Tožba, vložena 26. maja 2011 – Evropska komisija proti Kraljevini Danski

(Zadeva C-261/11)

2011/C 238/09

Jezik postopka: danščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in N. Fenger, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Danska

Predloga tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prenos sredstev podjetja za uporabo zunaj Danske se na podlagi danske davčne zakonodaje šteje za prodajo in je ustrezno obdavčen, medtem ko se šteje, da je podjetje znotraj države prenehalo le, če so zadevna sredstva dejansko prodana. Podjetje, ki prenese sredstva med različnimi poslovnimi enotami znotraj Danske, se tako ne obdavči na vrednost teh sredstev v zvezi s tem prenosom. Če pa to podjetje prenese sredstva na stalno poslovno enoto zunaj Danske, bo plačalo takoj davek na vrednost sredstev, kot če bi sredstva bila prodana.

Komisija meni, da to različno obravnavanje ovira svobodo ustanavljanja v nasprotju s členom 49 PDEU. Komisija ne dvomi v možnost Danske, da določi davek na povečanja vrednosti, ki nastanejo pri podjetju, ko ima sedež na Danskem. Vendar Komisija ugotavlja, da morajo biti okoliščine, na podlagi katerih nastane davčna obveznost, enake, to je unovčenje sredstva ali dejavnik, zaradi katerega se lahko amortizacija popravi, ne glede na to, ali se zadevna vrednost nepremičnin prenese v tujino ali ostane na Danskem.

Komisija meni, da ni razloga za to, da se davek pobere takoj glede nerealiziranega povečanja vrednosti v zvezi s prenosi sredstev na Danskem v drugo državo članico, če se ta davek ne odmerja v enakih nacionalnih položajih. Kraljevina Danska bi lahko tako, na primer, določila vrednost nerealiziranega povečanja vrednosti, glede katerega šteje, da ga ima pravico obdavčiti, ne da bi s tem prišlo do takojšnjega pobiranja davka ali izpolnjevanja dodatnih pogojev za odlog plačila davka.