18.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 121/13

1.

Ali je treba člen 7 Direktive 92/85/ES (1) razlagati tako, da nočno delo, ki ga delavke iz člena 2 te direktive – torej tudi delavke, ki dojijo, – niso zavezane opravljati, ne vključuje le dela, ki se v celoti opravlja ponoči, temveč tudi izmensko delo, pri katerem so nekatere od izmen – kot je podano v obravnavani zadevi – nočne?

2.

Ali se v sporu, katerega predmet je obstoj položaja, v katerem je delavka v obdobju dojenja izpostavljena tveganju, za priznanje dopusta delavki, ki doji, in, če je to upoštevno, za priznanje nadomestila, ki je v nacionalnem pravu vezano na ta položaj v skladu s členom 11(1) Direktive 92/85/EGS, uporabijo posebna pravila o dokaznem bremenu iz člena 19(1) Direktive 2006/54/ES (2), ki so bila v španski pravni red med drugimi prenesena s členom 96(1) Ley 36/2011, v povezavi z zahtevami iz člena 5 Direktive 92/85/EGS, ki je bil v španski pravni red prenesen s členom 26 Ley de Prevención de Riesgos Laborales?

3.

Ali je člen 19(1) Direktive 2006/54/ES mogoče razlagati tako, da se za „dejstva, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prišlo do neposredne ali posredne diskriminacije“ delavke, ki doji, – v sporu, katerega predmet sta obstoj izpostavljenosti tveganju v obdobju dojenja in posledična obveznost zagotovitve dopusta, določena v členu 5 Direktive 92/85/ES in prenesena v špansko pravo s členom 26 Ley de Prevención de Riesgos Laborales – lahko šteje to, da (1) delavka opravlja izmensko delo kot varnostnica, pri katerem so nekatere izmene, med katerimi poleg tega dela sama, nočne, (2) pri čemer v okviru svojih obveznosti izvaja obhode in po potrebi ukrepa v nujnih primerih (delikti, požari in drugi dogodki), ne da bi (3) na delovnem mestu imela dostop do prostora, primernega za dojenje oziroma mehanično izčrpavanje materinega mleka?

4.

Ali je, če je v sporu, katerega predmet sta obstoj izpostavljenosti tveganju v obdobju dojenja in posledična obveznost zagotovitve dopusta, dokazan obstoj „dejstev, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prišlo do neposredne ali posredne diskriminacije“ v skladu s členom 19(1) Direktive 2006/54/ES v povezavi s členom 5 Direktive 92/85/ES, ki je bil v špansko pravo prenesen s členom 26 Ley de Prevención de Riesgos Laborales, od delavke, ki doji, mogoče zahtevati, da za priznanje dopusta v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero sta v notranji pravni red prenesena člena 5(2) in (3) Direktive 92/85/EGS, dokaže, da prilagoditev njenih delovnih pogojev in/ali delovnega časa tehnično in/ali objektivno ni izvedljiva oziroma je ni mogoče razumno zahtevati, in da njena premestitev na drugo delovno mesto tehnično in/ali objektivno ni izvedljiva oziroma je ni mogoče razumno zahtevati? Ali pa – nasprotno – morata obstoj takih okoliščin dokazati toženi stranki (podjetnik in subjekt, ki izplačuje nadomestilo iz naslova socialne varnosti, vezano na začasno prekinitev izvajanja pogodbe o zaposlitvi)?