EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62014CN0343

Zadeva C-343/14 P: Pritožba, ki jo je Adler Modemärkte AG vložila 15. julija 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 14. maja 2014 v zadevi T-160/12, Adler Modemärkte AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

UL C 351, 6.10.2014, p. 3–4 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

6.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 351/3


Pritožba, ki jo je Adler Modemärkte AG vložila 15. julija 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 14. maja 2014 v zadevi T-160/12, Adler Modemärkte AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-343/14 P)

2014/C 351/04

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Adler Modemärkte AG (zastopnik: J.-C. Plate, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Blufin SpA

Predlog

Pritožnica predlaga,

razveljavitev izpodbijane sodbe,

vrnitev zadeve v odločanje Splošnemu sodišču,

naložitev plačila stroškov Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT).

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba je uperjena zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 14. maja 2014 v zadevi T-160/12, s katero je bila zavrnjena tožba družbe Adler Modemärkte AG zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 3. februarja 2012 (zadeva R 1955/2010-2) v postopku z ugovorom med družbama Blufin SpA in Adler Modemärkte.

Pritožnica navaja naslednje razloge:

1.

Prvič, graja se kršitev člena 8(1)(b) Uredbe o znamki Skupnosti št. 40/94. Splošno sodišče je po mnenju pritožnice pri opredelitvi podobnosti znakov in verjetnosti zmede napačno razlagalo to določbo in ustaljeno sodno prakso s tem, da je podobnost med znaki in verjetnost zmede primerjanih znamk izpeljalo na podlagi ujemanja sestavnih delov znaka, ki ustrezajo enostavni opisni navedbi za lastnost blaga (namreč „mornarsko modri“ kot navedbi barve za blago, ki ga označuje zadevna znamka) in zaradi neobstoja bolj izvirnega razlikovalnega učinka ga zadevni poslovni krogi ne štejejo za označbo trgovskega izvora blaga določenega podjetja, zato da se loči od blaga drugih podjetij. Poleg tega Splošno sodišče v tem sporu ni pravilno razlagalo pravnega pojma opisne navedbe, ker „mornarsko modre“ ni štelo za opis uporabljenega blaga, namreč oblačila, oziroma za bistveno lastnost blaga.

2.

Drugič, izpodbijana sodba naj bi bila sprejeta na podlagi izkrivljenih dejstev. Splošno sodišče naj bi zavrnilo opisni pomen stvarne označbe „mornarsko modra“ (v jeziku vsake države, zlasti v italijanščini in francoščini) za zadevno blago iz razredov 18 in 25, čeprav zadevni znaki, ki so sporni med strankama, nedvomno vključuje pojem, ki zgolj opisuje blago – namreč „mornarsko modra“ v jezikih Evropske unije – nasprotna znamka v italijanščini „blu marino“ ter znamka, za katero se zahteva registracija iz francoščine „marine bleu“ pa sta v vsakem primeru nekoliko spremenjeni. Dalje, tudi oddelek za ugovore in odbor za pritožbe pri UUNT sta v prejšnjih postopkih potrdila, da je „mornarsko modra“ (v jeziku vsake evropske države) stvarna označba za opis blaga. Splošno sodišče ta ugotovitev zavezuje.

3.

Tretjič, odločba naj bi bila v utemeljitvi sodbe, glede na domnevno, da stvarna označba, ki opisuje blago „mornarsko modra“, protislovna, in kaže na pomanjkljivo utemeljitev. Splošno sodišče opozarja na pomanjkljivo utemeljitev. Splošno sodišče v točki 54 samo ugotavlja, da sestavni deli primerljivih znakov pomenijo zadevni barvni ton. V točki 55 je Splošno sodišče poleg tega ugotovilo, da je ta pomen „očiten“.

4.

Četrtič, izpodbijana odločba naj bi bila sprejeta na podlagi zakonskih pravil, ki se ne uporabijo, namreč določb Uredbe (ES) št. 207/2009 (1). Predpis, ki se uporabi, je namreč Uredba (ES) št. 40/94 (2).


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti; UL L 78, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti; UL L 11, str. 1.


Top