55 Uredbe št. 1107/2009, saj ta člen določa le, da se fitofarmacevtska sredstva „pravilno uporabljajo“. Družba R. en R. trdi, da uporaba neregistriranega fitofarmacevtskega sredstva ne pomeni kršitve člena 55 Uredbe št. 1107/2009, temveč člena 28 te uredbe, v skladu s katerim se fitofarmacevtsko sredstvo ne da v promet in se ne uporabi, če ni bilo registrirano. Ker pa ta člen 28 ni naveden v Prilogi II k Uredbi št. 1306/2013, naj njegova kršitev ne bi pomenila kršitve pravil o navzkrižni skladnosti. Družba R. en R. zato pred predložitvenim sodiščem trdi, da je minister nepravilno ugotovil kršitev PZR 10, tako da ni bil pristojen naložiti znižanja zneska neposrednih plačil, ki se ji zagotovijo za leto 2018, za 3 %, zaradi neupoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti.

31

Po mnenju predložitvenega sodišča iz jezikovne razlage člena 55 Uredbe št. 1107/2009, na katerega se napotuje v PZR 10, izhaja, da se ta člen ne nanaša na položaj, v katerem se uporablja neregistrirano fitofarmacevtsko sredstvo. Vendar predložitveno sodišče poudarja, da bi taka razlaga vodila do „nenavadne in morda tudi neželene“ posledice, in sicer da v položaju, v katerem je kmet uporabil neregistrirano fitofarmacevtsko sredstvo, temu kmetu ne bi bilo mogoče naložiti nobenega znižanja zaradi neupoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti, medtem ko bi bilo to mogoče v primeru nepravilne uporabe registriranega fitofarmacevtskega sredstva.

32

Predložitveno sodišče se sprašuje o združljivosti razlage iz prejšnje točke s cilji varstva zdravja ljudi, živali in rastlin ter varovanja okolja, ki mu sledita uredbi št. 1306/2013 in št. 1107/2009.

33

Predložitveno sodišče se v bistvu sprašuje tudi o razlogih za odločitev zakonodajalca Unije, da v členu 83 Uredbe št. 1107/2009 določi, da se sklicevanja v drugih zakonodajnih aktih Skupnosti na člen 3 Direktive 91/414 razumejo le kot sklicevanja na člen 55 Uredbe št. 1107/2009, ne pa tudi na člen 28 te uredbe.

34

V teh okoliščinah je College van Beroep voor het bedrijfsleven (pritožbeno upravno sodišče za gospodarske zadeve, Nizozemska) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba [PZR 10], v kateri se napotuje na člen 55, [prvi odstavek in drugi odstavek, prvi stavek], [Uredbe št. 1107/2009,] razlagati tako, da se nanaša tudi na položaj, v katerem je bilo uporabljeno fitofarmacevtsko sredstvo, ki v zadevni državi članici ni registrirano v skladu z zadnjenavedeno uredbo?“

35

Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba PZR 10, v kateri se napotuje na člen 55, prvi odstavek in drugi odstavek, prvi stavek, Uredbe št. 1107/2009, razlagati tako, da se nanaša tudi na uporabo fitofarmacevtskega sredstva, ki v zadevni državi članici ni ali ni več registrirano in – v zadnjenavedenem primeru – katerega rok za uporabo je prekoračen.

36

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njeno sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del je (sodba z dne 22. januarja 2020, Ursa Major Services, C‑814/18, EU:C:2020:27, točka 49 in navedena sodna praksa).

37

Najprej je treba ugotoviti, da po navedbah predložitvenega sodišča med strankama v postopku v glavni stvari ni sporno, da je registracija zadevnega fitofarmacevtskega sredstva potekla 30. januarja 2016 in da je bil v času, ko je tožeča stranka v postopku v glavni stvari to sredstvo uporabila, prekoračen tudi rok za njegovo uporabo, ki je bil 30. januar 2017.

38

Prvič, ugotoviti je treba, da v skladu z uvodno izjavo 35 Uredbe št. 1107/2009 „pravilna uporaba“ fitofarmacevtskih sredstev ustreza uporabi „v skladu z njihovo registracijo“.

39

V zvezi s tem je treba pojem „pravilna uporaba“, kot je uporabljen v členu 55, prvi odstavek in drugi odstavek, prvi stavek, Uredbe št. 1107/2009, v zvezi z njegovim drugim delom razumeti tako, da napotuje na člen 28(1) te uredbe, ki določa, da se fitofarmacevtsko sredstvo ne „uporabi“, če ga zadevna država članica ni „registrirala“.

40

Poleg tega iz člena 32(1), prvi stavek, Uredbe št. 1107/2009 izhaja, da je obdobje registracije določeno v dovoljenju fitofarmacevtskega sredstva, iz člena 46 te uredbe pa, da se lahko v primeru preklica, spremembe ali poteka registracije določi prehodno obdobje, zlasti za uporabo obstoječih zalog.

41

Iz tega sledi, da „pravilna uporaba“ fitofarmacevtskih sredstev v skladu s členom 55, prvi odstavek in drugi odstavek, prvi stavek, Uredbe št. 1107/2009 predpostavlja uporabo, ki je tako ratione materiae kot ratione temporis zajeta z registracijo, ki je bila odobrena v skladu s členom 28(1) te uredbe in učinkuje, kakor določa člen 32(1) navedene uredbe in po potrebi člen 46 iste uredbe.

42

Drugič, člen 1(1) Uredbe št. 1107/2009 določa, da ta uredba določa pravila za registracijo fitofarmacevtskih sredstev v komercialni obliki ter, med drugim, za njihovo uporabo in nadzor v Evropski skupnosti. Člen 1(3) te uredbe določa, da je namen navedene uredbe zlasti zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja.

43

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24 Uredbe št. 1107/2009, morajo določbe, ki urejajo registracijo, zagotavljati visok standard varstva zdravja ljudi in živali ter okolja. Gre za cilj, ki se v skladu z uvodno izjavo 35 iste uredbe uresničuje s pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev v skladu z njihovo registracijo. V tem okviru je treba spomniti, da je v skladu s Prilogo II k Uredbi št. 1306/2013 namen PZR 10 v povezavi z upoštevanjem člena 55, prvi odstavek in drugi odstavek, prvi stavek, Uredbe št. 1107/2009 prav varovanje javnega zdravja, zdravja živali in zdravja rastlin. PZR 10 je tako del osnovnih standardov SKP na področju javnega zdravja, zdravja živali in zdravja rastlin, vgrajenih v sistem navzkrižne skladnosti, spoštovanje katerih je pogoj za celotno plačilo upravičencem nekaterih podpor v okviru SKP v skladu z uvodnima izjavama 53 in 54 Uredbe št. 1306/2013.

44

Tako bi bila razlaga, ki bi s področja uporabe PZR 10 izključila uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki v zadevni državi članici niso registrirana ali ki v tej državi niso več registrirana in katerih rok za uporabo je prekoračen, v nasprotju s ciljem načela navzkrižne skladnosti, ki je zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin ter varovanja okolja. Taka razlaga bi namreč pomenila, da se upravičencu, ki uporablja neregistrirano fitofarmacevtsko sredstvo, ne bi naložila upravna kazen znižanja zneska neposrednih plačil, medtem ko bi se upravičencu, ki uporablja registrirano fitofarmacevtsko sredstvo, vendar v nasprotju s pogoji, ki so s tem povezani, taka kazen naložila. Neregistrirano fitofarmacevtsko sredstvo bi bilo zato izključeno s področja uporabe načela navzkrižne skladnosti SKP, kar bi bilo nezdružljivo z njenimi cilji.

45

Iz tega sledi, da uporaba fitofarmacevtskega sredstva, ki ni registrirano ali katerega registracija in po potrebi rok za uporabo sta potekla, pomeni primer neupoštevanja PZR 10, ki je del Priloge II k Uredbi št. 1306/2013, naslovljene „Pravila o navzkrižni skladnosti v skladu s členom 93“, zaradi česar se naloži upravna kazen na podlagi členov 91 in 99 Uredbe št. 1306/2013.

46

Na to ugotovitev ne vpliva dejstvo, da se v skladu s členom 83 Uredbe št. 1107/2009 sklicevanja v drugih zakonodajnih aktih kakor v Uredbi št. 1782/2003 na člen 3 Direktive 91/414 razumejo kot sklicevanja na člen 55 Uredbe št. 1107/2009, in ne na člen 28 zadnjenavedene uredbe. Člen 3(1) Direktive 91/414 je namreč določal obveznost držav članic, da predpišejo, da se fitofarmacevtska sredstva ne smejo dati v promet in se uporabljati na njihovem ozemlju, če niso bila registrirana. Ta določba ustreza členu 28(1) Uredbe št. 1107/2009. Člen 3(3) Direktive 91/414 pa je določal obveznost držav članic, da predpišejo, da se morajo fitofarmacevtska sredstva pravilno uporabljati, in ustreza členu 55 Uredbe št. 1107/2009. Iz razlogov, navedenih v točkah 39 in 40 te sodbe, pa upoštevanje člena 55, prvi odstavek in drugi odstavek, prvi stavek, Uredbe št. 1107/2009 predpostavlja, da je za uporabljeno fitofarmacevtsko sredstvo izdana veljavna registracija v skladu s členoma 28 in 32 te uredbe. Zato v členu 83 Uredbe št. 1107/2009 ni bilo potrebno nobeno izrecno sklicevanje na člen 28 te uredbe.

47

Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba PZR 10, v kateri se napotuje na člen 55, prvi odstavek in drugi odstavek, prvi stavek, Uredbe št. 1107/2009, razlagati tako, da se nanaša tudi na uporabo fitofarmacevtskega sredstva, ki v zadevni državi članici ni ali ni več registrirano in – v zadnjenavedenem primeru – katerega rok za uporabo je prekoračen.

48

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Predpisano zahtevo ravnanja 10, kot je določena v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008, v kateri se napotuje na člen 55, prvi odstavek in drugi odstavek, prvi stavek, Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS, je treba razlagati tako, da se nanaša tudi na uporabo fitofarmacevtskega sredstva, ki v zadevni državi članici ni ali ni več registrirano in – v zadnjenavedenem primeru – katerega rok za uporabo je prekoračen.