This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62009CN0521
Case C-521/09 P: Appeal brought on 15 December 2009 by Elf Aquitaine SA against the judgment delivered by the Court of First Instance (Seventh Chamber) on 30 September 2009 in Case T-174/05 Elf Aquitaine v Commission
Zadeva C-521/09 P: Pritožba, ki jo je vložila Elf Aquitaine SA 15. decembra 2009 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (sedmi senat), razglašeno 30. septembra 2009 v zadevi T-174/05, Elf Aquitaine proti Komisiji
Zadeva C-521/09 P: Pritožba, ki jo je vložila Elf Aquitaine SA 15. decembra 2009 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (sedmi senat), razglašeno 30. septembra 2009 v zadevi T-174/05, Elf Aquitaine proti Komisiji
UL C 37, 13.2.2010, p. 28–29
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
13.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 37/28 |
Pritožba, ki jo je vložila Elf Aquitaine SA 15. decembra 2009 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (sedmi senat), razglašeno 30. septembra 2009 v zadevi T-174/05, Elf Aquitaine proti Komisiji
(Zadeva C-521/09 P)
2010/C 37/35
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Pritožnica: Elf Aquitaine SA (zastopnika: E. Morgan de Rivery in S. Thibault-Liger, odvetnika)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlogi
— |
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
|
— |
podredno, na podlagi člena 261 PDEU razglasi ničnost ali zniža globo 45 milijonov EUR, solidarno naloženo družbama Arkema SA in Elf Aquitaine s členom 2(c) zgorajnavedene odločbe Komisije, na podlagi njegove neomejene pristojnosti zaradi objektivnih napak v obrazložitvi in razlogovanju odločbe Sodišča prve stopnje v zadevi T-174/05, kot so navedene v šestih pritožbenih razlogih te pritožbe; |
— |
v vsakem primeru Evropski Komisiji naloži plačilo vseh stroškov, vključno s stroški, ki so nastali družbi Elf Aquitaine pred Sodiščem prve stopnje. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica v utemeljitev svoje pritožbe navaja šest pritožbenih razlogov.
Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravo, ker ni upoštevalo vseh posledic represivnosti sankcij iz člena 101 PDEU (81 ES). Sodišču prve stopnje zlasti očita, da jo je protipravno izvzel iz področja uporabe načel domneve nedolžnosti in individualizacije kazni, ker ji je pripisal odgovornost za kršitev, ki jo je storila njena hčerinska družba, čeprav naj bi navedbe pritožnice dokazovale, da ni osebno storila nobene kršitve in da celo ni vedela za sporno kršitev, ko je bila ta storjena.
Družba Elf Aquitaine z drugim pritožbenim razlogom navaja kršitev pravice do obrambe, ki je posledica napačne razlage načel pravičnosti in enakosti orožij. V izpodbijani sodbi naj bi namreč Sodišče prve stopnje menilo, da je bilo načelo enakosti orožij v obravnavani zadevi upoštevano, saj je tožeča stranka v upravnem postopku lahko učinkovito predstavila svoje stališče in se je prvič seznanila s kršitvami, ki se ji očitajo, iz ugotovitev o možnih kršitvah. Tožeča stranka meni, da je ta razlaga napačna, saj zanika potrebo po upoštevanju pravice tožeče stranke do obrambe že v fazi predhodne preiskave niti ne upošteva tega, da mora Komisija tako preiskavo izvajati nepristransko – obremenilno in razbremenilno – v zvezi z vsemi osebami, osumljenimi kršitve.
Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom Sodišču prve stopnje očita, da je večkrat napačno uporabilo pravo v zvezi z obveznostjo obrazložitve. Te napake naj bi se nanašale tako na presojo vsebine in natančnosti obrazložitve, ki se od Komisije zahteva, kot na samo vsebino izpodbijane sodbe, ki naj bi vsebovala več protislovnih trditev.
Družba Elf Aquitaine s četrtim pritožbenim razlogom navaja kršitev člena 263 PDEU (230 ES), ker naj bi Sodišče prve stopnje prekoračilo omejitve nadzora zakonitosti s tem, da je s svojo presojo glede možnosti pripisovanja kršitve, ki jo stori hčerinska družba, njeni družbi materi nadomestilo neobrazloženo in pomanjkljivo presojo iz odločbe Komisije.
Pritožnica s petim pritožbenim razlogom, ki ima štiri dele, Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo predpisov v zvezi z odgovornostjo za protikonkurenčne prakse. Sodišče prve stopnje naj bi namreč, namesto da je potrdilo domnevo odgovornosti družbe matere za ravnanja njene hčerinske družbe, moralo preveriti, ali je Komisija dokazala dejansko vpletenost pritožnice v poslovodenje svoje hčerinske družbe.
Pritožnica s šestim in zadnjim pritožbenim razlogom nazadnje podredno trdi, da če zaradi napak in kršitev Sodišča prve stopnje odločba Komisije ne bi bila razveljavljena, bi moralo Sodišče vsaj razglasiti ničnost ali znižati globo, ki ji je bila naložena solidarno kot sostorilki.