22.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 329/6

1.

Ali je pojem „poraba energentov“ iz člena 1(1)(a) Direktive Sveta 2008/118/ES (1) z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (2) v primerih, v katerih gre za energente, ki se sprostijo v porabo in odpremijo iz trošarinskega skladišča imetnika trošarinskega skladišča, se v trgovskem poslu prodajo kupcu, ki nima niti dovoljenja za proizvodnjo električne energije niti potrdila, da je kot končni uporabnik oproščen plačila trošarine, ta kupec pa jih proda naprej tretji osebi, ki ima dovoljenje za proizvodnjo električne energije, dovoljenje pristojnih organov države članice za prejemanje energentov, oproščenih plačila trošarine, in potrdilo, da je kot končni uporabnik oproščen plačila trošarine, pri čemer imetnik trošarinskega skladišča energente dobavlja neposredno navedeni tretji osebi, ne da bi energenti prešli v dejansko posest kupca, razlagati tako, da energente porabi njihov neposredni kupec, ki jih dejansko ne uporabi v določenem postopku, ali tako, da jih porabi tretja oseba, ki jih dejansko uporablja v postopku, ki ga izvaja?

2.

Ali je treba pojem „ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije“ iz člena 14(1)(a) Direktive Sveta 2003/96/ES (3) z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije v primerih, v katerih gre za energente, ki se sprostijo v porabo in odpremijo iz trošarinskega skladišča imetnika trošarinskega skladišča, se v trgovskem poslu prodajo kupcu, ki nima niti dovoljenja za proizvodnjo električne energije niti potrdila da je kot končni uporabnik oproščen plačila trošarine, ta kupec pa jih proda naprej tretji osebi, ki ima dovoljenje za proizvodnjo električne energije, dovoljenje pristojnih organov države članice za prejemanje energentov, oproščenih plačila trošarine, in potrdilo, da je kot končni uporabnik oproščen plačila trošarine, pri čemer imetnik trošarinskega skladišča energente dobavlja neposredno navedeni tretji osebi, ne da bi energenti prešli v dejansko posest kupca, razlagati tako, da energente uporablja njihov neposredni kupec, ki jih dejansko ne uporablja v določenem postopku za dosego namena, za katerega se ne plača trošarina, ali tako, da jih uporablja tretja oseba, ki jih dejansko uporablja v postopku, ki ga izvaja, za dosego namena, za katerega se ne plača trošarina, namreč izgorevanje, npr. za proizvodnjo električne energije?

3.

Ali so energenti ob upoštevanju načel iz določb prava Skupnosti o trošarinah, zlasti člena 1(1)(a) Direktive 2008/118 in člena 14(1)(a) Direktive 2003/96, obdavčeni s trošarino in, če so, po kateri stopnji – po stopnji za energente, ki se uporabljajo kot gorivo, ali po stopnji za energente, ki se uporabljajo kot kurivo, če ni sporno, da so bili zadevni energenti dobavljeni končnemu uporabniku, ki ima ustrezna dovoljenja v skladu z nacionalnim pravom za proizvodnjo električne energije in potrdilo, da je kot končni uporabnik oproščen plačila trošarine, in je blago prejel neposredno od imetnika trošarinskega skladišča, vendar ni prvi kupec blaga?

4.

Ali so energenti ob upoštevanju načel iz določb prava Skupnosti o trošarinah, zlasti člena 1(1)(a) Direktive 2008/118 in člena 14(1)(a) Direktive 2003/96, obdavčeni s trošarino, in sicer po stopnji, ki velja za gorivo, če ni sporno, da se zadevni energenti (u)porabljajo za namen, za katerega se ne plača trošarina, namreč proizvodnjo električne energije s strani osebe, ki ima ustrezna dovoljenja v skladu z nacionalnim pravom in ki je blago prejela neposredno od imetnika trošarinskega skladišča, vendar ni prvi kupec blaga?