27.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 245/32

—

razglasi Sklep Sveta (SZVP) 2015/236 z dne 12. februarja 2015 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 39, str. 18) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2015/230 z dne 12. februarja 2015 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 39, str. 3) za nična v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko;

—

podredno, ugotovi, da se člen 20(1)(c) sklepa Sveta 2010/413/CFSP z dne 26. julija 2010 (kakor je bil spremenjen) (v nadaljevanju: Sklep) in člen 23(2)(d) Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 (kot je bila spremenjena) (v nadaljevanju: Uredba) uporabita v delu, v katerem veljata za tožečo stranko zaradi nezakonitosti; in

—

Svetu naloži plačilo stroškov postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog: Svet naj bi s tem, da je tožečo stranko ponovno vpisal na seznam na podlagi dejanskih obtožb, ki jih je Splošno sodišče zavrnilo že v zadevi T-565/12, NITC/Svet (z dne 3. julija 2014) v nadaljevanju: sodba NITC/Svet), kršil načela res judicata, pravne varnosti, legitimnih pričakovanj in pravnomočnosti ter pravico tožeče stranke do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

2.

Drugi tožbeni razlog: Svet naj ne bi spoštoval upoštevnega merila za vpis na seznam, in sicer da tožeča stranka zagotavlja finančno ali logistično podporo iranski vladi. Obtožbo o finančni podpori je Splošno sodišče zavrnilo v sodbi in NITC/Svet. Tožeča stranka naj finančno ne bi podpirala iranske vlade in iranska vlada naj ne bi imela finančne koristi od tožeče stranke prek njenih delničarjev ali kakorkoli drugače. Kot izhaja iz sodbe NITC/Svet, posredna finančna podpora ne zadostuje za izpolnitev tega merila. Obtožba o logistični podpori naj bi pomenila le ponovno kvalifikacijo obtožb iz sodbe NITC/Svet. Vsekakor naj ne bi bilo nobene vzročne zveze med dejavnostmi tožeče stranke in širjenjem jedrskega orožja kakršnakoli podpora tožeče stranke naj bi bila kvečjemu posredna logistična podpora.

3.

Tretji tožbeni razlog: Svet naj bi kršil pravico tožeče stranke do obrambe in pravico do dobrega upravljanja in sodnega varstva. Zlasti naj Svet ne bi (a) obvestil tožeče stranke o dejanskih razlogih za njen ponovni vpis ali predložil dokazov proti njej; in/ali (b) tožeči stranki omogočil predložitev stališč o dejanskih razlogih in/ali dokazih proti njej pred njenim ponovnih vpisom na seznam.

4.

Četrti tožbeni razlog: Svet naj bi neupravičeno in nesorazmerno kršil temeljne pravice tožeče stranke, vključno z njeno pravico do varstva lastninske pravice, svobode ustanavljanja in ugleda. Vpliv spornih ukrepov na tožečo stranko naj bi bil velike, tako glede njenega poslovanja kot glede ugleda in dobrega imena v svetovnem merilu. Vpis tožeče stranke na seznam naj bi prav tako uničujoče učinkoval na upravičence pokojninskih skladov delničarjev tožeče stranke, ki so vsi nedolžni iranski civilisti, med katerimi je veliko upokojencev. Svet naj ne bi dokazal, da je zamrznitev sredstev in gospodarskih virov tožeče stranke povezana z ali upravičena z legitimnim ciljem, kaj šele da je glede na ta cilj sorazmerna.

5.

Peti tožbeni razlog: ugovor nezakonitosti, ker naj bi bili, če je treba člen 20(1)(c) Sklepa in člen 23(2)(d) Uredbe v nasprotju s trditvami iz drugega tožbenega razloga razlagati tako, da zajemata (a) neposredno finančno podporo in/ali (b) logistično podporo brez povezav s širjenjem jedrskega orožja, ti merili nezakoniti in nesorazmerni s cilji Sklepa in Uredbe. Arbitrarni obseg teh meril, ki bi izhajal iz te široke razlage, naj bi presegal meje tega, kar je primerno in nujno za uresničevanje teh ciljev. Ti določbi naj bi bili zato nezakoniti.