Pritožba, ki jo je 13. julija 2009 vložila Activision Blizzard Germany GmbH (nekdanja CD-Contact Data GmbH) zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi senat) z dne 30. aprila 2009 v zadevi CD-Contact Data GmbH proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-18/03

(Zadeva C-260/09 P)

2009/C 220/49

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Activision Blizzard Germany GmbH (nekdanja CD-Contact Data GmbH) (zastopnika: J. K. de Pree in E.N.M. Raedts, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica navaja, da je Sodišče prve stopnje napačno pravno opredelilo dejansko stanje, s tem da je sklepalo, da je med družbama Nintendo of Europe GmbH (v nadaljevanju: Nintendo) in Contact Data obstajal nezakonit sporazum v smislu člena 81(1) ES, ne da bi prej preučilo, ali je cilj tega sporazuma omejevanje aktivne ali pasivne vzporedne trgovine.

Sporazum o distribuciji, ki je bil popolnoma zakonit, je prepovedoval aktivno vzporedno trgovino, dovoljeval pa pasivno vzporedno trgovino. Vendar je Sodišče prve stopnje sklepalo, da iz vrste telefaksov, ki jih je poslala družba Contact Data, izhaja, da je ta sodelovala pri sistemu izmenjave informacij, ki ga je vzpostavila družba Nintendo in katerega namen je bil prijava vzporednega uvoza v nasprotju s členom 81(1) ES. Ta sklep bi bilo treba šteti za napačno pravno opredelitev dejanskega stanja ali vsaj kršitev obveznosti obrazložitve, ker naj Sodišče prve stopnje ne bi opredelilo, ali se ravnanje nanaša na pasivne ali aktivne vzporedne uvoze.

Sodišče prve stopnje naj bi izkrivilo dokaze, s tem da je menilo, da je bil namen dokumentov, navedenih v točkah od 56 do 68 izpodbijane sodbe, nezakonit. V teh dokumentih se je družba Contact Data pritoževala nad izvozi v Belgijo, kar naj bi bila kršitev njenih izključnih pravic, in uporabljala informacije o cenah uvozov kot instrument pogajanja za dosego ugodnejše cene na strani družbe Nintendo, ter se sklicevala na „vzporedne uvoze“. Sklepanje, da so se ti dokumenti nanašali na kaj drugega kot na omejitev aktivne prodaje na izključnem območju družbe Contact Data ali na način, na katerega je družba Contact Data izvajala pritisk na svojega dobavitelja, da bi zmanjšala svojo nakupno ceno, naj bi bilo v nasprotju z besedilom teh dokumentov.

Sodišče prve stopnje naj bi storilo očitno napako pri presoji, s tem da je sklepalo, da so omenjeni dokumenti zadosten dokaz za obstoj sporazuma v smislu člena 81(1) ES. Ker ni bilo neposrednih dokumentarnih dokazov o sporazumu, bi moralo Sodišče prve stopnje dokazati obstoj soglasja volj za omejitev vzporedne trgovine, kar naj bi pomenilo, da enostranska politika družbe Nintendo s protikonkurenčnim ciljem pomeni povabilo družbi Contact Data — implicitno ali izrecno — za skupno uresničitev takega cilja in vsaj molčečo privolitev družbe Contact Data. Sodišče prve stopnje ni zadostno dokazalo, da so bila ta merila izpolnjena.

Poleg tega naj Sodišče prve stopnje ne bi pravilno ugotovilo, da je družba Contact Data privolila v politiko, ki jo je enostransko sprejela družba Nintendo. Zlasti naj bi Sodišče prve stopnje napačno opustilo preučitev pomena izvozov proizvodov, ki jih je opravljala družba Contact Data, s tem da se je sklicevalo na sodno prakso o horizontalnih sporazumih, medtem ko lahko ti uvozi v skladu z ustaljeno sodno prakso v primeru vertikalnih sporazumov postavijo pod vprašaj privolitev distributerja v nezakonito politiko, katere cilj je omejevanje vzporedne trgovine.