Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62018CN0134

    Zadeva C-134/18: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeidsrechtbank Antwerpen (Belgija) 19. februarja 2018 – Maria Vester/Rijksinstituut voor ziekte- en invaliditeitsverzekering (Riziv)

    UL C 182, 28.5.2018, p. 9–9 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    28.5.2018   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 182/9


    Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeidsrechtbank Antwerpen (Belgija) 19. februarja 2018 – Maria Vester/Rijksinstituut voor ziekte- en invaliditeitsverzekering (Riziv)

    (Zadeva C-134/18)

    (2018/C 182/09)

    Jezik postopka: nizozemščina

    Predložitveno sodišče

    Arbeidsrechtbank Antwerpen

    Stranki v postopku v glavni stvari

    Tožeča stranka: Maria Vester

    Tožena stranka: Rijksinstituut voor ziekte- en invaliditeitsverzekering (Riziv)

    Vprašanje za predhodno odločanje

    Ali gre za kršitev členov 45 in 48 Pogodbe z dne 25. marca 1957 o delovanju Evropske unije (PDEU), če nazadnje pristojna država članica ob nastopu nezmožnosti za delo po poteku obdobja čakanja 52 tednov nezmožnosti za delo, med katerim so bile priznane dajatve za bolezen, na podlagi člena 57 Uredbe (ES) št. 883/2004 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti zavrne pravico do dajatve za invalidnost, druga država članica, ki ni nazadnje pristojna, pa pred preučitvijo pravice do sorazmerne dajatve za invalidnost uporabi obdobje čakanja 104 tedne v skladu z nacionalnim pravom te države članice?

    Ali je v tem primeru združljivo s pravico do prostega gibanja, da je zadevna oseba med tem obdobjem čakanja odvisna od socialne pomoči, ali pa je država članica, ki ni nazadnje pristojna, na podlagi členov 45 in 48 PDEU dolžna preučiti pravico do dajatev za invalidnost po poteku časa čakanja na podlagi zakonodaje nazadnje pristojne države, čeprav to z nacionalnim pravom države članice, ki ni nazadnje pristojna, ni dovoljeno?


    (1)  UL 2004, L 166, str. 1.


    Top