EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.10.2024

JOIN(2024) 25 final

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

Vzpostavljanje trajnostnih mednarodnih partnerstev kot Ekipa Evropa

Uvod

Evropska unija (EU) je v zadnjih petih letih prenovila svoj model razvojnega sodelovanja, upoštevajoč nove svetovne razmere, vključno s posledicami pandemije COVID-19, vojno, demokratičnim nazadovanjem, podnebnimi spremembami in vse večjo geopolitično konkurenco. Ta razvoj dogodkov je povečal neenakosti in ovira napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Opozoril je na pomen krepitve odpornosti na zunanje pretrese.

Prišlo je do spremembe paradigme v načinu, kako EU sklepa svoja mednarodna partnerstva zunaj neposrednega sosedstva EU. Ta premik izhaja iz spoznanja, da se moramo oddaljiti od dinamike donator-prejemnik ter se drzneje umestiti v vse bolj tekmovalno mednarodno okolje. Nova mednarodna partnerstva dopolnjujejo druge oblike strukturiranega gospodarskega sodelovanja, npr. na področju trgovine, energije, podnebja.

Člen 21 Pogodbe o Evropski uniji določa, da si mora EU prizadevati za „pospeševanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju s prednostnim ciljem izkoreninjenja revščine“. V zadnjih desetletjih so države, ki so najbolj uspešno zmanjšale revščino, tiste, ki so vlagale v infrastrukturo, ustvarjanje dodane vrednosti doma, upravljanje in človekov razvoj, s čimer so svoja gospodarstva vključile v svetovne trgovinske in naložbene tokove.

EU je v odziv na pandemijo COVID-19 uvedla pristop Ekipe Evropa 1 , tj. novo metodo za usklajeno združevanje ukrepov EU, držav članic, Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), da bi bil učinek čim večji. Poleg financiranja Ekipa Evropa prispeva k združevanju strokovnega znanja in spodbuja bolj strateško kulturo sodelovanja. Postala je način izvajanja mednarodnih partnerstev EU.

Predsednica von der Leyen je decembra 2021 predstavila naložbeno strategijo Global Gateway 2 . Poudarek je še vedno na ciljih trajnostnega razvoja, vendar strategija vključuje konceptualni premik k vzajemno koristnim enakopravnim partnerstvom in izpolnjuje dve glavni zahtevi: odpornost v tujini in doma. EU prek strategije Global Gateway svoja sredstva usmerja tja, kjer lahko najbolj prispevajo k trajnostnemu razvoju.

EU in njene države članice ostajajo vodilne pri zagotavljanju uradne razvojne pomoči na svetovni ravni, saj so leta 2023 zagotovile 42 % skupnega zneska, kar je 95,9 milijarde EUR. Vendar mednarodne javne finance slabi obseg današnjih izzivov in so zato so same po sebi nezadostne. Zato je strategija Global Gateway usmerjena tudi v spodbujanje zasebnih naložb.

Ruska vojna agresija proti Ukrajini in vse večja uporaba odvisnosti kot orožja sta potrdili, da strategija Global Gateway določa pravi okvir: danes se zahteve partnerjev in temeljni interesi EU zbližujejo, zlasti kar zadeva podnebje in energijo, kritične surovine, varno digitalno povezljivost in prometne koridorje.

Strategija Global Gateway je postala osrednjega pomena za mednarodna partnerstva EU, vendar ne zajema vseh njihovih razsežnosti. S prilagojenimi sredstvi še naprej sodelujemo na konfliktnih območjih, v nestabilnih državah in v drugih zapletenih okoliščinah. EU je v zadnjih letih razvila tudi celovitejši in bolj strateški pristop k upravljanju migracij in prisilnemu razseljevanju. Na svetovni ravni je večstransko sodelovanje še vedno pomemben vzvod za evropski vpliv.

Na Zahodnem Balkanu ter v vzhodnem in južnem sosedstvu se strategija Global Gateway izvaja z gospodarskimi in naložbenimi načrti. Kljub temu EU v teh regijah izvaja celovite politike – nova strateška in celovita partnerstva s sosednjimi državami, instrument za Ukrajino ter instrument za reforme in rast za Zahodni Balkan. To sporočilo se zato omejuje na oceno napredka, doseženega pri uvajanju novih mednarodnih partnerstev EU v državah zunaj regij sosedstva in širitve.

1.Pristop Ekipe Evropa

Pandemija COVID-19 je izpostavila potrebo po čim učinkovitejšem združevanju virov. EU se je odzvala z razvojem pristopa Ekipe Evropa v okviru širših prizadevanj za okrepitev evropskega finančnega ustroja za razvoj. Ta metoda združuje EU, njene države članice, njihove diplomatske mreže, izvajalske agencije in razvojne finančne institucije, agencije za izvozne kredite, EIB, EBRD ter zasebni sektor. Od EU in držav članic zahteva, da delujejo skupaj in zagotovijo boljše sodelovanje med javnimi in zasebnimi akterji. Vsak akter lahko v skupini, ki je usmerjena v doseganje specifičnih skupnih ciljev, izkoristi svojo primerjalno prednost in prispeva s svojim znanjem. Viri se uporabljajo usklajeno, kar EU in njenim državam članicam omogoča, da povečajo obseg, učinek in prepoznavnost naših ukrepov.

Države članice EU so pristop Ekipe Evropa sprejele v rekordnem času. Zdaj je sestavni del zbirke orodij za zunanje delovanje, ki je osrednjega pomena za mednarodna partnerstva EU, bodisi v okviru strategije Global Gateway bodisi v nestabilnih razmerah ali v okviru večstranskega sodelovanja. V sedanjem mandatu so bile oblikovane prve pobude Ekipe Evropa 3 (več kot 160) v vseh regijah in prve skupne misije na politični ravni za spodbujanje strategije Global Gateway.

2.Strategija Global Gateway

Že tako velika vrzel v financiranju za doseganje ciljev trajnostnega razvoja se je po pandemiji COVID-19 in po začetku ruske vojne agresije proti Ukrajini močno povečala. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj zdaj znaša približno 4 bilijone EUR letno. Strategija Global Gateway je prispevek EU k zmanjšanju te vrzeli z naložbami v pametne, čiste in varne povezave v energetskem, digitalnem in prometnem sektorju ter krepitvijo zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po vsem svetu. Prek pristopa Ekipe Evropa ta strategija podpira svetovno gospodarsko okrevanje, spremlja dvojni zeleni in digitalni prehod tudi zunaj evropskih meja ter krepi odpornost naših partnerjev in strateško avtonomijo Evrope v skladu z drugimi politikami EU.

Strategija Global Gateway je kvantitativna ponudba: njen cilj je do leta 2027 mobilizirati do 300 milijard EUR javnih in zasebnih naložb (tudi v regijah sosedstva in širitve) s kombinacijo nepovratnih sredstev, ugodnih posojil in jamstev za zmanjšanje tveganja naložb.

Med letoma 2021 in 2023 so EU, države članice, EIB in EBRD mobilizirale naložbe v višini 179 milijard EUR v podporo izvajanju strategije Global Gateway. Od tega je 50 milijard EUR prispevala EU, 129 milijard EUR pa so mobilizirale države članice EU, EIB in EBRD.

Strategija Global Gateway je tudi kvalitativna ponudba, ki spodbuja visoke socialne, okoljske in finančne standarde ter podpira demokracijo, pravno državo in človekove pravice.

Ponuja celovita partnerstva, prilagojena potrebam partnerjev – ne le materialno infrastrukturo, temveč tudi naložbe v izobraževanje, znanja in spretnosti ter dostop do trajnostnega financiranja, regulativne podpore, prenosa tehnologije in izmenjave znanja. Projekti strategije Global Gateway spodbujajo ugodno regulativno in poslovno okolje v partnerskih državah ter zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za podjetja. Strategija Gateway izstopa ravno zaradi tega edinstvenega vseobsegajočega pristopa, saj je ključnega pomena, da naložbe trajajo in dosegajo učinek.

Strategija Global Gateway se uvaja po vsem svetu država za državo. Naložbeni svežnji so se začeli izvajati z Afriko, jugovzhodno Azijo, Latinsko Ameriko in Karibi ter Srednjo Azijo. Izvaja se 225 vodilnih projektov 4 . Oktobra 2023 je predsednica von der Leyen gostila prvi forum Global Gateway in v teh dveh dneh so bile s številnimi partnerji podpisane obveznosti v vrednosti 3 milijarde EUR.

Druga posebna značilnost strategije Global Gateway je vključevanje. Struktura upravljanja strategije Global Gateway je začela delovati s prvimi srečanji odbora za strategijo Global Gateway, poslovne svetovalne skupine ter svetovalne platforme civilne družbe in lokalnih organov.

Zasebni sektor, vključno z malimi in srednjimi podjetji, je ključni akter v okviru strategije Global Gateway: globalne potrebe po naložbah je mogoče zadovoljiti le z mobilizacijo zasebnih finančnih sredstev v velikem obsegu. EU je v ta namen vzpostavila inovativne instrumente, pri čemer je najpomembnejši jamstveni program Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus 5 v višini 40 milijard EUR, ki zmanjšuje tveganje naložb za razvojne finančne institucije, banke in institucionalne vlagatelje. EU je organizirala tudi približno 30 poslovnih forumov strategije Global Gateway 6 v partnerskih državah. Čeprav so bili postavljeni konceptualni in praktični temelji, je treba storiti še veliko, da bi v celoti izkoristili potencial zasebnega sektorja. To vključuje boljše izkoriščanje zmogljivosti teh inovativnih instrumentov.

Strategija Global Gateway se izvaja na petih prednostnih področjih.

a.Podnebje in energija 

Trojna kriza planeta zaradi podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja zahteva odločen odziv EU, ki združuje domačo in mednarodno razsežnost evropskega zelenega dogovora. Strategija Global Gateway je zeleni prehod postavila v središče mednarodnih partnerstev EU. V obdobju 2021–2027 je cilj zagotoviti, da bo 35 % zunanjega proračuna EU prispevalo k podnebnim ukrepom, 10 % pa k varstvu biotske raznovrstnosti.

Strategija Global Gateway mobilizira naložbe za odpornost proti podnebnim spremembam, dostop do čiste energije in infrastrukturo, kot so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prenosni vodi ter obrati za obnovljivi vodik. Partnerskim državam pomaga pri prehodu s fosilnih goriv na podlagi partnerstev za pravičen energetski prehod 7 , s čimer prispeva k izvajanju globalne zaveze COP28 o potrojitvi zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov in podvojitvi energijske učinkovitosti do leta 2030 8 . Podpira delo na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Ima ključno vlogo pri izvajanju 14 strateških partnerstev EU na področju vrednostnih verig surovin 9 in vzpostavlja nove trge za podjetja EU za čisto tehnologijo. Podpira vključujoče in trajnostne prehranske sisteme za krepitev in obnovo svetovne prehranske varnosti ter spodbuja ribištvo in akvakulturo, odporno proti podnebnim spremembam. Okoljske izzive spreminja v priložnosti za delovna mesta in blaginjo (npr. partnerstva za gozdove, ki varujejo in obnavljajo gozdove ter zagotavljajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, hkrati pa krepijo gozdarske vrednostne verige 10 ).

b.Digitalno področje 

Digitalni prehod je danes eno glavnih gonil gospodarske rasti. Vendar številne partnerske države še vedno nimajo dostopa do varnih in zaupanja vrednih digitalnih orodij in možnosti. Medtem ko je leta 2022 več kot 90 % ljudi v državah z visokim dohodkom uporabljalo internet, ga je v državah z nizkimi dohodki uporabljalo le 25 % ljudi 11 . EU je v zadnjih petih letih vodila pionirski digitalni prehod, osredotočen na človeka, da bi spodbudila uporabo digitalnih tehnologij za vključujočo, zeleno in trajnostno rast.

Poleg tega EU podpira uvedbo varne in odporne infrastrukture za povezljivost ter digitalne infrastrukture, ki ustvarjata okolje zaupanja, ki koristi državljanom, podjetjem, civilni družbi in vladam. EU ne financira prodajalcev z visokim tveganjem, namesto tega podpira zaupanja vredne ponudnike, da bi zagotovili varno in zaupanja vredno digitalno povezljivost po vsem svetu. Približno 10 % sredstev Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa bo namenjenih digitalnim ukrepom.  

EU v okviru strategije Global Gateway podpira digitalno infrastrukturo, digitalna znanja in spretnosti ter podjetništvo, digitalno preobrazbo podjetij in javnih storitev ter regulativno sodelovanje. EU je začela izvajati pet celovitih svežnjev za digitalno gospodarstvo 12 . Prednostne naloge za varno in zaupanja vredno digitalno infrastrukturo zajemajo varne podmorske kable, hrbtenično infrastrukturo, satelitske posnetke in podatke, povezljivost na zadnjem delu poti, upravljanje podatkov in kibernetsko varnost.

c.Promet 

Čeprav je prometna povezljivost ključni dejavnik trajnostne rasti in bistven dejavnik, ki omogoča trgovino, se številne države še vedno soočajo z velikimi vrzelmi v svoji infrastrukturi. EU si v okviru strategije Global Gateway prizadeva za razvoj vseh oblik prometa – cestnega, železniškega, pomorskega, zračnega in mestnega – hkrati pa podpira prizadevanja za razogljičenje in uskladitev z evropskimi in mednarodnimi načeli, standardi in normami. Tudi v tem primeru je ponudba dvodelna: naložbe v fizično infrastrukturo za krepitev prometnih omrežij ob hkratni krepitvi spodbudnega regulativnega okolja, da se zagotovi uspešnost projektov (npr. gospodarski koridor Lobito 13 , transkaspijski prometni koridor 14 ).

d.Zdravje

EU je imela v odziv na pandemijo COVID-19 osrednjo vlogo pri hitrem razvoju, povečanju proizvodnje in pravični distribuciji cepiv proti COVID-19 ter terapevtike in diagnostike za COVID-19. Približno dve tretjini odmerkov cepiva, proizvedenih v EU, tj. 3,1 milijarde odmerkov, sta bili izvoženi v preostali svet. EU je bila ustanovna članica in velika zagovornica pospeševalnika dostopa do orodij za boj proti COVID-19 ter največja donatorka v instrument COVAX, tj. večstransko pobudo za pravičen dostop do cepiv proti COVID-19 na svetovni ravni. Po nedavnem izbruhu opičjih koz je EU hitro mobilizirala Ekipo Evropa za usklajevanje donacij in dostave cepiv prizadetim afriškim državam 15 .

EU je sprejela globalno zdravstveno strategijo 16 , katere cilj je zagotoviti boljše dolgoročno zdravje ljudi po vsem svetu in povečati naložbe v zdravje. V strategiji je poudarjen pomen krepitve zdravstvenih sistemov, spodbujanja splošnega zdravstvenega varstva in uporabe pristopa „eno zdravje“. EU se je v okviru strategije Global Gateway osredotočila na zdravstvene sisteme, varnost farmacevtskih dobavnih verig in razvoj lokalne proizvodnje z naložbami v infrastrukturo in spodbudnim regulativnim okoljem (npr. pobuda Ekipe Evropa za proizvodnjo cepiv, zdravil in zdravstvenih tehnologij ter dostop do njih v Afriki 17 ).

e.Izobraževanje in raziskave 

EU je kot vodilna zagovornica podpore izobraževanju kot bistvenemu gonilu rasti in trajnostnega razvoja povečala svoje naložbe na tem področju s 7 % na 13 % proračuna EU za mednarodna partnerstva v obdobju 2021–2023. S tem se je uveljavila kot vodilna članica Združenih narodov (ZN) na področju globalnega izobraževanja. EU je v okviru strategije Global Gateway na dogodku na visoki ravni o izobraževanju 18 , ki ga je organizirala aprila 2024 v Bruslju, podpisala regionalne in dvostranske programe v vrednosti 245 milijonov EUR.

Ključne vodilne pobude v okviru strategije Global Gateway so osredotočene na (1) pravičnost v izobraževanju in osnovno izobraževanje za dekleta (od leta 2021 je 92 % zavez usmerjenih v enakost spolov), (2) usposabljanje učiteljev ter (3) poklicno izobraževanje in usposabljanje. V skladu z Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa bi bilo treba 20 % zunanjega proračuna EU v obdobju 2021–2027 nameniti človekovemu razvoju in socialni vključenosti, vključno z izobraževanjem in zdravjem. EU spodbuja tudi program Erasmus+, da bi okrepila kakovost izobraževanja ter razvoj znanj in spretnosti.

3.Nestabilne države

Nestabilnost je danes večja, kot je bila v preteklih desetih letih, saj danes 24 % svetovnega prebivalstva živi v nestabilnih razmerah 19 . EU je dejavna na konfliktnih območjih, v nestabilnih državah in drugih zapletenih okoljih, pri čemer je njen glavni cilj odpraviti temeljne vzroke nestabilnosti, hkrati pa zagotoviti dostop do osnovnih življenjsko pomembnih storitev, in spodbujati odpornost prebivalstva ob upoštevanju povezave med humanitarnim delovanjem, razvojem in mirom.

V politično zaostrenih okoljih, zlasti v osrednjem Sahelu in Afganistanu, si EU prizadeva za prožen, pragmatičen in načelen pristop. To pomeni, da si je treba še naprej prizadevati za zaščito interesov in vrednot EU, ohranjati projekte, ki koristijo prebivalstvu, zlasti najranljivejšim skupinam, in ohranjati odprtost za dialog z organi, ne da bi pri tem legitimirali vojaške hunte ali druge nepriznane vlade. Cilj EU je preprečiti nadaljnjo destabilizacijo, ki bi neposredno vplivala na Evropo (npr. s terorizmom, nasilnim ekstremizmom, organiziranim kriminalom, trgovino s prepovedanimi drogami in orožjem in nedovoljenimi migracijami).

EU je začela notranji razmislek o tem, kako najbolje obravnavati nestabilne razmere in razmere zaradi konfliktov ter hkrati vključiti politično, gospodarsko, varnostno, migracijsko in humanitarno razsežnost ter razsežnost človekovega razvoja v skladu s celostnim pristopom EU k zunanjim konfliktom in krizam 20 . Zaradi vse večje kompleksnosti teh razmer so potrebni skupni pristopi, ki obravnavajo humanitarne potrebe, trajnostni razvoj in vzpostavljanje miru. Pristop Ekipe Evropa je treba okrepiti, da se povečata skladnost in doslednost ukrepanja EU. EU sodeluje tudi z ZN, Skupino Svetovne banke in Mednarodnim denarnim skladom, da bi kar najbolje izkoristili primerjalne prednosti drug drugega in okrepili politično usklajevanje.

4.Migracije 

EU je v zadnjih petih letih dosegla znaten napredek na področju zunanje razsežnosti migracij, pri čemer si je v okviru pristopa Ekipe Evropa prizadevala za poglobitev celovitih partnerstev, ki temeljijo na skupnih interesih. Okrepila je svoje delo za zagotovitev celovitega odziva, pri čemer je upoštevala izkušnje nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko 21 ter obravnavala temeljne vzroke nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja. EU je tudi pospešila prizadevanja za pomoč partnerskim državam pri krepitvi njihovega nacionalnega vodenja migracij in upravljanja meja, preprečevanju nedovoljenih prihodov in smrtnih žrtev, boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, izboljšanju vračanja, ponovnega sprejema in vzdržne reintegracije ter nadaljnjem razvoju zakonitih poti, pri čemer je poudarila pomen spoštovanja temeljnih pravic in mednarodnega prava. Začela je izvajati dve pobudi Ekipe Evropa – prva je osredotočena na atlantsko/zahodnosredozemsko, druga pa na osrednjesredozemsko migracijsko pot 22 .

Zunanja razsežnost migracij je bistveni element pakta o migracijah in azilu 23 , ki spodbuja uporabo pristopa celotne vlade in pristopa celotne poti k upravljanju migracij. V skladu s paktom je EU okrepila sodelovanje s partnerskimi državami (izvornimi in tranzitnimi državami), da bi podprla celovita partnerstva na področju migracij (npr. z Mavretanijo, zunaj sosedstva EU 24 ). Ta partnerstva vključujejo vse vidike politike in sodelovanja EU, vključno z ukrepi v okviru strategije Global Gateway, ki pomagajo ustvarjati vključujočo rast in delovna mesta ter mladim v njihovih matičnih državah zagotavljajo gospodarske priložnosti.

Skupni izvedbeni načrt za pakt o migracijah in azilu 25 , sprejet junija 2024, spodbuja države članice, naj na podlagi svojih izkušenj in privilegiranih odnosov načrtujejo ukrepe, ki bi lahko okrepili sodelovanje Ekipe Evropa s ključnimi tretjimi državami.

V programskem obdobju 2021–2027 je bilo 10 % proračuna za mednarodna partnerstva okvirno namenjenih ukrepom, povezanim z migracijami in prisilnim razseljevanjem. Trenutno se izvaja več kot 190 ukrepov v vrednosti 5,3 milijarde EUR, zlasti v podsaharski Afriki, Severni Afriki in azijsko-pacifiški regiji.

EU je vlagala tudi v problematična tematska področja, kot je boj proti organiziranemu kriminalu, in sicer z oblikovanjem strateških koalicij s partnerskimi državami in drugimi deležniki. Še naprej bo gradila na svetovnem zavezništvu za boj proti tihotapljenju migrantov 26 .

EU je novembra 2023 začela izvajati tudi sveženj o spretnostih in mobilnosti talentov, da bi pomagala odpraviti pomanjkanje delovne sile in spretnosti ter da bi spodbudila zakonite poti iz tretjih držav. S ključnimi partnerskimi državami so bila vzpostavljena partnerstva za privabljanje talentov.

5.Večstransko sodelovanje

a.ZN, G7/G20, mednarodne finančne institucije 

Kljub ponovnim napadom na multilateralizem EU še naprej sodeluje z glavnimi akterji v večstranskih forumih ter spodbuja strateški dialog z ZN in ključnimi večstranskimi partnerji, zlasti z Mednarodnim denarnim skladom, Skupino Svetovne banke in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj. EU je sodelovala z vodstvom ZN in drugimi ter tako prispevala k oživitvi mednarodnega reda, da bi se izvajala Agenda 2030 in zagotovilo sprejetje pakta za prihodnost na Vrhu ZN o prihodnosti. Prek strategije Global Gateway EU ostaja v ospredju prizadevanj za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, kot je razvidno iz prvega prostovoljnega pregleda EU, predstavljenega na Političnem forumu na visoki ravni za trajnostni razvoj leta 2023 27 . Sodelovala je tudi z G7 pri usklajevanju večjih infrastrukturnih pobud v okviru partnerstva za svetovno infrastrukturo in naložbe.

EU je bila dejavna v skupini G20, saj je podpirala vključevanje vprašanj trajnostnega razvoja na dnevni red, npr. globalno ukrepanje proti podnebnim spremembam ali ustanovitev svetovnega zavezništva za boj proti lakoti in revščini 28 . Podprla je prošnjo Afriške unije za stalni sedež v skupini G20 in prevzela vodilno vlogo v boju proti neenakostim. Dejavno je prispevala tudi k razpravam o trajnostnem financiranju in reformi mednarodnega finančnega ustroja. Imela je pomembno vlogo na konferencah pogodbenic o podnebju in biotski raznovrstnosti 29 ter pri pogajanjih o Sporazumu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije 30 . V okviru skupine ZN za kritične minerale pri energetskem prehodu je prispevala k opredelitvi nezavezujočih načel za pravičen in trajnosten svetovni prehod na čisto energijo. Na 4. mednarodni konferenci o malih otoških državah v razvoju 31 je ponovno poudarila solidarnost s partnerji, ki so še posebej ranljivi za podnebne spremembe.

b.Globalni skladi 

EU od leta 2019 veliko prispeva v vrsto globalnih skladov v sektorjih, kot so izobraževanje (največji prispevek v Globalno partnerstvo za izobraževanje z zavezo 700 milijonov EUR v obdobju 2021–2027), zdravstvo (največji prispevek v sklad za pandemije, pri čemer so bile prevzete obveznosti v višini 427 milijonov EUR; prispevek v višini 300 milijonov EUR za Svetovno zvezo za cepiva in imunizacijo (GAVI); prispevek v višini 715 milijonov EUR v Globalni sklad za boj proti tuberkulozi in malariji), podnebje (100 milijonov EUR za Prilagoditveni sklad; 25 milijonov EUR za sklad za kritje izgube in škode) ter varnost v cestnem prometu (prispevek v višini več kot 2 milijona EUR v skrbniški sklad ZN za varnost v cestnem prometu). EU si je prizadevala, da bi to delovanje bolje uskladila s prednostnimi nalogami strategije Global Gateway in zagotovila popolno prepoznavnost naših skupnih zavez.

c.Sporazum iz Samoe 

EU, njene države članice in države članice Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav, ki predstavljajo 1,5 milijarde ljudi, so novembra 2023 podpisale sporazum, ki bo nasledil Sporazum iz Cotonouja: Sporazum iz Samoe 32 . Sporazum iz Samoe se je začel začasno uporabljati januarja 2024; od 79 afriških, karibskih in pacifiških držav ga je podpisalo 77 držav. Ta sporazum posodablja partnerski okvir in krepi našo zmogljivost za skupno reševanje svetovnih izzivov v prihodnjih 20 letih. Zdaj se bo začel izvajati z regionalnimi protokoli, s katerimi se bo partnerstvo uporabljalo v različnih podregijah. Februarja 2024 je bilo v Angoli organizirano prvo plenarno zasedanje skupne parlamentarne skupščine in treh regionalnih parlamentarnih skupščin.

6.Horizontalne prednostne naloge: človekove pravice, neenakosti, spol, mladi, invalidnost

Človekove pravice, demokracija in pravna država so temelj zunanjega delovanja EU. EU je v globalnem kontekstu krčenja državljanskega in demokratičnega prostora potrdila svojo brezpogojno podporo varstvu in spodbujanju človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov in demokracijo. Akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2027 33 je okrepil prizadevanja EU za spoštovanje človekovih pravic in demokracije v okviru njenega zunanjega delovanja.

Boj proti neenakostim ter opolnomočanje žensk in mladih sta horizontalni prednostni nalogi Komisije. Vse večje neenakosti ovirajo napredek pri vseh ciljih trajnostnega razvoja. Vendar je pandemija COVID-19 povzročila največje povečanje neenakosti na svetovni ravni v zadnjih tridesetih letih 34 . Komisija je leta 2023 uvedla inovativen označevalec neenakosti 35 , da bi bolje razumela, spremljala in primerjala učinek svojih ukrepov na zmanjšanje neenakosti. Pokazalo se je, da je bilo 59 % vseh novih ukrepov, financiranih iz proračuna za mednarodna partnerstva v letu 2023, močno osredotočenih na zmanjšanje neenakosti.

Akcijski načrt za enakost spolov in opolnomočenje žensk v zunanjem delovanju (GAP III) 36 se zavezuje, da bo do leta 2025 85 % vseh novih zunanjih ukrepov prispevalo k enakosti spolov. Do leta 2022 je bila enakost spolov že glavni ali pomemben cilj pri 72 % zunanjih ukrepov EU.

EU je leta 2021 ustanovila mladinski odbor 37 , ki bo neposredno prispeval k prednostnim nalogam partnerstev EU, ter vzpostavila podobne strukture na ravni držav. Komisija je oktobra 2022 začela izvajati prvi akcijski načrt za mlade v zunanjem delovanju EU 38 za udejstvovanje, opolnomočenje in povezovanje mladih po vsem svetu. EU pri teh prizadevanjih podpirajo posebni svetovalci za mlade.

EU je leta 2021 posodobila svoj nabor orodij za umestitev imetnikov pravic v središče sodelovanja EU z njenim sosedstvom ter njenega razvojnega in mednarodnega sodelovanja, ki vključuje smernice o vključevanju invalidov v zunanje delovanje 39 . Do leta 2023 je 41 % zunanjih ukrepov EU v različnem obsegu vključevalo invalide.

7.Po regijah 

a.Afrika 

Afrika ima približno polovico od 20 najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, mlado in dinamično delovno silo ter bogate naravne vire. Vendar ji primanjkuje naložb, zato je zelo izpostavljena degradaciji okolja in podnebnim spremembam ter je ogrožena zaradi vojne in politične nestabilnosti. EU je leta 2020 s sprejetjem skupnega sporočila o celoviti strategiji z Afriko 40 okrepila svoje partnerstvo s to celino. Februarja 2022 na 6. vrhu EU-Afriška unija sta se obe strani dogovorili o skupni viziji za leto 2030 41 , podprti z naložbenim svežnjem strategije Global Gateway Afrika-Evropa v vrednosti 150 milijard EUR. Partnerstvo med Afriko in EU spodbuja zeleni in digitalni prehod, človekov razvoj, trajnostno upravljanje migracij, regionalno gospodarsko povezovanje in mednarodni red, ki temelji na pravilih.

Izvajanje naložbenega svežnja dobro napreduje na vseh prednostnih področjih strategije Global Gateway: ekologizacija (štiri od 14 strateških partnerstev na področju vrednostnih verig surovin; pobuda Afrika-EU za zeleno energijo), digitalno področje (afriško-evropski most za digitalne inovacije 2.0; vozlišče Digitalisation4Development), promet (memorandum o soglasju o gospodarskem koridorju, ki povezuje angolsko pristanišče Lobito z Demokratično republiko Kongo in Zambijo), zdravje (pobuda Ekipe Evropa za proizvodnjo cepiv, zdravil in zdravstvenih tehnologij ter dostop do njih, afriški pospeševalnik proizvodnje cepiv), izobraževanje in raziskave (regionalna pobuda za učitelje za Afriko).

b.Azijsko-pacifiška regija

Azija je na dobri poti, da postane središče svetovnega gospodarstva. EU je v zadnjih petih letih uporabljala prilagojen pristop za različne azijske podregije.

Razvila je močna dvostranska in regionalna partnerstva v Srednji Aziji. Od sprejetja strategije EU za Srednjo Azijo 44 je povečala pogostost in raven političnih prizadevanj. Na regionalni ravni se izvaja časovni načrt EU-Srednja Azija za poglobitev vezi med EU in Srednjo Azijo 45 . Pomemben razvoj dogodkov na dvostranski ravni vključuje memorandume o soglasju o kritičnih surovinah s Kazahstanom (2022) in Uzbekistanom (2024) 46 .

V strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji iz leta 2021 48 je bil določen partnerski okvir za to regijo. V okviru letnih ministrskih forumov za sodelovanje med EU in indijsko-pacifiško regijo so se začele izvajati skupne pobude.

EU je okrepila svoja dvostranska partnerstva z Indijo (strateško partnerstvo med EU in Indijo: časovni načrt do leta 2025 49 , partnerstvo za povezljivost med EU in Indijo, Svet za trgovino in tehnologijo med EU in Indijo) ter preostalo južnoazijsko regijo (dvostranske pobude Ekipe Evropa, skupaj z ukrepi za nadaljnje regionalno povezovanje, kot je vodilna pobuda strategije Global Gateway o energetski povezljivosti v Južni Aziji).

EU je leta 2020 vzpostavila strateško partnerstvo z Združenjem držav jugovzhodne Azije in leta 2022 ob praznovanju 45. obletnice partnerstva gostila spominski vrh. Ob tej priložnosti je napovedala naložbeni sveženj strategije Global Gateway v višini 10 milijard EUR za regijo 50 .

V središču sodelovanja med EU in Pacifikom so bili podnebni ukrepi in okoljska trajnost. Zeleno-modro zavezništvo za Pacifik 52 , ki je bilo vzpostavljeno leta 2021, je bilo dopolnjeno z dvostranskimi ukrepi.

EU je okrepila tudi strateški dialog in tehnične izmenjave z industrializiranimi partnerji (npr. partnerstvo za povezljivost z Japonsko, skupno sporočilo o strateškem partnerstvu z Zalivom 53 ). Preučuje tudi širše priložnosti za sodelovanje v okviru strategije Global Gateway.

c.Latinska Amerika in Karibi

Latinska Amerika in Karibi so ključni partnerji za strateško avtonomijo Evrope. Številne države v regiji imajo potencial, da izkoristijo globalne vrednostne verige (npr. v njih se nahaja približno 60 % odkritih svetovnih zalog litija), vendar potrebujejo kapital, tehnologijo, usposabljanje in standarde, da bi zapolnile naložbeno vrzel.

Vrh s Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav julija 2023 je bil znamenje novega začetka partnerstva: od samoumevnega partnerstva smo prešli na partnerstvo po lastni izbiri 55 . EU se je z naložbeno agendo strategije Global Gateway zavezala, da bo do leta 2027 mobilizirala vsaj 45 milijard EUR naložb za to regijo. Portfelj vključuje več kot 130 projektov 56 v sektorjih, kot so energija iz obnovljivih virov in vodik, ohranjanje oceanov in gozdov, kritične surovine, digitalni prehod, odpornost na področju zdravja, izobraževanje in prometna infrastruktura. EU je okrepila tudi prizadevanja za udejstvovanje karibskih partnerjev na podlagi treh strateških partnerstev na področju okoljske trajnostnosti, gospodarske odpornosti in trgovine ter upravljanja, varnosti in človekovega razvoja. Z uvedbo EL PACcTO 2.0 57 je okrepila tudi svoje ukrepe na področju mednarodnega kriminala.

d.Čezmorske države in ozemlja

Podpora evropskim čezmorskim državam in ozemljem vključuje naložbe v izobraževanje, opolnomočenje mladih ter prehod na bolj zelena, bolj modra in bolj digitalno povezana gospodarstva. EU je razširila sodelovanje z Grenlandijo s podpisom memoranduma o soglasju o trajnostnih vrednostnih verigah kritičnih surovin (november 2023) 59 in odprtjem novega urada Komisije v Nuuku (marec 2024).

Zaključek

EU je kljub zahtevnim geopolitičnim razmeram, podnebnim spremembam in ostri geoekonomski konkurenci posodobila svoj model razvojnega sodelovanja. Njena mednarodna partnerstva so postala močno orodje za krepitev odpornosti v Evropi in zunaj nje. Novi pristop, podprt s strategijo Global Gateway, EU omogoča, da kar najučinkoviteje prispeva k ciljem trajnostnega razvoja.

Hkrati se je EU uveljavila kot svetovna zagovornica izobraževanja, mladih in boja proti neenakostim, uvedla nov pristop k upravljanju migracij in prilagodila svoje delovanje v nestabilnih razmerah. Za uresničitev tega ambicioznega programa je uvedla pomemben metodološki preboj: pristop Ekipe Evropa.

S tem pristopom je postavila temelje. Strategija Global Gateway je postala prepoznavna v EU in zunaj nje. V vseh regijah je v polnem teku. Potrebna bodo večja prizadevanja, zlasti pri povečevanju zasebnega financiranja, mobilizaciji sredstev za države s srednjim dohodkom, usklajevanju med različnimi komponentami pristopa Ekipe Evropa in znotraj njih ter povečanju vidnosti. Ne glede na to bo imel naslednji kolegij trdno podlago, da v okviru nove gospodarske zunanje politike mednarodna partnerstva EU dvigne na naslednjo raven.

Priloga – Primeri rezultatov strategije Global Gateway

a.Afrika

·Pristanišče Cotonou: Pristanišče Cotonou je eno najpomembnejših pomorskih vozlišč v Zahodni Afriki s strateško lego med Loméjem in Lagosom. Od leta 2018 ga upravlja pristanišče Antwerpen-Bruges International, ki je začelo prizadevanja za posodobitev in širitev, s čimer se je Cotonou spremenil v središče odličnosti v smislu logistike in digitalizacije. EU, Belgija, Francija in Nizozemska so v okviru pristopa Ekipe Evropa že mobilizirale več kot 200 milijonov EUR za nadgradnjo objektov, storitev, ki jih zagotavlja, in njegove povezave z zaledjem. To vključuje poenostavitev in posodobitev carinskih postopkov, naložbe v upravljanje in konkurenčnost ter podporo gradnji novega ribiškega terminala.

·Strateški koridorji v Afriki: EU in države članice spodbujajo trajnostni promet in povezljivost v podsaharski Afriki vzdolž 12 strateških koridorjev, na primer z ekologizacijo in razširitvijo omrežij javnega prevoza v Dakarju in Nairobiju, posodobitvijo pristanišča Cotonou ali sanacijo ceste Dakar-Abidžan. EU je o koridorju Lobito podpisala tudi memorandum o soglasju z Zambijo, Demokratično republiko Kongo in Angolo.

·Obnovljivi vodik v Namibiji: Namibija ima pomembne vire vetrne in sončne energije ter pomembna nahajališča elementov redke zemlje in drugih mineralov, ki bi lahko bili hrbtenica konkurenčnega zelenega industrijskega gospodarstva. Leta 2022 je bila prva država v Afriki, ki je vzpostavila strateško partnerstvo z EU na področju vrednostnih verig trajnostnih surovin in obnovljivega vodika. Na forumu Global Gateway 2023 je bil dosežen dogovor o časovnem načrtu za izvajanje. Strateško partnerstvo se izvaja prek pobude Ekipe Evropa, ki združuje EU, EIB, Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo in Finsko. Opredeljenih je bilo sedem projektov na področju obnovljivega vodika, katerih skupna potencialna naložba znaša do 20 milijard EUR. EU istočasno podpira nacionalni program za obnovljivi vodik s poudarkom na regulativnem usklajevanju, krepitvi zmogljivosti ter razvoju znanj in spretnosti. Strategija Global Gateway določa tudi sodelovanje med pristaniščem Rotterdam, pristaniščem Antwerpen-Bruges in pristaniščem Namport.

·Pobuda za zeleno energijo Afrika–EU: Sodelovanje na področju energetskega prehoda je znatno napredovalo po zaslugi pobude Ekipe Evropa za pobudo za zeleno energijo Afrika–EU, ki se je začela leta 2022. Vključenih je 12 držav članic, EIB in EBRD, za obdobje 2021–2027 pa je bilo doslej obljubljenih več kot 20 milijard EUR, od tega 3,4 milijarde EUR s strani EU. Opredeljen je bil znaten nabor naložb v energijo z različnimi stopnjami zrelosti.

·Partnerstva za pravičen energetski prehod s Senegalom in Južno Afriko: Cilj teh partnerstev je pospešiti razogljičenje gospodarstev partnerskih držav in podpreti pravičen energetski prehod.

·Strateško partnerstvo na področju vrednostnih verig surovin z Namibijo, Demokratično republiko Kongo, Zambijo in Ruando: Afrika je bogata s surovinami, ki so ključne za zeleni in digitalni prehod. Namen partnerstev, razvitih v okviru zunanje razsežnosti politike EU na področju surovin, je razviti ustvarjanje dodane vrednosti v partnerskih državah ter zagotoviti zanesljivo in trajnostno oskrbo s surovinami in rafiniranimi materiali. Partnerstva podpirajo razvoj vrednostnih verig rudarstva na lokalni ravni ter olajšujejo naložbe in možnosti financiranja za posodobitev lokalnih industrij. Strategija Global Gateway podpira njihovo izvajanje.

·Modro gospodarstvo: V Tanzaniji se pobuda Ekipe Evropa za modro gospodarstvo osredotoča na: (i) varstvo okolja in trajnostno upravljanje obalnih ekosistemov, odporno proti podnebnim spremembam; (ii) podporo trajnostnim in delovno intenzivnim dejavnostim v modrem gospodarstvu, vključno s produktivno uporabo morskih in obalnih ekosistemov; (iii) preobrazbeno upravljanje in reforme politik.

·Partnerstva za gozdove z Republiko Kongo, Ugando in Zambijo: Njihov cilj je celovito in integrirano obravnavanje gozdov. Prispevajo k varstvu, obnovi in zagotavljanju trajnostne rabe in upravljanja gozdov, spodbujajo dobro upravljanje na področju gozdov, krepijo gozdarske vrednostne verige, spodbujajo stabilno in zakonito poslovno okolje ter zagotavljajo trajnostnost trgovine z gozdarskimi proizvodi in drugim blagom, ki povzroča krčenje gozdov.

·Svežnji o digitalnem gospodarstvu z Nigerijo, Kenijo in Demokratično republiko Kongo: EU z uvedbo svežnjev za digitalno gospodarstvo pomaga krepiti povezljivost, znanja in spretnosti ter vključujoče upravljanje v digitalnih sektorjih partnerskih držav. V Keniji se bo ta sveženj izvajal prek pobude Ekipe Evropa za digitalizacijo, osredotočeno na človeka.

·Digitalno gospodarstvo in družba v podsaharski Afriki: EU je začela izvajati pobudo Ekipe Evropa za digitalno gospodarstvo in družbo v podsaharski Afriki, s katero podpira in spodbuja digitalni prehod Afrike, in sicer z obravnavanjem povezljivosti, upravljanja, podjetništva ter znanj in spretnosti, tudi v okviru afriške podružnice vozlišča Digital for Development.

·Proizvodnja cepiv v Afriki: V zvezi s proizvodnjo cepiv, zdravil in zdravstvenih tehnologij ter dostopa do njih pobuda Ekipe Evropa podpira prizadevanja Afriške unije pri spodbujanju lokalne proizvodnje cepiv in širšega dostopa do zdravstvenih proizvodov. Doslej je mobilizirala več kot 2 milijardi EUR iz proračuna EU in držav članic, vključno s podporo afriškemu pospeševalniku proizvodnje cepiv. Ta pobuda obravnava stran ponudbe (proizvodnja), stran povpraševanja (odjem) in spodbudno okolje, kot na primer odprtje prvega obrata za mRNA v Kigaliju v Ruandi decembra 2023 in začetek biotehnoloških programov na Univerzi v Ruandi aprila 2023. V Senegalu je cilj projekta MADIBA (Manufacturing in Africa for Disease Immunisation and Building Autonomy – Proizvodnja cepiv v Afriki za imunizacijo proti boleznim in krepitev avtonomije) začeti proizvodnjo cepiv leta 2025. V Južni Afriki se je proizvodnja cepiv proti COVID-19 v podjetju Aspen Pharmacare že začela. Podjetje DEK Vaccines Limited v Gani vzpostavlja obrat za polnjenje in pakiranje, proizvodnja pa se pričakuje leta 2025.

·Regionalna pobuda za učitelje za Afriko: Afrika bo potrebovala več kot 15 milijonov dodatnih učiteljev, da bi do leta 2030 zagotovili splošno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Regionalna pobuda za učitelje za Afriko, ki se je začela izvajati januarja 2023, združuje EU in več držav članic EU, Afriško unijo in Unesco. Pomaga premostiti vrzel med učitelji ter zagotoviti bolj usposobljeno, motivirano in vključujočo delovno silo učiteljev, ki lahko ponudi kakovostno učenje.

·Znanja in spretnosti, usmerjene v priložnosti, ter poklicno izobraževanje in usposabljanje v Afriki: Cilj pobude Ekipe Evropa, ki se osredotoča na znanja in spretnosti, usmerjene v priložnosti, ter poklicno izobraževanje in usposabljanje v Afriki je opredeliti dostojne zaposlitvene možnosti ter potrebna znanja in spretnosti za usmerjanje ukrepov poklicnega izobraževanja in usposabljanja na državni ravni.

b.Azijsko-pacifiška regija 

·Transkaspijski prometni koridor: EU si v okviru strategije Global Gateway prizadeva, da bi transkaspijski prometni koridor v največ 15 dneh preoblikovala v sodobno, konkurenčno in učinkovito pot, ki povezuje Evropo in Azijo. Okrepil bo vlogo Srednje Azije kot vozlišča povezljivosti ter spodbudil gospodarsko sodelovanje in regionalno povezovanje med petimi srednjeazijskimi državami, hkrati pa regijo tesneje povezal z Evropo. EU, države članice in evropske finančne institucije bodo v okviru pristopa Ekipe Evropa prek različnih regionalnih programov ter operacij mešanega financiranja in jamstev za posojila podprle transkaspijski prometni koridor. Udeleženci foruma vlagateljev v promet med EU in Srednjo Azijo, ki je potekal januarja 2024, so se zavezali, da bodo mobilizirali 10 milijard EUR (tekoče in načrtovane naložbe) za trajnostno prometno povezljivost v Srednji Aziji, in sicer na podlagi študije, objavljene junija 2023 60 . Junija 2024 je bila v Astani vzpostavljena platforma za usklajevanje.

·Trajnostna urbanizacija in zelena mobilnost v mestih v Indiji: EU podpira sanacijo urbane infrastrukture s poudarkom na celostnem ravnanju z odpadki in upravljanju mest, ki upošteva podnebne spremembe. To vključuje uvedbo integriranih, trajnostnih in energijsko učinkovitih sistemov podzemne železnice v Suratu in Ahmedabadu.

·Razvoj pristanišča Lumut v Maleziji: Projekt pomorskega industrijskega mesta je namenjen razvoju pristanišča Lumut iz pristanišča za razsuti tovor v večnamensko in kontejnersko pristanišče ter oblikovanju zelenega industrijskega in logističnega kompleksa, specializiranega za proizvodnjo vodika, obnovljivo energijo ter trajnostno industrijo srednje in nižje v prodajni verigi.

·Strateško partnerstvo s Kazahstanom in Uzbekistanom na področju vrednostnih verig surovin: Strategija Global Gateway podpira izvajanje partnerstev s srednjeazijskimi državami, ki imajo surovine. EU je podpisala memoranduma o soglasju za strateški partnerstvi na področju kritičnih surovin s Kazahstanom (2022) in Uzbekistanom (2024).

·Energetska povezljivost v Južni Aziji: Gradnja sončnih fotovoltaičnih elektrarn, hidroelektrarn in prenosnih vodov za povezovanje omrežij po vsem Butanu; razširitev prenosnega voda Chilime-Trishuli in projekt akumulacijske hidroelektrarne na reki Dudhkoshi v Nepalu; podpora razvoju regionalnega energetskega trga in naložbenega okolja v Bangladešu, Butanu, Indiji in Nepalu.

·Pobuda Ekipe Evropa za prehod na zeleno energijo v Bangladešu: Pobuda podpira zeleni prehod Bangladeša z naložbami v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost. Bangladeš in EU sta na forumu Global Gateway 2023 podpisala sporazume v vrednosti 400 milijonov EUR za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in pet dodatnih ukrepov sodelovanja v vrednosti 70 milijonov EUR, ki podpirajo izobraževanje, dostojno delo, zeleno gradnjo, e-upravljanje in preprečevanje nasilja na podlagi spola.

·Partnerstvo za pravični energetski prehod z Indonezijo in Vietnamom: Cilj teh partnerstev je pospešiti razogljičenje gospodarstev partnerskih držav in podpreti pravičen energetski prehod.

·Gradnja črpalne hidroelektrarne Bac Ai v Vietnamu: Namen tega projekta, ki je bil razvit v okviru partnerstva za pravičen energetski prehod, je vietnamski vladi pomagati pri izgradnji štiridelnega sistema črpalne hidroelektrarne. Novi sistem bo imel skupno zmogljivost 1 200 megavatov.

·Shema kaskadnih hidroelektrarn Qaliwana-Vatutokotoko na Fidžiju: EIB bo podprla izgradnjo sheme kaskadnih hidroelektrarn Qaliwana-Vatutokotoko, da bi se povečal delež energije iz obnovljivih virov na Fidžiju, s čimer bi se znatno zmanjšala njegova odvisnost od fosilnih goriv.

·Partnerstvo za gozdove z Mongolijo: Glavni cilj partnerstva je obravnavati varstvo, obnovo ter trajnostno upravljanje in rabo mongolskih gozdov. Memorandum o soglasju partnerstva za gozdove sta novembra 2022 podpisala predsednica Komisije in mongolski predsednik.

·Pobuda Ekipe Evropa Zeleno-modro zavezništvo za Pacifik in Vzhodni Timor: Pobuda zajema 15 otoških držav (vključno s Papuo Novo Gvinejo in Vzhodnim Timorjem) ter tri francoske čezmorske države in ozemlja. Prizadeva si za vključevanje podnebnih ciljev in trajnostno rabo pacifiškega naravnega kapitala.

·Digitalna preobrazba na Filipinih: Program Copernicus na Filipinih je prvi program EU za opazovanje Zemlje, katerega namen je obvladovanje tveganja nesreč v jugovzhodni Aziji. Na podlagi partnerstva z Evropsko vesoljsko agencijo ta pobuda 61 vključuje vzpostavitev vozlišča podatkovnih centrov, ki ga gosti filipinska vesoljska agencija. Dostop do satelitskih podatkov bi moral prispevati k izboljšanju okoljskega upravljanja in ublažitvi učinkov podnebnih sprememb. S svežnjem o digitalnem gospodarstvu bodo EU in države članice v okviru pristopa Ekipe Evropa Filipinom pomagale tudi pri nadgradnji infrastrukture za povezljivost, da se zagotovi boljši dostop do podatkov programa Copernicus. Ta sveženj bo zagotavljal krepitev zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in uvajanja omrežij 5G, financiral štipendije in olajšal tehnične izmenjave. 

c.Latinska Amerika in Karibi 

·Električna mobilnost v Kostariki: Cilj kostariškega nacionalnega načrta za razogljičenje je do leta 2050 vzpostaviti gospodarstvo z neto ničelnimi emisijami, pri čemer je glavni poudarek na prometnem sektorju. V okviru naložbene agende Global Gateway za Latinsko Ameriko in Karibe EU, Portugalska, Španija, Francija, Nemčija, Švedska in Nizozemska, ki delujejo v okviru pristopa Ekipe Evropa, nudijo tehnično, finančno in industrijsko podporo za pomoč Kostariki pri elektrifikaciji javnega prevoza. To vključuje posodobitev avtobusnega sistema, elektrifikacijo potniških vlakov in izboljšanje infrastrukture za e-mobilnost.

·Razvoj obnovljivega vodika v Čilu: Pobuda Ekipe Evropa za obnovljivi vodik  v Čilu podpira razogljičenje čilskega gospodarstva ter ustvarja zelena delovna mesta in poslovne priložnosti za čilska in evropska podjetja, hkrati pa izpolnjuje povpraševanje Evrope po uvozu obnovljivega vodika. Prav tako spodbuja zasebne naložbe, podpira razvoj infrastrukture, spodbuja norme EU ter okoljske, socialne in upravljavske standarde, prispeva k prenosu tehnologije, regulativni reformi in usposabljanju. Pristanišča Rotterdam, Antwerpen in Hamburg so s čilskim ministrstvom za energijo podpisala memorandume o soglasju. EU in države članice zagotavljajo tudi tehnično pomoč.

·Digitalno zavezništvo EU-Latinska Amerika in Karibi: Vzpostavljeno je bilo marca 2023 in zajema vse vidike digitalnega prehoda, vključno s podaljšanjem optičnega kabla Bella (Building the Europe Link to Latin America and the Caribbean – gradnja evropske povezave z Latinsko Ameriko in Karibi), digitalno povezljivost hrbteničnih omrežij, sodelovanjem na področju raziskav, regionalno strategijo Copernicus, digitalnim pospeševalnikom med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi ter političnim dialogom o kibernetski varnosti.

·Povezljivost in digitalni prehod v Kolumbiji: Podpora vladni pobudi za izboljšanje povezljivosti s 50 % prebivalstva na 85 % zahteva kombinacijo javnih politik, javnih in zasebnih naložb, tehnologije in udeležbe skupnosti. EU je razvila poglobljen dialog z nacionalnimi institucijami, državami članicami EU in njihovimi podjetji.

·Spreminjanje sargaških alg v gospodarsko priložnost: V okviru naložbene agende strategije Global Gateway EU-LAK so EU, EIB, Francija, Nemčija, Španija in Finska začele izvajati pobudo Ekipe Evropa, katere cilj je zmanjšati škodo, ki jo povzročajo sargaške alge, in te alge vključiti v krožno gospodarstvo (npr. kozmetični izdelki, gnojila, biomasa). Sestavljajo jo raziskave, politični in normativni okvir, izmenjava znanja, spremljanje in napovedovanje, spodbujanje naložb zasebnega sektorja in javne naložbe.

·Obravnavanje onesnaževanja v porečju reke Motagua: Reka Motagua je ena od rek z največjimi emisijami plastike na svetu, ki letno prispeva približno dva odstotka svetovnih emisij onesnaževanja s plastiko v oceane. EU si s pristopom Ekipe Evropa prizadeva izboljšati kanalizacijske sisteme na občinski ravni in zgraditi čistilne naprave za vodo.

·Partnerstvo za odpornost na področju zdravja in proizvodnjo cepiv: EU je to partnerstvo začela izvajati, da bi okrepila in uskladila regulativno okolje ter razvila povezovanje trgov za zdravstvene proizvode.

·Pobuda za globalne zelene obveznice v Dominikanski republiki: Vlada Dominikanske republike je v okviru stalnega sodelovanja z EU julija 2024 uspešno izdala prvo državno zeleno obveznico.

d.Čezmorske države in ozemlja

·Strateško partnerstvo z Grenlandijo na področju vrednostnih verig surovin: Memorandum o soglasju je bil podpisan novembra 2023. EU bo podpirala spodbujanje in olajševanje naložb v kritične surovine Grenlandije. To bo Grenlandiji pomagalo pri diverzifikaciji njenega gospodarstva.

(1)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/policies/team-europe-initiatives_sl .

(2)

  https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/stronger-europe-world/global-gateway_sl .

(3)

  https://capacity4dev.europa.eu/resources/team-europe-tracker_en .

(4)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/policies/global-gateway/global-gateway-flagship-projects_en .

(5)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/funding-and-technical-assistance/funding-instruments/european-fund-sustainable-development-plus_en .

(6)

  https://intern-partnerships.ec.europa.eu/news-and-events/eu-business-fora_en .

(7)

Z Indonezijo, Senegalom, Južno Afriko in Vietnamom.

(8)

https://www.cop28.com/en/global-renewables-and-energy-efficiency-pledge .

(9)

S Kanado, Ukrajino, Namibijo, Kazahstanom, Argentino, Čilom, Demokratično republiko Kongo, Zambijo, Grenlandijo, Ruando, Norveško, Uzbekistanom, Avstralijo in Srbijo.

(10)

Z Mongolijo, Hondurasom, Gvajano, Republiko Kongo, Ugando in Zambijo.

(11)

  https://www.itu.int/itu-d/reports/statistics/2022/11/24/ff22-internet-use/ .

(12)

Z Nigerijo, Kenijo, Demokratično republiko Kongo, Filipini in Kolumbijo.

(13)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/policies/global-gateway/lobito-corridor-connecting-democratic-republic-congo-and-zambia-global-markets-angola_en .

(14)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/news-and-events/news/global-gateway-eu-and-central-asian-countries-agree-building-blocks-develop-trans-caspian-transport-2024-01-30_en .

(15)

  https://health.ec.europa.eu/latest-updates/first-delivery-mpox-vaccine-doses-arrives-democratic-republic-congo-2024-09-05_en .

(16)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7153 .

(17)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/policies/team-europe-initiatives/team-europe-initiative-manufacturing-and-access-vaccines-medicines-and-health-technologies-africa_en .

(18)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/news-and-events/global-gateway-high-level-event-education_en .

(19)

  https://www.oecd.org/en/publications/states-of-fragility-2022_c7fedf5e-en.html .

(20)

  https://www.eeas.europa.eu/eeas/integrated-approach-external-conflicts-and-crises_en .

(21)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/funding-and-technical-assistance/funding-instruments/trust-funds_en#the-eu-emergency-trust-fund-for-africa-eutf .

(22)

Pobuda Ekipe Evropa za atlantsko/zahodnosredozemsko pot združuje EU, Belgijo, Češko, Dansko, Francijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Španijo, Švico, Alžirijo, Mavretanijo, Maroko, Senegal, Gambijo, Burkino Faso, Gano, Gvinejo, Slonokoščeno obalo, Mali, Niger in Nigerijo. Pobuda Ekipe Evropa za osrednjesredozemsko pot združuje EU, Avstrijo, Belgijo, Nemčijo, Češko, Dansko, Francijo, Italijo, Malto, Nizozemsko, Španijo, Švico, Burkino Faso, Čad, Egipt, Libijo, Niger, Etiopijo, Eritrejo, Somalijo, Sudan, Tunizijo, Slonokoščeno obalo, Gvinejo in Nigerijo.

(23)

  https://home-affairs.ec.europa.eu/policies/migration-and-asylum/pact-migration-and-asylum_sl .

(24)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_24_1335 .

(25)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_24_3161 .

(26)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_23_6081 .

(27)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_3801 .

(28)

  https://www.g20.org/en/tracks/sherpa-track/hunger-and-poverty .

(29)

  https://unfccc.int/ ; https://www.cbd.int/cop .

(30)

  https://www.un.org/bbnjagreement/en .

(31)

  https://sdgs.un.org/conferences/sids2024 .

(32)

  https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/samoa-agreement/ .

(33)

  https://www.eeas.europa.eu/eeas/eu-action-plan-human-rights-and-democracy-0_en .

(34)

  https://www.un.org/sustainabledevelopment/inequality/ .

(35)

  https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/2faa22b4-a8fb-11ed-b508-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/source-280515442#:~:text=The%20I-Marker%20is%20a%20fundamental%20tool%20for%20the,inequality%20reduction%20is%20an%20objective%20of%20development%20intervention .

(36)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_2184 .

(37)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/policies/youth/youth-sounding-board_en .

(38)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/qanda_22_5882 .

(39)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/news-and-events/events/human-rights-based-approach-eu-toolbox-placing-rights-holders-centre-international-partnerships-2021-09-16_en .

(40)

  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020JC0004 .

(41)

  https://www.consilium.europa.eu/media/54412/final_declaration-en.pdf .

(42)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_6683 .

(43)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/policies/global-gateway/regional-teachers-initiative-africa_en .

(44)

  https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2019/06/17/central-asia-council-adopts-a-new-eu-strategy-for-the-region/ .

(45)

  https://www.eeas.europa.eu/eeas/eu-central-asia-19th-ministerial-meeting-held-luxembourg-23-october-2023_en .

(46)

  https://global-gateway-forum.ec.europa.eu/news/global-gateway-forum-eu-and-uzbekistan-forge-strategic-alliance-critical-raw-materials-partnership-2023-10-25_en .

(47)

  https://transport.ec.europa.eu/transport-themes/international-relations/study-sustainable-transport-connections-central-asia_en .

(48)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_21_4709 .

(49)

  https://www.consilium.europa.eu/media/45026/eu-india-roadmap-2025.pdf .

(50)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_22_7678 .

(51)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/policies/global-gateway/digital-transformation-and-connectivity-initiative-philippines_en .

(52)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/policies/global-gateway/green-blue-alliance-pacific_en .

(53)

  https://www.eeas.europa.eu/eeas/joint-communication-%E2%80%9Cstrategic-partnership-gulf%E2%80%9D_en .

(54)

  https://global-gateway-forum.ec.europa.eu/news/global-gateway-forum-eu-and-costa-rica-strengthen-their-partnership-advances-secure-connectivity-2023-10-24_en .

(55)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_3045 .

(56)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/policies/global-gateway/initiatives-region/initiatives-latin-america-and-caribbean_en .

(57)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/news-and-events/news/new-means-fight-transnational-crime-between-eu-and-latin-america-and-caribbean-launch-el-paccto-20-2024-03-12_en .

(58)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/news-and-events/news/cop28-eu-joins-forces-latin-america-and-caribbean-combat-sargassum-and-make-it-economic-opportunity-2023-12-06_en#:~:text=Under%20the%20EU%2DLAC%20Global,algae%20and%20integrate%20them%20into .

(59)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_6166 .

(60)

  https://transport.ec.europa.eu/transport-themes/international-relations/study-sustainable-transport-connections-central-asia_en .

(61)

  https://international-partnerships.ec.europa.eu/policies/global-gateway/digital-transformation-and-connectivity-initiative-philippines_en .