—

Tožeči stranki trdita, da je Komisija napačno ugotovila, da sta se zavedali protikonkurenčnega ravnanja v zvezi z doplačili za varnost in neplačevanjem provizij.

—

Dalje, tožeči stranki trdita, da ti vidiki ene in nenehne kršitve niso ločljivi od celote, zaradi česar je treba izpodbijani sklep razveljaviti.

—

Tožeči stranki trdita, da Komisija ni izpolnila zahtevanega standarda v zvezi z dokazom, da sta sodelovali pri zatrjevani kršitvi v zvezi z doplačilom za gorivo.

—

Dalje, tožeči stranki trdita, da prejem sporočil za javnost ne pomeni, da sta bili seznanjeni z zatrjevanim kartelom.

—

Nazadnje, tožeči stranki trdita, da omejeni dokazi, vezani na njune stike s prevozniki, nikakor ne dokazujejo, da sta ravnali protikonkurenčno ali da sta vedeli za protikonkurenčno ravnanje drugih prevoznikov.

—

Tožeči stranki trdita, da ju je Komisija napačno vključila v ugotovitev odgovornosti v členu 1(1),(3) in (4) izpodbijanega sklepa, ker se je zastaralni rok iztekel.

—

Dalje, tožeči stranki trdita, da Komisija ni pristojna za ugotavljanje njune odgovornosti v zvezi s kršitvijo člena 101 PDEU na progah znotraj EGP pred 1. majem 2004 ali člena 53 sporazuma EGP pred 19. majem 2005.

—

Tožeči stranki trdita tudi, da Komisija ni pristojna za ugotavljanje njune odgovornosti za kršitve v zvezi s progami EU-Švica.

—

Nazadnje, tožeči stranki trdita, da zadevne ugotovitve kršijo načelo ne bis in idem.

—

Tožeči stranki trdita, da za ugotovitev Komisije, da sta sodelovali pri zadevnem kartelu, ni zadostnih dokazov.

—

Dalje, tožeči stranki trdita, da ta ugotovitev temelji na nepravilni domnevi, da je kršitev obstajala na vseh progah.

—

Tožeči stranki trdita tudi, da ta ugotovitev presega pristojnost Komisije in povzroča dvom glede geografskega obsega zatrjevane kršitve.

—

Nazadnje, tožeči stranki trdita, da ta ugotovitev zajema razhajanja med obrazložitvijo in izrekom v zvezi s predmetom, ki tožečima strankama ne omogočajo razumevanja narave in obsega zatrjevane kršitve.

—

Tožeči stranki trdita, da se z zadevnim ravnanjem ni sledilo enemu protikonkurenčnemu namenu.

—

Dalje, tožeči stranki trdita, da se zadevno ravnanje ni nanašalo na en proizvod ali na eno storitev.

—

Tožeči stranki trdita tudi, da se zadevno ravnanje ni nanašalo na enako podjetje.

—

Tožeči stranki trdita tudi, da narava zatrjevane kršitve ni bila enotna.

—

Tožeči stranki trdita tudi, da elementi zatrjevane kršitve niso bili obravnavani vzporedno.

—

Nazadnje, tožeči stranki trdita, da Komisija ni predložila zadostnih dokazov in da ni izvedla analize v zvezi z neplačevanjem provizije v skladu s členom 101(3) PDEU.

—

Tožeči stranki trdita, da nista mogli odgovoriti na ugotovitev Komisije, da sta vedeli za kršitev, ki se nanaša na doplačilo za varnost in neplačevanje provizij.

—

Dalje, tožeči stranki trdita, da so bile v podporo ugotovitve Komisije, ki se nanaša na zatrjevani kartel, navedene nove trditve.

—

Tožeči stranki poleg tega trdita, da se Komisija opira na dokaz, ki je v zvezi z njima nedopusten.

—

Tožeči stranki trdita tudi, da je zaradi razhajanja med razlogi, navedenimi v izpodbijanem sklepu, in njegovim izrekom, obrazložitev neustrezna.

—

Nazadnje, tožeči stranki trdita, da nista mogli podati svojih stališč v zvezi z odločitvijo o izključitvi 13 prevoznikov in tremi vidiki kršitve, navedenimi v preiskavi, po obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah in da Komisija v zvezi s tem ni podla nobene obrazložitve.

—

Tožeči stranki navajata napačno nerazlikovanje med usklajevanjem končne cene in usklajevanjem v zvezi z omejenimi elementi cene.

—

Dalje, tožeči stranki trdita, da niso bili upoštevani omejen kombinirani tržni delež naslovnikov in regulatorne zahteve v industriji.

—

Tožeči stranki trdita tudi, da je Komisija njuno ravnanje obravnavala enako kot veliko resnejše ravnanje drugih naslovnikov, vključno z „osrednjo skupino“.

—

Nazadnje, tožeči stranki trdita, da ni bilo upoštevano, da je bila njuna udeležba pri kršitvi bolj omejena v primerjavi z udeležbo drugih naslovnikov, ki so bili tudi deležni zmanjšanja globe na podlagi olajševalnih okoliščin.