1.

Ali se Direktiva 2006/123/ES z dne 12. decembra 2006 (1) glede na opredelitev svojega področja urejanja in področja uporabe v členih 1 in 2, zlasti ob upoštevanju pojmov ponudniki in storitve, uporablja za večkratno in kratkoročno, tudi neposlovno oddajo v najem za plačilo opremljenega stanovanja, ki se uporablja kot bivalni prostor, v katerem najemodajalec ne prebiva stalno, prehodnim strankam, ki na tem naslovu ne prijavijo stalnega prebivališča?

2.

Če je odgovor na zgornje vprašanje pritrdilen, ali nacionalna ureditev, kot je ta, določena v členu L. 631-7 zakonika o gradnji in bivalnih prostorih, pomeni sistem dovoljenj za zgoraj navedeno dejavnost v smislu členov od 9 do 13 Direktive 2006/123 z dne 12. decembra 2006 ali samo zahtevo, za katero veljajo določbe členov 14 in 15?

Če se uporabljajo členi od 9 do 13 Direktive 2006/123 z dne 12. decembra 2006:

3.

Ali je treba člen 9(b) te direktive razlagati tako, da je cilj, ki se nanaša na odpravo pomanjkanja stanovanj, namenjenih za oddajo v najem, pomemben razlog v javnem interesu, s katerim je mogoče utemeljiti nacionalni ukrep, ki na nekaterih geografskih področjih večkratno kratkoročno oddajo opremljenega stanovanja v najem prehodnim strankam, ki na tem naslovu ne prijavijo stalnega prebivališča, pogojuje z izdajo dovoljenja?

4.

Ali je v primeru pritrdilnega odgovora takšen ukrep sorazmeren z zastavljenim ciljem?

5.

Ali člen 10(2)(d) in (e) Direktive nasprotuje nacionalnemu ukrepu, ki „večkratno“„kratkoročno“ oddajanje v najem opremljenega stanovanja, namenjenega za bivanje, „prehodnim strankam, ki na tem naslovu ne prijavijo stalnega prebivališča“, pogojuje z izdajo dovoljenja?

6.

Ali člen 10(2), od (d) do (g), Direktive nasprotuje sistemu dovoljenj, v skladu s katerim so pogoji za izdajo dovoljenj določeni s sklepi mestnega sveta glede na cilje socialne raznolikosti, zlasti glede na značilnosti trgov stanovanjskih nepremičnin in potrebo po tem, da se ne povečuje pomanjkanje stanovanj?