—

sklep SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN) z dne 28. maja 2018, notificiran pod dokumentarno številko C(2018) 3166 (UL 2019, L 14, str. 1), razglasi za ničen za leti 2012 in 2013;

—

podredno, sklep SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN) z dne 28. maja 2018, notificiran pod dokumentarno številko C(2018) 3166, razglasi za ničen za leto 2012, v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—

še bolj podredno, sklep SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN) z dne 28. maja 2018, notificiran pod dokumentarno številko C(2018) 3166, razglasi za ničen v delu, v katerem za pasovne odjemalce z vsaj 7000 letnimi urami uporabe določa vračilo v višini več kot 20 %, za pasovne odjemalce z vsaj 7500 letnimi urami uporabe določa vračilo v višini več kot 15 % in za pasovne odjemalce z vsaj 8000 letnimi urami uporabe določa vračilo v višini več kot 10 % objavljene omrežnine;

—

še bolj podredno, sklep SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN) z dne 28. maja 2018, notificiran pod dokumentarno številko C(2018) 3166 razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko in v katerem za pasovne odjemalce z vsaj 7500 letnimi urami uporabe določa vračilo v višini več kot 15 % objavljene omrežnine;

—

še bolj podredno, sklep SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN) z dne 28. maja 2018, notificiran pod dokumentarno številko C(2018) 3166, razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko in v katerem določa vračilo v višini več kot 20 % objavljene omrežnine, in

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški.

1.

Napačna ugotovitev, da gre za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU

V prvem tožbenem razlogu tožeča stranka navaja očitek, da je tožena stranka pri preizkusu sporne omrežnine napačno uporabila pravo s tem, da je ugotovila, da so bila uporabljena državna sredstva.

Poleg tega naj bi bil pri preizkusu elementa „Selektivnost“ pomanjkljivo in nepopolno določen referenčni sistem.

Tožena stranka naj bi zaradi nepopolne določitve referenčnega sistema kršila tudi obveznost obrazložitve, ki jo ima na podlagi člena 296(2) PDEU.

2.

Kršitev načela enakega obravnavanja

V drugem tožbenem razlogu tožeča stranka navaja, da je bila s sklepom tožene stranke določena le obveznost doplačila za pasovne odjemalce, ki so bili v letih 2012 in 2013 v celoti oproščeni plačila omrežnine. Zato so bili ti pasovni odjemalci v primerjavi s pasovnimi odjemalci, za katere so v istem časovnem obdobju veljala pavšalna znižanja omrežnine in za katere ni bila določena nobena obveznost doplačila, neenako obravnavani in neupravičeno oškodovani.

V zvezi s tem tožeča stranka poleg tega navaja očitek, da je tožena stranka v zvezi z neenakim obravnavanjem kršila obveznost obrazložitve iz člena 263(2) PDEU in člena 41(2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Z neenakim obravnavanjem naj bi se poleg tega kršilo načelo prepovedi diskriminacije iz člena 32(1) Direktive 2009/72/ES (1).

3.

Kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj

V tretjem tožbenem razlogu tožeča stranka navaja, da je imela na podlagi individualnih okoliščin legitimna pričakovanja, da lahko obdrži posebne omrežnine, ki so ji bile dodeljene.