This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62010CN0204
Case C-204/10 P: Appeal brought on 28 April 2010 by Enercon GmbH against the judgment of the General Court (Sixth Chamber) delivered on 3 February 2010 in Case T-472/07: Enercon GmbH v Office for Harmonisation in the Internal Market (Trade Marks & Designs)
Zadeva C-204/10 P: Pritožba, ki jo je Enercon GmbH vložila 28. aprila 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 3. februarja 2010 v zadevi T-472/07, Enercon GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
Zadeva C-204/10 P: Pritožba, ki jo je Enercon GmbH vložila 28. aprila 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 3. februarja 2010 v zadevi T-472/07, Enercon GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
UL C 179, 3.7.2010, p. 21–22
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
3.7.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 179/21 |
Pritožba, ki jo je Enercon GmbH vložila 28. aprila 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 3. februarja 2010 v zadevi T-472/07, Enercon GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
(Zadeva C-204/10 P)
(2010/C 179/36)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnica: Enercon GmbH (zastopnika: J. Mellor, Barrister, R. Böhm, odvetnik)
Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Hasbro Inc.
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
|
— |
dopusti pritožbo zoper sodbo Splošnega sodišča ter razveljavi sodbo Splošnega sodišča, odločbo četrtega odbora za pritožbe in če je to potrebno odločbo oddelka za ugovore; |
|
— |
(če je to potrebno) zadevo vrne Uradu, da ponovno odloči o tem ugovoru; |
|
— |
intervenientu in Uradu naloži plačilo stroškov |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica navaja, da je Splošno sodišče spregledalo napake v odločbi odbora za pritožbe, ki so temeljile na nezakoniti odločbi oddelka za ugovore. Zlasti naj bi v celoti narobe ocenilo, (a) da se je sodba Medion (1) nanašala na izjemnem primer, v katerem ni veljalo običajno pravilo, da potrošnik znamke običajno zaznava na podlagi splošnega vtisa, vendar (b) v tem primeru niso obstajale okoliščine, ki bi zadostovale za to, da se upraviči ta izjemen pristop. Noben element prejšnje znamke v tem primeru ni imel „samostojne razlikovalne vloge“.
Poleg tega pritožnica navaja, da ni bila zares upoštevana verjetnost zmede zaradi napačne uporabe načela iz sodbe Medion v zgodnejši fazi preizkusa podobnosti.