Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52024XP00848

Plenarna seja 70. zasedanja Konference odborov parlamentov za zadeve Unije (COSAC) – Madrid, 26.–28. november 2023 – Prispevek s 70. zasedanja COSAC

UL C, C/2024/848, 17.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/848/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/848/oj

European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/848

17.1.2024

PLENARNA SEJA 70. ZASEDANJA KONFERENCE ODBOROV PARLAMENTOV ZA ZADEVE UNIJE (COSAC)

Madrid, 26.–28. november 2023

Prispevek s 70. zasedanja COSAC

(C/2024/848)

Ukrajina

(1)

Konferenca odborov parlamentov za zadeve Unije (COSAC) ponavlja izjave s svojih srečanj v Pragi in Stockholmu, v katerih je trdno in odločno obsodila neizzvano, neupravičeno in nezakonito invazijo Rusije na Ukrajino, njeno vojaško agresijo proti Ukrajini ter začasno zasedbo in poskus priključitve nekaterih delov ukrajinskega ozemlja, ki pomenijo očitno kršitev ustanovne listine Združenih narodov.

(2)

COSAC ponovno zahteva brezpogojno in takojšnjo prekinitev nezakonitih vojaških akcij Rusije, umik vseh njenih sil in vojaške opreme z ozemlja Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter takojšnje prenehanje uporabe sile in vseh drugih oblik agresije proti Ukrajini.

(3)

COSAC ponovno izraža neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter neodtujljivi pravici te države do zakonite obrambe pred rusko agresijo.

(4)

Evropsko unijo in njene države članice poziva, naj Ukrajini in njenemu prebivalstvu še naprej zagotavljajo močno politično, diplomatsko, gospodarsko, vojaško, tehnično in humanitarno podporo, dokler bo to potrebno za končanje ruske vojaške agresije ter ponovno vzpostavitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Kar zadeva vojaško podporo, se zavzema za nadaljevanje vojaške pomoči na dvostranski ravni in prek evropskega mirovnega instrumenta, zlasti za pospešitev dobave raket in streliva v okviru pobude za milijon kosov artilerijskega streliva ter zagotovitev več sistemov zračne obrambe za zaščito ukrajinskega prebivalstva ter kritične in energetske infrastrukture. To ne sme vplivati na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic.

(5)

COSAC ponovno izraža zadovoljstvo z evropskimi in mednarodnimi prizadevanji za sanacijo, okrevanje in obnovo Ukrajine ter podporo tem prizadevanjem. Institucije EU in države članice poziva, naj pospešijo prizadevanja za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev za okrevanje in obnovo Ukrajine.

(6)

COSAC pozdravlja diplomatska prizadevanja, da bi pridobili čim širšo mednarodno podporo glavnim načelom in ciljem ukrajinske formule za mir. Poudarja, da podpira izvajanje ukrajinske formule za mir in organizacijo svetovnega mirovnega vrha, ter opozarja, da je treba celovit, pravičen in trajen mir v Ukrajini zgraditi na popolnem spoštovanju njene neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Z izpolnitvijo tega cilja bi pomembno prispevali h krepitvi mednarodnega miru in varnosti.

(7)

COSAC pozdravlja dejstvo, da je Evropski svet oktobra 2023 ponovno potrdil svojo zavezo, da bo v prihodnjih letih Ukrajini zagotovil stabilno, predvidljivo in trajnostno finančno podporo, ter ga spodbuja, naj na decembrskem zasedanju sprejme sveženj finančne pomoči, tj. instrument za Ukrajino.

(8)

COSAC meni, da je treba poskrbeti, da bodo ruski voditelji, pa tudi posamezniki, ki so sodelovali pri vojnih zločinih ali drugih hudih kaznivih dejanjih ali jih zagrešili, odgovarjali za vojaško agresijo proti Ukrajini, ter v celoti podpira preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča v Ukrajini in vse druge pobude, katerih cilj je preprečiti, da bi ta kazniva dejanja ostala nekaznovana, zlasti ustanovitev sodišča za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini in vzpostavitev prihodnjega odškodninskega mehanizma.

(9)

COSAC podpira ukrepe, namenjene oslabitvi ruske zmogljivosti za vojaško agresijo, vključno s sankcijami, ki jih je sprejela Evropska unija, in poziva, naj se polno in učinkovito izvajajo ter naj se v sodelovanju s partnerji okrepijo prizadevanja za preprečitev vseh poskusov izogibanja tem sankcijam. Države članice EU poziva, naj pospešijo sprejetje naslednjega, 12. svežnja sankcij, da bi Rusiji povzročili dodatne stroške za njeno agresijo. Pozdravlja resolucijo Evropskega parlamenta z dne 9. novembra 2023 o učinkovitosti sankcij EU proti Rusiji, vključno s pozivom k popolni prepovedi uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina v EU ter k prepovedi pošiljanja ruske nafte in izvoženega utekočinjenega zemeljskega plina prek ozemlja EU.

(10)

COSAC obžaluje vojaško, materialno in drugo podporo, ki jo nekatere države še naprej nudijo za rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, in jih poziva, naj s tem prenehajo.

(11)

Ponovno odločno obsoja nezakonite deportacije in premestitve otrok in drugih ukrajinskih civilistov v Rusijo in Belorusijo ter zahteva, da ti državi poskrbita za njihovo takojšnjo in varno vrnitev.

(12)

COSAC obsoja namerne napade Rusije na ukrajinsko civilno in kritično infrastrukturo, vključno z objekti za skladiščenje in izvoz žita, ter njeno oviranje svobode plovbe v Črnem morju, ki kažejo, da Rusija še naprej uporablja hrano kot orožje in s tem ogroža svetovno prehransko varnost. Pozdravlja odločna dejanja Ukrajine, ki je odprla alternativno morsko pot, da bi ohranila izvoz žita, potem ko je Rusija enostransko odstopila od črnomorske pobude za žito. COSAC podpira vsa prizadevanja za olajšanje izvoza žita, zlasti v države v Afriki in na Bližnjem vzhodu, ki ga bolj potrebujejo, ter povečanje zmogljivosti solidarnostnih pasov EU in drugih izvoznih poti za ukrajinsko žito. Pomembno je tudi spodbujati odpornost kmetijstva v Afriki.

(13)

COSAC ponovno izraža podporo sedanjemu širitvenemu procesu za Ukrajino in Moldavijo, ki temelji na izpolnjevanju zahtev za njun pristopni proces k Evropski uniji v skladu s širitvenim svežnjem Komisije za leto 2023.

(14)

COSAC meni, da je širitev geostrateška naložba v mir, varnost, stabilnost in blaginjo, kot je poudarjeno v izjavi iz Granade, ki so jo voditelji EU podali 6. oktobra 2023. Je gonilna sila za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer za evropske državljane ter zmanjšanje razlik med državami in mora spodbujati vrednote, na katerih temelji Unija.

(15)

COSAC pozdravlja širitveni sveženj Komisije za leto 2023, ki je bil objavljen 8. novembra 2023, in priporočila za začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino, Moldavijo ter Bosno in Hercegovino (ko bo dosežena potrebna stopnja izpolnjevanja meril za članstvo), pa tudi za podelitev statusa kandidatke Gruziji.

(16)

COSAC ponovno poudarja svojo podporo Zahodnemu Balkanu, kot je bila pred 20 leti izražena v solunski agendi; podpira pristopni proces zanj in pozdravlja načrt za rast za Zahodni Balkan, ki ga je nedavno predstavila Komisija.

(17)

COSAC poziva države, ki si prizadevajo za članstvo, naj s pomočjo Evropske unije pospešijo svoje pobude za reforme, zlasti na področju pravne države, v skladu z naravo pristopnega procesa, ki temelji na dosežkih. Hkrati je treba izvesti potrebne reforme, da bo lahko razširjena Evropska unija še naprej učinkovito delovala v korist evropskih državljanov.

Evropski pakt o priseljevanju in azilu

(18)

COSAC priznava, da je razprava o migracijah zaradi zadnjih migracijskih kriz in vse večjega pritiska na zunanje meje EU ponovno postala aktualna, kar ponazarjata zlasti primera otokov Lampedusa in El Hierro.

(19)

COSAC meni, da je treba nujno doseči uravnotežen in izvedljiv politični dogovor glede pakta o priseljevanju in azilu, ki bo zagotavljal solidarnost in pravično delitev odgovornosti. V zvezi s tem poziva Evropski parlament, Svet in Komisijo, naj si bolj prizadevajo za dokončanje tega dokumenta pred koncem evropskega zakonodajnega obdobja. Glede na zadnje zaskrbljujoče dogodke na Bližnjem vzhodu COSAC poziva EU, naj bo proaktivna pri obvladovanju morebitnih novih begunskih tokov in podpori zlasti državam članicam v prvi liniji.

(20)

COSAC opozarja, da je treba v paktu o priseljevanju in azilu zajeti dve ravni evropske migracijske politike. Prva je notranja razsežnost, ki združuje upravljanje migracij, učinkovito varovanje zunanjih meja ter krepitev policijskega in pravosodnega sodelovanja s pravilnim delovanjem skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS). Druga je zunanja razsežnost, namenjena upravljanju migracijskih tokov ter boju proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov v sodelovanju z glavnimi državami izvora in tranzita, odpravljanju temeljnih vzrokov migracij in zagotavljanju priložnosti za zakonite migracije ter vključevanje migrantov in prosilcev za azil. COSAC poziva k pripravi in izvajanju več memorandumov o soglasju s tretjimi državami, da bi se spoprijeli z nedovoljenimi migracijami in tihotapljenjem migrantov. Poleg tega je potrebna učinkovitejša politika vračanja, vključno z ukrepi za učinkovitejši pravni in operativni okvir, da bi se izboljšali kakovost in stopnja vračanja ter programi reintegracije in sodelovanje s partnerskimi državami.

(21)

COSAC poudarja, kako pomembno je delovanje schengenskega območja za boj proti nedovoljenim migracijam, in ponovno poziva, naj se nemudoma odobri pristop Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju.

Energetska kriza in zeleni prehod

(22)

COSAC meni, da zajezitev podnebne krize in degradacije okolja ni le neizogibno potrebna, temveč je tudi priložnost za korenito povečanje strateške avtonomije EU na področju energije in virov, s čimer bi evropska podjetja postala konkurenčnejša. Evropska unija mora še naprej voditi svetovni boj proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti, ustvarjati bogastvo in nove priložnosti, skrbeti za najranljivejše državljane, podjetja in regije pri zelenem prehodu in jih pri njem podpirati ter upoštevati stranske učinke uvajanja energije iz obnovljivih virov, tako z okoljskega vidika kot z vidika novih odvisnosti, ki jih bo verjetno povzročila. Zato so pomembni dokumenti, kot so reforma zasnove trga z električno energijo, sveženj za plin in vodik, uredba o obnovi narave, kakovosti zraka, akt o neto ničelni industriji, sveženj „Pripravljeni na 55“ in evropski akt o kritičnih surovinah. COSAC verjame, da bodo ti ukrepi sprejeti v času španskega in belgijskega predsedovanja, da bi prispevali k zgornjim ciljem in pomagali pri soočanju s prihodnjimi izzivi.

(23)

COSAC poudarja, da je treba z zelenim prehodom prispevati k zmanjšanju energetske odvisnosti EU, hkrati pa spoštovati mešanico energijskih virov vsake države članice. Zeleni prehod mora biti vključujoč, pri njem ne sme biti nihče zapostavljen, obenem pa je treba z njim učinkovito odpraviti ozka grla, kot je pomanjkanje usposobljenega osebja, ustrezne infrastrukture in skladišč energije iz obnovljivih virov.

(24)

COSAC pozdravlja dogovor, dosežen na oktobrskem zasedanju Sveta za promet, telekomunikacije in energijo, o spremembi sestave trga električne energije v EU, in spodbuja evropske institucije, naj sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe za zmanjšanje nestanovitnosti električne energije, da bo trg manj odvisen od cene fosilnih goriv, s čimer bi zaščitili potrošnike in industrijo ter dolgoročno izboljšali delovanje trga z električno energijo.

(25)

COSAC se strinja s stališčem Evropskega sveta iz oktobra 2023, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe za varnost kritične infrastrukture v okviru celovitega in usklajenega pristopa k odzivanju na krize, da bodo vsi sektorji prispevali k preventivnemu pristopu, pri katerem se upoštevajo vse grožnje.

(26)

COSAC poudarja, da bi morali biti zakonodajni ukrepi, povezani z zelenim prehodom, skladni z evropskim stebrom socialnih pravic ter zagotavljati ekonomsko in socialno trajnostnost ob upoštevanju potreb delavcev in podjetij ter nacionalnih posebnosti in strateške avtonomije EU.

Odprta strateška avtonomija ter odnosi z Latinsko Ameriko in Karibi

(27)

COSAC pozdravlja dejstvo, da je Evropski svet na neformalnem zasedanju 6. oktobra v Granadi odprto strateško avtonomijo obravnaval kot eno od glavnih tem za razpravo, ter poziva k parlamentarnemu sodelovanju in razpravam o tem vprašanju.

(28)

To vprašanje, ki je bilo ponovno obravnavano na zasedanju Evropskega sveta 26. in 27. oktobra, je eden od ključnih elementov sedanjega in prihodnjega dela Evropske unije. Dejansko je z njim določenih več vrst dela in je v pomoč pri opredelitvi parametrov Unije v novem institucionalnem ciklu, načrtovanem za obdobje po letu 2024.

(29)

COSAC ponavlja, da mora Unija okrepiti gospodarsko in industrijsko bazo ter vire in zmogljivosti, potrebne za svojo strateško avtonomijo v vse bolj konkurenčnem in zapletenem svetu, ne da bi se odpovedala prednostim odprtega svetovnega gospodarstva.

(30)

COSAC pozdravlja dejstvo, da ima pojem odprte strateške avtonomije, ki je bil sprva tesneje povezan z varnostjo in obrambo, danes gospodarsko razsežnost. S tem so skladni tudi nedavni sklepi in izjave voditeljev v letu 2023, od katerih so bili številni predstavljeni med španskim predsedovanjem, pa tudi dokument o odpornosti EU do leta 2030 (Resilient 2030), ki je bil predstavljen na neformalnem zasedanju Evropskega sveta v Granadi.

(31)

COSAC spodbuja notranjo krepitev Unije brez odpovedovanja tesnim odnosom s partnerji. To velja za odnose z Latinsko Ameriko in Karibi, regijo, s katero je 17. in 18. julija po osmih letih brez srečanj na visoki ravni potekal tretji vrh EU-CELAC, kar COSAC pozdravlja. Na omenjenem vrhu je bila sprejeta skupna izjava o strukturiranju in urejanju dvoregionalnih odnosov med partnericama, ki vsebuje zavezo o organizaciji rednih vrhov ter vzpostavitvi usklajevalnega mehanizma s časovnim načrtom za obdobje 2023–2025.

(32)

COSAC prav tako pozdravlja dejstvo, da je tretji vrh EU-CELAC prispeval k okrepitvi digitalnega zavezništva med EU in Latinsko Ameriko ter k dogovoru o ambicioznem naložbenem načrtu v okviru pobude Global Gateway. Poleg tega je ta dogodek pripomogel k napredku na področju zadev skupnega interesa in sklepanju sporazumov o sodelovanju v ključnih sektorjih, kot so energetika (z Argentino in Urugvajem) ali surovine (s Čilom).

(33)

COSAC se strinja s sklepi vrha EU-CELAC v smislu poziva k ratifikaciji sporazumov, ki so bili podpisani in se uporabljajo, in pozdravlja tekoče procese, pri katerih se upoštevajo človekove, socialne in okoljske pravice, za podpis posodobljenega sporazuma med EU in Čilom ter med EU in Mehiko v prihodnjih mesecih ter upoštevanja tekočega sodelovanja med EU in Mercosurjem.

Bližnji vzhod

(34)

COSAC podpira ostro obsodbo Hamasa zaradi brutalnih in neselektivnih terorističnih napadov po Izraelu, o kateri se je Evropski svet dogovoril na zasedanju 15. oktobra in jo ponovil 26. oktobra. Uporaba civilistov kot živih ščitov, ki se je poslužuje Hamas, je še zlasti obžalovanja vredno grozodejstvo.

(35)

COSAC poudarja, se da ima Izrael pravico braniti v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom. Ponovno poziva Hamas, naj nemudoma in brez postavljanja pogojev izpusti vse talce.

(36)

COSAC ponovno poudarja, kako pomembna je stalna zaščita vseh civilistov v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Obžaluje vse smrti civilistov.

(37)

COSAC izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse slabših humanitarnih razmer v Gazi ter poziva k stalnemu, hitremu, varnemu in neoviranemu humanitarnemu dostopu in pomoči, da bi dosegla tiste, ki jo potrebujejo, z vsemi potrebnimi ukrepi, vključno s humanitarnimi koridorji in humanitarnimi prekinitvami ognja.

(38)

COSAC opozarja, da je treba preprečiti regionalno zaostrovanje in v zvezi s tem sodelovati s partnerji, tudi s Palestinsko oblastjo.

(39)

COSAC izraža pripravljenost prispevati k oživitvi političnega procesa za dvodržavno rešitev, tudi prek prizadevanj za dan miru, pozdravlja diplomatske pobude za mir in varnost ter podpira čimprejšnjo organizacijo mednarodne mirovne konference.

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/848/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)


Top