25.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/30

—

razglasi za nične člene 1, 4, 5 in 6 Sklepa Komisije z dne 23. julija 2014 o državni pomoči SA.33961 (2012/C) (ex 2012/NN), s katerim je bilo ugotovljeno, da sta družbi Ryanair in Airport Marketing Services prejeli nezakonito državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom, prek številnih sporazumov z letališčem Nîmes-Garons; in

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, načela dobrega upravljanja in pravice do obrambe tožečih strank, ker Komisija tožečima strankama ni omogočila dostopa do preiskovalnega spisa in jima ni omogočila, da učinkovito predstavita svoja stališča.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU, ker naj bi Komisija zadevne ukrepe napačno pripisala državi.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU, ker naj bi Komisija napačno ugotovila, da so sredstva Veolia Transport Aéroport de Nîmes (VTAN), ki je eden od upravljavcev letališča, državna sredstva.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU, ker Komisija naj ne bi pravilno uporabila merila o vlagatelju v tržnem gospodarstvu. Komisija naj bi nepravilno zavrnila opiranje na primerjalno analizo, ki bi privedla do ugotovitve neobstoja pomoči tožečima strankama. Podredno, Komisija naj ne bi pripisala primerne vrednosti storitvam trženja, napačno naj bi zavrnila razlogovanje iz odločitve letališča o nakupu takih storitev, napačno naj bi zavrnila možnost, da je bil del storitev trženja kupljen za namene splošnega interesa, napačno naj bi štela, da sta Syndicat Mixte pour l’aménagement et le dévelopment de l’aéroport de Nîmes – Alès – Camargue – Cévennes (SMAN), in njena sopogodbenica VTAN, ki je v zasebni lasti, en sam subjekt, pri izračunu rentabilnosti letališča naj bi svoje ugotovitve oprla na nepopolne in neustrezne podatke, ne bi naj upoštevala zunanjih koristi, za katere bi letališče lahko pričakovalo, da jih bo imelo na podlagi razmerja z družbo Ryanair in naj podatkov, ki jih je predložilo letališče, ne bi primerjala s podatki, ki so značilni za dobro upravljano letališče. Vsekakor, tudi če bi za tožeči stranki obstajala prednost, naj Komisija ne bi dokazala, da je bila ta selektivna.

5.

Peti tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU in 108(2) PDEU, ker naj bi Komisija storila očitno napako pri presoji in napačno uporabila pravo s tem, da je ugotovila, da je pomoč družbama Ryanair in Airport Marketing Services enaka seštevku marginalnih izgub letališča (kot jih je izračunala Komisija) namesto dejanski koristi družb Ryanair in Airport Marketing Services. Komisija naj bi morala preučiti, v kakšnem obsegu se je zatrjevana korist dejansko prenesla na potnike družbe Ryanair. Dalje, Komisija naj ne bi količinsko opredelila nobene konkurenčne prednosti, ki naj bi jo imela družba Ryanair zaradi zatrjevane pomoči in naj ne bi ustrezno pojasnila, zakaj je vračilo zneska pomoči, navedenega v sklepu, potrebno za zagotovitev ponovne vzpostavitve položaja, kakršen je bil pred dodelitvijo pomoči.