EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.3.2020

JOIN(2020) 4 final

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Za celovito strategijo z Afriko

Za celovito strategijo z Afriko

Afrika je najbližja soseda Evrope. Vezi, ki povezujejo Afriko in Evropsko unijo (EU) so široke in globoke zaradi zgodovinskih razlogov, bližine in skupnih interesov. S 6. vrhom med Afriško unijo (AU) in EU ter zaključkom pogajanj o novem partnerskem sporazumu med EU in skupino afriških, karibskih in pacifiških držav bo leto 2020 ključno leto za uresničitev naših ambicij za še močnejše partnerstvo. V Afriki se pojavljajo nove možnosti in izzivi, ki izhajajo iz gospodarskih, političnih, družbenih, tehnoloških, demografskih, podnebnih in okoljskih sprememb. Z Afriko, našo bratsko celino, moramo skleniti partnerstvo, da se bomo skupaj spoprijeli z izzivi 21. stoletja ter dosegli napredek pri naših skupnih interesih in prihodnosti.

Afrika, v vsej svoji raznolikosti, je dom več kot 1 milijarde ljudi. Lahko se pohvali z najmlajšim in najhitreje rastočim srednjim razredom na svetu. Mladi Afrike imajo potencial, da spremenijo politične, gospodarske in družbene obete svoje celine, vendar za to potrebujejo dostojna delovna mesta, mesto v družbi, dostop do socialnih storitev, energije in infrastrukture ter dejavno vlogo pri izbiri prihodnosti svojih držav. Predvsem afriške ženske so ključno gonilo trajnostne rasti, razvoja in miru. Odziv na njihove želje bo določal prihodnost celine.

Afrika beleži trdno gospodarsko rast. Leta 2018 je bilo šest od desetih najhitreje rastočih gospodarstev na svetu afriških. Trideset afriških držav so države s srednjimi dohodki ali države z visokimi dohodki. Gospodarska širitev celine lahko pospeši in poganja širši družbeni in človekov razvoj z novimi priložnostmi, ki izhajajo iz digitalne preobrazbe, demografskih prednosti, poceni obnovljive energije, zelenega prehoda in nizkoogljičnega, modrega in krožnega gospodarstva. To odraža vizijo afriških voditeljev glede pobud za preobrazbo, vključno z Agendo 2063 Afriške unije, afriškim celinskim območjem proste trgovine, afriškim območjem brez vizumov, enotnim afriškim digitalnim trgom in enotnim trgom zračnega prometa v Afriki.

Hkrati pa številni izzivi ostajajo. Šestintrideset najranljivejših držav na svetu je v Afriki, te države so pogosto oslabljene zaradi konfliktov. Na celini 390 milijonov ljudi živi pod pragom revščine. Rast ni bila vedno vključujoča, zlasti zaradi izzivov pri upravljanju. Afrika, tako kot preostali svet, čuti tudi posledice podnebnih sprememb, degradacije okolja in onesnaževanja. EU in Afrika lahko sodelujeta, da bi izkoristili priložnosti in obravnavali te izzive ter razvili ukrepe, ki zagotavljajo stabilnost, mir, varnost, človekove pravice, demokracijo, enakost spolov, trajnostno preživetje, trajnostno gospodarsko rast, ki temelji na zdravih ekosistemih, socialno kohezijo in dobro upravljanje.

V korist obeh celin bi moralo naše partnerstvo temeljiti na jasnem razumevanju tako interesov in odgovornosti vsake od njiju kot skupnih interesov ter odgovornosti, ki odražajo celovitost in zrelost našega odnosa. Ti interesi vključujejo: razvoj modela zelene rasti; izboljšanje poslovnega in naložbenega okolja; spodbujanje izobraževanja, raziskav in inovacij, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in dodane vrednosti s trajnostnimi naložbami; povečanje koristi regionalnega gospodarskega povezovanja in trgovine; zagotavljanje prehranske varnosti in razvoja podeželja; boj proti podnebnim spremembam; zagotavljanje dostopa do trajnostne energije ter varovanje biotske raznovrstnosti in naravnih virov; spodbujanje miru in varnosti; zagotavljanje dobro urejenih migracij in mobilnosti; sodelovanje na svetovni ravni za okrepitev večstranske ureditve, ki temelji na pravilih in ki spodbuja univerzalne vrednote, človekove pravice, demokracijo, pravno državo in enakost spolov.

Pozitiven razvoj na enem od teh področij je odvisen od napredka na drugih področjih. Takšen napredek je mogoče doseči le s sodelovanjem na podlagi skupnih svetovnih zavez, kot sta agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariški sporazum o podnebnih spremembah ter agenda 2063.

Potencial Afrike privablja vse več zanimanja številnih akterjev na svetovnem prizorišču. To je dobrodošel napredek, saj povečuje možnosti Afrike in ustvarja prostor za sinergije. Pomeni tudi, da mora Evropa s sodelovanjem med EU in njenimi državami članicami prilagoditi način sodelovanja z Afriko, zagotoviti, da so njena stališča v skladu z našimi vzajemnimi interesi ter dati večji poudarek vrednotam, ključnim načelom in dobrim regulativnim praksam. EU in njene države članice so v vseh pogledih največja partnerica Afrike, najsi gre za naložbe, trgovino, uradno razvojno pomoč ali varnost. To zanesljivo, dolgoročno in večstransko partnerstvo bi se moralo zdaj pretvoriti tudi v močno politično zavezništvo. Močnejše politične, gospodarske in kulturne vezi med Evropo in Afriko so ključnega pomena v večpolarnem svetu, v katerem je skupno ukrepanje še kako potrebno. Okrepljeno sodelovanje na področju svetovnih in večstranskih zadev bo v središču našega skupnega ukrepanja.

Za okrepitev strateškega zavezništva EU z Afriko Evropska komisija in visoki predstavnik Unije predlagata razprave z afriškimi partnerji, da bi na prihodnjem vrhu EU-AU skupaj opredelili novo celovito strategijo EU z Afriko, ki bi lahko temeljila na petih partnerstvih:

1.partnerstvu za zeleni prehod in dostop do energije;

2.partnerstvu za digitalno preobrazbo;

3.partnerstvu za trajnostno rast in delovna mesta;

4.partnerstvu za mir in upravljanje; ter

5.partnerstvu na področju migracij in mobilnosti.

Ta nova strategija in ta partnerstva so v skladu s skupnimi prednostnimi nalogami, ki sta jih EU in Afriška unija določili na vrhu leta 2017 v Abidžanu. Zlasti se zgleduje po zelo plodnih razpravah med Evropsko komisijo in Komisijo Afriške unije, ki so potekale 27. februarja 2020 v Adis Abebi, in odraža predloge EU za tekoče izmenjave z afriškimi partnericami, da bi na prihodnjem vrhu EU-AU oktobra 2020 opredelili agendo skupnega partnerstva. Sodelovanje med EU in Afriko se bo nadaljevalo na dvostranski, regionalni in celinski ravni.

I.Partnerici za zeleni prehod in dostop do energije

Boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja je naloga, ki bo zaznamovala to generacijo. Zato sta Evropa in Afrika zaveznici pri razvoju trajnostnih virov energije, prometnih rešitev, kmetijstva, krožnega in modrega gospodarstva, ki lahko podprejo gospodarsko rast Afrike. Za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja morata tako EU kot Afrika v skladu s Pariškim sporazumom izbrati nizkoogljično in z viri gospodarno prihodnost, ki je odporna proti podnebnim spremembam. Afriške države so še posebej ranljive za podnebne spremembe, saj lahko ogrozijo trenuten napredek na področju trajnostnega razvoja.

Prizadevati si moramo za zdrave ekosisteme, omejiti in ustaviti globalno segrevanje, zmanjšati ranljivost in povečati možnosti za prilagajanje ljudi in ekosistemov. Zato je treba okrepiti prizadevanja na področju blažitve podnebnih sprememb in odpornosti nanje ter sprejeti ustrezne ukrepe za prilagajanje na družbeno trajnosten način.

Inovacije so ključne za poganjanje zelenega gospodarstva. Naložbe bi zato morale biti usmerjene v krepitev znanstvenih zmogljivosti v Afriki z zagotavljanjem dostopa in lokalnega prilagajanja na področju tehnologij. To bo afriškim državam omogočilo, da nadaljujejo s prizadevanji za nizke emisije ogljika, odpornost na podnebne spremembe in zeleno rast, s katerimi bi se izognile neučinkovitim tehnologijam ter bi prenehale vlagati v proizvodnjo električne energije iz premoga, namesto tega pa bi uvajale nove obnovljive vire energije in proizvodnjo vodika. Trgovina bi morala tudi olajšati sprejetje inovativnih in trajnostnih poslovnih modelov ter imeti vodilno vlogo pri oblikovanju podnebno nevtralne prihodnosti.

Afrika je dom velikanskega naravnega kapitala, edinstvene biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kot so gozdovi. To ponuja pomembne priložnosti za družbeni in gospodarski razvoj ter lahko prispeva k trajnim naravnim rešitvam za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Hkrati obstaja tveganje prekomernega izkoriščanja in izčrpavanja, poleg groženj, ki jih predstavljajo netrajnostni ribolov in gospodarjenje z vodnimi viri, onesnaževanje, dezertifikacija in na obalnih območjih dvig morske gladine.

Čisto krožno gospodarstvo s trajnostnimi in poštenimi vrednostnimi verigami bo ključnega pomena za prehod na trajnostni gospodarski model. To pomeni, da se vrednost proizvodov, materialov in virov v gospodarstvu ohranja čim dlje. Pomeni tudi, da je treba zmanjšati odpadke, medtem ko se naravni viri, odpadne vode in sanitarne ureditve upravljajo na trajnosten način. To zahteva okrepljeno sodelovanje med EU in Afriko v sektorju odgovornih surovin, varnih in čistih industrijskih vrednostnih verig, ob upoštevanju ambicioznih okoljskih in podnebnih standardov.

Afriška mesta imajo ključno vlogo pri prehodu na zeleno gospodarstvo; EU bi morala podpirati razvoj modelov in podjetij za zeleno in pametno urbanizacijo v Afriki, da bi zmanjšali onesnaženost.

Afrika mora za zadovoljitev potreb rastočega prebivalstva in gospodarstva podvojiti svojo oskrbo z energijo do leta 2040, hkrati pa zagotoviti dostop do električne energije 600 milijonom ljudi. To pomeni, da se mora osredotočiti na odporno infrastrukturo, čistejši, bolj trajnosten in varen dostop do energije, čim večji delež obnovljivih virov energije, energetski prehod in učinkovitost v vseh vrednostnih verigah ter regionalno povezovanje za energetsko varnost. EU bi morala z Afriko vzpostaviti močno partnerstvo na področju trajnostne energije tako za podeželsko kot za mestno prebivalstvo.

EU in Afrika morata s spodbujanjem varnih in trajnostnih agroživilskih sistemov združiti prizadevanja za dosego cilja trajnostnega razvoja za odpravo lakote in reševanje izzivov v zvezi s hranilno in prehransko varnostjo. Partnerstvo na področju kmetijstva bi podprlo razvoj okolju prijaznih kmetijskih praks, spodbudilo lokalno proizvodnjo in vključilo vprašanja biotske raznovrstnosti. To vključuje določanje sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter varstvo naravnih virov. Trgovina med EU in Afriko ima ključno vlogo pri podpiranju priložnosti za trajnostne prehranske sisteme.

Hkrati proizvodnja, predelava in distribucija kmetijskih živil zagotavljajo večino neposrednih delovnih mest in dohodka v Afriki, zlasti na podeželskih območjih, kar prispeva k uravnoteženemu teritorialnemu razvoju. Zagotovijo lahko zaposlitev velikemu deležu 800 milijonov Afričanov, ki naj bi po ocenah v prihodnjih 30 letih vstopili na trg delovne sile 1 .

Predlagani ukrep 1 – partnerstvo z Afriko, da se čim bolj povečajo prednosti zelenega prehoda in čim bolj zmanjšajo grožnje za okolje ob doslednem spoštovanju Pariškega sporazuma. 2

V ta namen se predlaga, da EU podpre izvajanje nacionalno določenih prispevkov, pomaga oblikovati ambiciozne dolgoročne strategije za zmanjšanje emisij in prispeva k razvoju nacionalnih načrtov prilagajanja.

EU s podporo integriranim nacionalnim okvirom financiranja še naprej sodeluje z državami pri njihovih prizadevanjih za mobilizacijo in uskladitev številnih virov financiranja s svojimi prednostnimi nalogami na področju trajnostnega razvoja. EU bi morala biti partnerica Afrike pri zelenem financiranju, trajnostni energiji in energetski učinkovitosti z začetkom pobude za „zeleno energijo“, ki bo temeljila na priporočilih platforme na visoki ravni za naložbe v trajnostno energijo v Afriki. EU in Afrika bi morali tudi izmenjevati izkušnje pri upravljanju socialno pravičnega prehoda stran od fosilnih goriv.

EU bi morala v partnerstvu z Afriko spodbujati boljše upravljanje oceanov, vključno z razvojem trajnostnega ribištva in modrega gospodarstva. EU je pripravljena okrepiti boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, da bi se odzvala na okoljsko grožnjo, ki jo ta predstavlja za trajnost ribjih staležev, dobičke ribičev in obalne skupnosti, ki spoštujejo pravila.

Poleg tega bi EU in Afrika morali sprejeti skupne ukrepe za zaščito in zmanjšanje pritiska na gozdove ter vodne in morske ekosisteme, hkrati pa okrepiti njihovo upravljanje z odpravljanjem nezakonitega pridobivanja in bojem proti okoljskemu kriminalu, torej obravnavati dejavnike, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti. To je mogoče med drugim doseči z uvedbo pobude „NaturAfrica“.

II.Partnerstvo za digitalno preobrazbo

Zagotoviti je treba dostop do varnih in dostopnih digitalnih storitev za vse z naložbami v infrastrukturo in zanesljive vire električne energije. Ključnega pomena je tudi vzpostavitev regulativnega okolja za konkurenčne in usklajene regionalne trge za povezljivost. Razvoj potencialnih koristi digitalizacije zahteva trden regulativni okvir na področjih, kot so varstvo podatkov in potrošnikov, digitalne finančne storitve, kibernetska kriminaliteta in e-upravljanje. Potrebne so posebne politike za zagotovitev popolne digitalne vključenosti in digitalne enakosti za ženske in marginalizirane skupnosti.

Ocenjuje se, da bi se zaradi 10 % povečanja digitalne pokritosti BDP v Afriki lahko povečal za več kot 1 %. Afrika lahko z ustreznimi reformami in naložbami v podporo afriškim prizadevanjem za vzpostavitev enotnega afriškega digitalnega trga ter na podlagi nove strategije za digitalno preobrazbo izkoristi digitalizacijo kot gonilno silo za rast v vseh sektorjih gospodarstva. Digitalne infrastrukture in podpora digitalnemu podjetništvu in inovacijam lahko zagotovijo tako zelo potrebna delovna mesta za 15 do 20 milijonov mladih, ki vsako leto vstopajo na trg dela.

Z digitalno preobrazbo se lahko posodobijo tudi tradicionalni sektorji, kot je kmetijstvo, izboljša dostop do kakovostnih storitev, povečajo javni prihodki in poveča preglednost in odgovornost javnega sektorja ter tako okrepi zaupanje javnosti v vlade. Lahko tudi preoblikuje izvajanje javnih storitev, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, energetiko in zdravstvenim varstvom, vključno z izboljšanjem dostopa do zdravstvenih storitev na oddaljenih območjih ter z olajšanjem diagnostike in zdravljenja. E-uprava bo varovala potrošnike in zasebnost ter podpirala boj proti korupciji. E‑trgovina in digitalne finančne storitve lahko spodbudijo gospodarsko povezovanje Afrike z izboljšanjem dostopa do blaga in storitev po vsej celini. Z digitalnimi storitvami se lahko poveča tudi dostop do transakcijskih računov in digitalnih finančnih rešitev za bančne, zavarovalniške ali plačilne storitve, vključno z nakazili.

Hitrejša digitalizacija javne uprave je nujen pogoj za ustvarjanje vrednosti za državljane in podjetja v Evropi in Afriki ter bistvenega pomena za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. V ta namen bi bilo okrepljeno sodelovanje pri izvajanju interoperabilnih digitalnih rešitev koristno pri odpravljanju vrzeli v digitalnih znanjih in spretnostih, spodbujanju uporabe odprtih podatkov, krepitvi kibernetske varnosti in izkoriščanju novih tehnologij, kot so umetna inteligenca, blokovna veriga in velepodatki. V zvezi s tem je gradnja zmogljivosti v javnem sektorju pomembna, da se podpre širša agenda digitalne preobrazbe.

Digitalizacijo morajo spremljati močni ukrepi za zagotavljanje varnosti, odpornosti in odvračanja od kibernetske kriminalitete, vključno z mednarodnim sodelovanjem znotraj vzpostavljenih pravnih okvirov. EU in Afrika bi morali v zvezi s tem poglobiti svoje sodelovanje, med drugim tudi za preprečevanje izkoriščanja interneta za terorizem in nasilni ekstremizem.

Potrebni bodo ustrezna zakonodaja in operativne zmogljivosti, da bi dosegli napredek na teh področjih in omejili spletne grožnje demokraciji in človekovim pravicam. V zvezi z bojem proti dezinformacijam je EU razvila koristne instrumente in bo še naprej tesno sodelovala s svojimi afriškimi partnerji pri iskanju skupnih pristopov in izmenjavi najboljših praks.

Digitalno gospodarstvo zahteva boljša digitalna znanja in spretnosti ter digitalno pismenost, poleg tega ustvarja visoko povpraševanje po kvalificirani in lokalni delovni sili v vseh sektorjih, ki imajo lahko koristi od digitalne preobrazbe. Nadalje je treba razviti priložnosti za kakovostno učenje in poklicno usposabljanje, ki jih nudijo javne in zasebne ustanove.

Uporaba vesoljskih podatkov in tehnologije prispeva k pametnemu in varnemu prevozu, zelenim mestom, trajnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri in učinkovitemu kmetijstvu. Odprti in brezplačni podatki, ki jih zagotavljajo vesoljski programi EU, lahko spodbudijo nastajajoč afriški zasebni vesoljski sektor, ki bo zagonskim podjetjem ter malim in srednjim podjetjem (MSP) omogočil razvoj lokalnih inovativnih rešitev in storitev. Spremljanje stanja naravnih virov, rabe zemljišč, celinskih vodnih virov ter morskih in obalnih ekosistemov, ki ga omogoča opazovanje Zemlje, lahko pomaga pri sprejemanju politik in odločanju v Afriki.

Predlagan ukrep 2 – partnerstvo z Afriko za spodbujanje digitalne preobrazbe celine. 3

To zahteva osredotočenost na regulativno zbliževanje, vključno s krepitvijo varstva osebnih podatkov, naložbami v ključno omogočitveno trajnostno infrastrukturo, digitalizacijo javnih uprav za zagotavljanje e-storitev, več možnosti za izobraževanje in usposabljanje ter več varnih podatkovnih tokov. EU bi morala še naprej sodelovati z Afriko tudi na področju umetne inteligence, ki jo je treba razvijati in uporabljati odgovorno.

III.Partnerici za trajnostno rast in delovna mesta

EU in Afrika sta zaradi tesnih vezi in geografske bližine naravni zaveznici pri prizadevanjih za vključujočo in trajnostno gospodarsko rast na obeh celinah. Ustvarjanje gospodarskih priložnosti in dostojnih delovnih mest v Afriki in EU bi se lahko znatno izboljšalo s skupnim ukrepanjem na štirih prednostnih področjih:

(a)spodbujanje trgovine in trajnostnih naložb v Afriki;

(b)izboljšanje naložbenega in poslovnega okolja;

(c)izboljšanje dostopa do kakovostnega izobraževanja, znanj in spretnosti, raziskav, inovacij, zdravstvenih storitev in socialnih pravic;

(d)pospeševanje regionalnega in celinskega gospodarskega povezovanja.

Evropski zeleni dogovor 4 je tako nova strategija EU za rast kot tudi načrt za to, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina na svetu. Afrika je s svojim ogromnim potencialom na področju obnovljivih virov energije in biotske raznovrstnosti zelo primerna za razvoj in izvajanje trajnostnih rešitev v času, ko njeno gospodarstvo raste.

Na podlagi začetnega uspeha zavezništva Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta ter prizadevanj skupnih projektnih skupin za digitalno gospodarstvo, energijo, promet in podeželsko Afriko, EU predlaga, da se zavezništvo 5 preoblikuje v osrednji steber gospodarskih odnosov med obema celinama.

a.Trajnostne naložbe

Javne in zasebne naložbe so ključnega pomena za spodbujanje podjetništva in trajnostno gospodarsko diverzifikacijo. Poudarek bi moral biti na: kakovostni osrednji infrastrukturi, ki je odporna na podnebne spremembe; dostopu do financiranja; boljših podatkih, ki bodo pomagali opredeliti najučinkovitejše uvajanje novih trajnostnih virov energije; razvoju zasebnega sektorja, ki dodaja vrednost, ki ima velike možnosti za gospodarsko rast in ustvarjanje dostojnih delovnih mest. Z neposrednimi tujimi naložbami v višini 222 milijard EUR je EU največja vlagateljica v Afriki, precej pred Združenimi državami (42 milijard EUR) ali Kitajsko (38 milijard EUR) 6 . Pod okriljem zavezništva Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta so instrumenti EU, kot so mandat za zunanja posojila, Sklad za spodbujanje naložb v Afriki, Karibski sklad za naložbe in Pacifiški sklad za naložbe, nedavno pa tudi evropski načrt za zunanje naložbe, sprostili znatne naložbe v Afriki.

Te vključujejo naložbe v promet, čisto energijo in kmetijstvo ter v razvoj zasebnega sektorja. Afrika in EU si morata še naprej skupaj prizadevati za pospeševanje takšnih trajnostnih naložb.

V skladu s predlogom Komisije o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) 7 bi morala imeti EU možnost, da v celoti uporabi različne finančne instrumente EU, kot so proračunska jamstva in združevanje v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj, ki bi moral biti vzpostavljen leta 2021. V okviru predlaganega NDICI bi lahko jamstvo za zunanje delovanje zagotovilo do 60 milijard EUR jamstev za spodbujanje trajnostnih naložb v obdobju 2021–2027, osredotočenih predvsem na Afriko.

Te operacije bi se morale izvajati v okviru usklajenih ukrepov z evropskimi institucijami za financiranje razvoja. Skupaj imajo te institucije največjo prisotnost v podsaharski Afriki in se nanjo najbolj osredotočajo s kombiniranim portfeljem, ki zajema tretjino vseh dejavnosti institucij za financiranje razvoja in tri četrtine kapitala, ki je najbolj sposoben absorbirati tveganja. Bolj povezan pristop med finančnimi instrumenti EU in evropskimi institucijami za financiranje razvoja bo povečal mobilizacijo zasebnih vlagateljev in domačih virov, pospešil prehod na bolj odgovorne in podnebno nevtralne naložbe ter spodbudil razvoj zasebnega sektorja v Afriki.

b.Regionalno in celinsko gospodarsko povezovanje

Premik gospodarskega povezovanja na regionalno in celinsko raven je bistven del dosledne in trajnostne gospodarske strategije.

Pozdravljamo afriški celinski sporazum o prosti trgovini, ki je začel veljati maja 2019 in daje pomemben zagon povezovanju celine ter ima za končni cilj enotni celinski trg. Z njim se bo povečala trgovina znotraj Afrike, vključno z državami v severni Afriki, povečala se bo raznovrstnost izvoza ter izboljšala kakovost in varnost proizvodov.

Vzpostavitev zanesljivega in trajnostnega celinskega energetskega, prometnega in digitalnega sistema za ljudi, podjetja in industrijo bo pripomogla k razvoju vrednostnih verig, ki lahko prispevajo k vzpostavitvi afriškega celinskega območja proste trgovine. EU in Afriška unija imata skupni interes za stabilen večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, osredotočen na Svetovno trgovinsko organizacijo (STO).

Predlagani ukrep 3 – partnerstvo z Afriko za znatno povečanje okoljsko, socialno in finančno vzdržnih naložb, ki so odporne na vplive podnebnih sprememb; spodbujanje naložbenih priložnosti s povečanjem uporabe inovativnih finančnih mehanizmov 8 ter spodbujanje gospodarskega povezovanja na regionalni in celinski ravni, zlasti prek afriškega celinskega sporazuma o prosti trgovini 9 .

Slednje bomo dosegli tako, da bo postala politična, tehnična in finančna podpora za afriški celinski sporazum o prosti trgovini (za katerega je EU že povečala podporo z 12,5 milijona EUR v obdobju 2014–2017 na 60 milijonov EUR v obdobju 2018–2020) najpomembnejša prednostna naloga. Pripravljeni smo deliti naše izkušnje glede carinske unije in enotnega trga. Sodelovanje na strateških koridorjih, ki omogočajo trgovino in naložbe znotraj Afrike ter med Afriko in Evropo ter izboljšujejo trajnostno, učinkovito in varno povezljivost med obema celinama, se bo prav tako okrepilo z dolgoročno možnostjo vzpostavitve celovitega območja proste trgovine med celinama. Poslovna združenja EU imajo lahko pomembno vlogo v poslovnem forumu, ki je organiziran ob robu prihodnjega vrha AU-EU. Sodelovanje in dialog, poslovna partnerstva v okviru ključnih vrednostnih verig in poglabljanje sporazumov o gospodarskem partnerstvu ter drugi trgovinski sporazumi EU z afriškimi partnerskimi državami so orodja, s katerimi je to mogoče doseči.

**Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k evro-sredozemskemu pridružitvenemu sporazumu, ki je začel veljati 19. julija 2019, določa razširitev tarifnih preferencialov za proizvode s poreklom z nesamoupravnega ozemlja Zahodne Sahare.

c.Poslovno in naložbeno okolje

Spodbujanje naložb zasebnega sektorja je ključnega pomena za pospeševanje trajnostne gospodarske rasti in ustvarjanje dostojnih delovnih mest. Povečanje zaupanja vlagateljev v Afriko bo močno odvisno od izboljšana varnosti, učinkovitih, preglednih in stabilnih regulativnih okvirov, skupaj z olajševanjem in zaščito naložb, makroekonomske stabilnosti, trdnih finančnih sistemov, dostopa do posojil, inovacij in potrebnih podatkov za zeleni prehod.

Poleg tega je bistvenega pomena tudi reforma politike na ključnih področjih, kot so: upravljanje; pravna država; sodni sistem; upravljanje javnih financ (vključno s kakovostjo in učinkovitostjo javne porabe); upravljanje dolgov; pregledno javno naročanje; konkurenca; standardi in olajševanje trgovine; naložbeni okviri in obdavčitev, naklonjeno zeleni rasti. To vključuje tudi boj proti korupciji, goljufijam, nezakonitim finančnim tokovom, pranju denarja in financiranju terorizma.

Predlagani ukrep 4 – partnerstvo z Afriko za privabljanje vlagateljev s podporo afriškim državam pri sprejemanju politik in regulativnih reform, ki izboljšujejo poslovno in naložbeno okolje, vključno z enakimi konkurenčnimi pogoji za podjetja 10 .

S tem v mislih se predlaga, da EU razvije bolj ambiciozne ureditve za lajšanje, privabljanje in podpiranje naložb v Afriki. EU bi morala nadalje razviti uporabo platform, kot sta platforma za trajnostno poslovanje v Afriki in mednarodna platforma za trajnostno financiranje. Hkrati je pomembno spodbujati zakonodajne reforme in okrepiti institucionalne zmogljivosti javnih organov, poslovnih organizacij in podjetnikov, vključno s socialnimi podjetniki, ob tem pa krepiti razvoj zmogljivosti v zvezi z dostopom MSP do trgov in financiranja. V zvezi s tem bi morale evropske poslovne organizacije še naprej podpirati podjetništvo v Afriki.

EU bi morala spodbujati tudi regulativni dialog z javnimi upravami za izmenjavo dobrih praks. Dialogi o proračunski podpori bi morali biti še naprej ključni instrument pri spodbujanju reform. Končno, trgovinski sporazumi in določbe o naložbah za privabljanje, pospeševanje in podpiranje trajnostnih naložb bodo prispevali tudi k izboljšanju poslovnega okolja.

d.Izobraževanje, znanje in spretnosti, raziskave, inovacije, zdravstvo in socialne pravice

Vlaganje v ljudi, zlasti v mlade, je bistvenega pomena za izgradnjo še tesnejšega partnerstva med obema celinama. V naslednjih 15 letih naj bi v Afriki 375 milijonov mladih doseglo delovno starost.

Trenutno je manj kot 10 % Afričanov med 18. in 24. letom starosti vpisanih v določeno obliko posrednješolskega izobraževanja ali usposabljanja. Zagotavljanje izobraževanja, usposabljanja ter znanj in spretnosti za mlade ter priprava mladih na nove priložnosti, ki jih bo ponujal trg dela v prihodnosti, je skupna strateška prednostna naloga. Da bi lahko mlade ženske in moški v celoti izkoristili gospodarske priložnosti, bodo potrebovali bolj enakopraven dostop za vse do kakovostnega izobraževanja, vključno visokošolskega, učenja in usposabljanja. V ta namen je treba posebno pozornost nameniti dekletom in ženskam. V podporo opolnomočenju žensk je treba odpraviti diskriminatorne predpise in prakse ter zagotoviti, da imajo dostop do znanja, spretnosti, mikrokreditov in finančnih sredstev za podjetništvo.

Da bi povečali zaposljivost diplomantov in njihov občutek za podjetništvo, morajo izobraževalni sistemi bolje uskladiti znanje in spretnosti ter rezultate učenja s povpraševanjem na trgu dela in novimi razvijajočimi se sektorji, zlasti v digitalnem sektorju ter sektorju zelene in podnebju prijazne tehnologije. Ključnega pomena bo tudi spodbujanje sodelovanja med akademsko skupnostjo, raziskovalnimi ustanovami in lokalnimi podjetji ter podpiranje inovativnih učnih pristopov. Krepitev sodelovanja v kulturnem sektorju ima prav tako velik potencial za ustvarjanje delovnih mest in tesnejše stike med ljudmi.

Priložnosti za dostojno delo bodo ključnega pomena za hitro naraščajočo afriško mladino. To je povezano z zdravo delovno silo, okoljem in dostojnimi delovnimi pogoji. Zlasti to zahteva zdravje in varnost pri delu, vključujoče sisteme socialne zaščite, splošno zdravstveno zavarovanje, dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, vključno z načrtovanjem družine, ter boj proti neenakosti in diskriminaciji, delu otrok (zlasti v kmetijskem sektorju) in prisilnemu delu. Zahteva tudi prehod z neformalnega v formalno gospodarstvo. Na tem področju bo učinkovit socialni dialog z javnimi organi, organizacijami delavcev in delodajalcev izboljšal socialno in poslovno okolje.

EU in Afrika imata tudi skupni interes za spodbujanje naložb v osnovno zdravstveno varstvo, čisto vodo, stanovanjske objekte ter razvoj infrastrukture in zmogljivosti za obvladovanje izbruhov bolezni.

Predlagani ukrep 5 – partnerstvo z Afriko za hitro izboljšanje učenja, znanj in spretnosti, raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, zlasti za ženske in mlade, varovanje in izboljšanje socialnih pravic ter izkoreninjenje dela otrok 11 .

Predlaga se, da EU okrepi akademsko in znanstveno sodelovanje med EU in Afriko, vključno s tehničnim in poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter izboljšanjem razvoja znanj in spretnosti (tudi v povezavi s podjetji EU), da bi ustvarili družbo in gospodarstvo, ki temeljita na znanju. EU bi morala spodbujati mobilnost študentov, učiteljev, vodij usposabljanj in raziskovalcev. EU bi morala podpirati tudi krepitev zmogljivosti v Afriki; kakovostno usposabljanje učiteljev; razvoj raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti; povezovanje izobraževanja, znanosti, tehnologije in inovacij za boljše učenje. Poleg tega bi si morala EU prizadevati za sodelovanje v dialogih o delu z afriškimi državami, da bi zaščitili socialne pravice in zlasti izkoreninili delo otrok. EU predlaga, da se okrepi njena podpora za krepitev zdravstvenih sistemov.

IV.Partnerici za mir, varnost, upravljanje in odpornost

Zagotavljanje dolgotrajnega miru in varnosti v Afriki je tako v interesu Afrike, kot v interesu EU. Mir in varnost sta ključna pogoja za trajnostni razvoj.

Čeprav je cilj doseči mir in varnost po vsej Afriki, je treba prizadevanja prednostno usmeriti na regije, kjer so napetosti največje. Afriške države, ki jih podpirajo regionalne in celinske organizacije, nosijo glavno odgovornost za ukrepanje, saj so prve, ki jamčijo za svojo lastno varnost. Vendar je EU pripravljena znatno okrepiti svojo podporo Afriki v sodelovanju z mednarodno skupnostjo. Zlasti odpornost bi morala biti v središču prizadevanj Afrike in EU za reševanje dolgotrajnih sporov in nestabilnosti.

Nestabilnosti v Afriki ne opredeljujejo več spori med državami, ampak omejen državni nadzor nad ozemlji in pomorskimi področji, socialna kohezija, domači ekstremizem, spori med skupnostmi, širjenje oboroženih skupin, terorizem in mednarodni kriminal, vključno s kibernetsko kriminaliteto. Podnebne spremembe, večja konkurenca za naravne vire, okoljski izzivi, pomanjkanje osnovnih socialnih storitev, pandemije in druge nevarnosti za zdravje so dodatni viri nestabilnosti.

Vlade se soočajo z izzivom izpolnjevanja političnih in gospodarskih pričakovanj vse večjega števila mladih, vključno glede človekovih pravic, katerih zanemarjanje zaostruje prikrite napetosti v skupnosti.

a.Mir in varnost

Medtem ko je partnerstvo med EU in Afriko na področju miru in varnosti prineslo veliko dobrih rezultatov – ki so bili zlasti zajeti v memorandumu o soglasju med EU in AU o miru, varnosti in upravljanju – pa kompleksnost prizadevanj in vse slabše razmere v nekaterih regijah zahtevajo, da skupaj močno okrepimo naša prizadevanja. To pomeni tudi sodelovanje z mednarodnimi partnerji, zlasti Združenimi narodi. Pri tem je pomembna pobuda „Odložitev orožja“, ki jo vodi Afriška unija.

Instrumente EU in afriške zmogljivosti bi bilo treba dodatno uskladiti. Jasno je, da je treba naše sodelovanje pregledati in dodatno okrepiti na bolj strateški in prilagojen način, in sicer na podlagi vzajemnih zavez, odgovornosti in lastništva. Kljub napredku glede sklada Afriške unije za mir, je še vedno treba obravnavati financiranje pobud za podporo miru pod afriškim vodstvom, tudi s prispevki, ki jih ocenijo ZN. EU in Afrika morata prav tako prilagoditi svoj način sodelovanja na nestabilnih območjih, da bi lahko vplivali na upravljanje na lokalni ravni.

Sedanji celostni pristop EU uporablja vse instrumente, vključno z najvišjo politično diplomacijo, rednimi posvetovanji, mediacijo za preprečevanje in reševanje sporov, omejevalnimi ukrepi ter sodelovanjem pri boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi, ter pri pomorski varnosti. EU prek „mirovne pomoči za Afriko“ 12 podpira mirovne operacije pod afriškim vodstvom in Afriško strukturo za mir in varnost (APSA). Na operativni ravni misije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) ter druge varnostne in obrambne napotitve držav članic EU opazno prispevajo k miru in varnosti v Sahelu, Afriškem rogu, Gvinejskem zalivu, na območju Čadskega jezera in v Srednjeafriški republiki.

Predlagani ukrep 6 – partnerstvo z Afriko za prilagoditev in poglobitev podpore EU afriškim mirovnim prizadevanjem z bolj strukturiranim in strateškim sodelovanjem, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih regijah in regijah, kjer so napetosti največje. 13

Da bi dosegli zastavljene cilje, bodo srečanja na vrhu in diplomacija na visoki ravni osredotočeni predvsem na razvoj strategij in konkretnih ukrepov za pomoč pri reševanju kriz, na primer v Libiji, Sahelu, na območju Velikih jezer ali v Afriškem rogu. EU predlaga, da se podprejo prizadevanja afriških partnerjev za obravnavanje celotnega spektra izzivov in povečanje njihove splošne odpornosti. EU predlaga tudi pomoč za afriško zmogljivost na področju obrambe in varnosti, za kar bi uporabila predlagan evropski mirovni instrument, misije SVOP ter varnostna in obrambna orodja za boljše reševanje izzivov, s katerimi se na terenu soočajo afriški akterji za varnost in obrambo. EU predlaga okrepitev obstoječih prizadevanj za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter zaščito civilnega prebivalstva. Ukrepi se bodo izvajali v tesnem sodelovanju z državami članicami EU, Afriško unijo, afriškimi regionalnimi organizacijami, ZN in drugimi ključnimi partnerji, vključno s tristranskim sodelovanjem AU-EU-ZN. Posebna pozornost bo namenjena izvajanju agende o ženskah, miru in varnosti ter agende za mlade, mir in varnost.

EU bi morala prilagoditi in poglobiti svojo podporo afriškim mirovnim prizadevanjem z osredotočanjem na celostni pristop do sporov in kriz, ukrepanjem v vseh fazah spora, vlaganjem v preventivni boj proti radikalizaciji, reševanje in stabilizacijo ter boljše povezovanje humanitarnih, razvojnih, mirovnih in varnostnih prizadevanj.

b.Upravljanje, demokracija, človekove pravice in pravna država

Varnost in razvoj sta lahko dolgoročno trajnostna le, če temeljita na polnem spoštovanju človekovih pravic brez diskriminacije na kakršni koli podlagi 14 , demokratičnih načelih, enakosti spolov in pravni državi. EU in afriške države se zavedajo, da so vse človekove pravice univerzalne, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane, zato so zavezane spodbujanju in varstvu vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin po vsem svetu.

Dobro upravljanje, učinkovite in vključujoče gospodarske, socialne, izobraževalne in zdravstvene politike, enakopraven dostop do osnovnih socialnih storitev, enakopraven dostop do virov in njihova pravična porazdelitev, enakopraven dostop do sodnega varstva ter odprte in vključujoče družbe spodbujajo mir in stabilnost ter delujejo kot temelj za delovna mesta in rast ter privabljajo naložbe. Varovanje in varstvo otrokovih pravic si zasluži posebno pozornost.

Predlagani ukrep 7 – partnerstvo z Afriko za vključevanje dobrega upravljanja, demokracije, človekovih pravic, pravne države ter enakosti spolov v ukrepe in sodelovanje. 15

Spoštovanje univerzalnih človekovih pravic – najsi gre za politične, državljanske, ekonomske, socialne ali kulturne – bo še naprej ključno za naše partnerstvo z vsemi ustreznimi akterji in pri podpori pomembnim pobudam, kot je afriška struktura za upravljanje. Sprejet bo bolj strateški in strukturiran pristop k političnim dialogom o človekovih pravicah z afriškimi državami, ki ga bodo dopolnjevala redna posvetovanja z afriškimi regionalnimi organizacijami in uveljavljen dialog med AU in EU o človekovih pravicah.

EU si prizadeva še naprej podpirati verodostojne, vključujoče in pregledne volilne in demokratične procese, med drugim s povečanim usklajevanjem med AU in EU glede opazovanj volitev in nadaljnjega ukrepanja na podlagi teh opazovanj. EU namerava tudi okrepiti sodelovanje na področju demokratičnega upravljanja in pravne države na obeh celinah, vključno na področju odgovornosti in preglednosti javnih institucij, neodvisnega in nepristranskega pravosodja, korupcije in mednarodnih kaznivih dejanj ter trgovine z ljudmi.

EU bi morala podpreti konkretne pobude za okrepitev organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, odpravo nekaznovanosti, zagotovitev pravnega varstva za žrtve in spodbujanje sprave. Izvajale se bodo pobude za ženske in mlade (vključno z otroki) ter v sodelovanju z njimi, ki bodo podpirale njihovo ekonomsko opolnomočenje, zagotavljale njihovo dejavno vključevanje v postopke odločanja v državljanskem in političnem življenju, spodbujale spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter preprečevale in odpravljale vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola, povezanem s spori.

c.    Odpornost

Odpornost, mir, varnost in upravljanje so tesno povezani. Zato bi morala EU skleniti partnerstvo z afriškimi zainteresiranimi stranmi za krepitev odpornosti, pri tem pa upoštevati vse izzive, ki izhajajo iz temeljnih vzrokov sporov in vplivajo na krize. To bo doseženo s poglobitvijo podpore EU za afriška mirovna prizadevanja s celostnim pristopom, ki bo deloval v vseh fazah cikla sporov in kriz, ko se bodo ti odvijali. To vključuje prizadevanja za preprečevanje, reševanje in stabilizacijo z dobro usmerjenimi humanitarnimi, razvojnimi, mirovnimi in varnostnimi ukrepi v skladu z njihovo dodano vrednostjo in zadevnimi mandati.

Predlagani ukrep 8 – varna odpornost s povezovanjem humanitarnih, razvojnih, mirovnih in varnostnih intervencij v vseh fazah sporov in kriz.

V.Partnerstvo na področju migracij in mobilnosti

Demografski trendi, prizadevanja za gospodarske priložnosti in politično stabilnost, beg pred krizami in konflikti ter prilagajanje podnebnim spremembam in degradaciji okolja pomenijo, da bodo migracije in prisilne razselitve še naprej ustvarjale izzive in priložnosti za obe celini.

Dobro upravljane migracije in mobilnost lahko pozitivno vplivajo na države izvora, države tranzita in namembne države. Afriški migracijski tokovi in tokovi mobilnosti se večinoma gibajo znotraj celine, pri čemer se tako na regionalni kot na celinski ravni vzpostavljajo ureditve za prosto gibanje. Nekatere države članice Afriške unije gostijo znatno število migrantov, beguncev in prisilno razseljenih oseb ter se zato soočajo z velikimi izzivi in priložnostmi. Migracije predstavljajo izzive in priložnosti tudi za države članice EU.

Od leta 2015 so EU in afriške države razvile skupni pristop k upravljanju migracij in mobilnosti 16 . Ta pristop je privedel do zmanjšanja števila nedovoljenih prihodov v Evropo, boljšega sodelovanja na področju boja proti tihotapljenju migrantov in razvoja bolj trajnostnih pristopov za begunce v državah gostiteljicah v Afriki.

Vendar veliki izzivi ostajajo. Podsaharska Afrika gosti več kot četrtino vseh beguncev na svetovni ravni. Med nevarnimi potovanji in poskusi prečkanja Sredozemlja ljudje še naprej umirajo, poleg tega taka oblika migracij spodbuja kriminalne dejavnosti. Afrika in EU za reševanje teh izzivov potrebujeta uravnotežen, skladen in celovit pristop k migracijam in mobilnosti, ki bo temeljil na načelih solidarnosti, partnerstva in skupne odgovornosti ter na spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava. Skupni cilj EU in afriških partnerjev bi moral biti trajnostno in učinkovito upravljanje migracij.

EU bo pri vseh dejavnostih posebno pozornost še naprej namenjala spoštovanju temeljnih vrednot in zlasti upoštevanju posebnih potreb oseb v ranljivem položaju, vključno z ženskami, otroki, mladoletniki brez spremstva in invalidi.

Zaščita oseb v stiski, kot so begunci, notranje razseljene osebe in druge ranljive razseljene osebe, bi morala ostati skupna prednostna naloga. EU ostaja zavezana pomoči afriškim partnerjem pri reševanju begunske krize in iskanju trajnih rešitev za begunce v državah gostiteljicah. EU si bo prav tako še naprej prizadevala za preselitev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v Evropo.

Okrepiti je treba prizadevanja za preprečevanje nedovoljenih migracij in ustavitev umiranja na morju. To vključuje okrepitev boja proti tihotapljenju migrantov s poudarkom na obravnavi vloge kriminalnih mrež in bi moralo potekati vzporedno z bojem proti trgovini z ljudmi. Zlasti je pomembna krepitev zmogljivosti za učinkovito upravljanje migracij, vključno z učinkovitim upravljanjem meja, EU pa bi morala še naprej podpirati afriške partnerje na tem področju. Potrebni so tudi nadaljnji ukrepi za odpravo temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja na podlagi raznolike podpore, ki se zagotavlja prek skrbniškega sklada EU za Afriko.

Izboljšati bi bilo treba sodelovanje na področju vračanja in ponovnega sprejema ter dejanske stopnje vračanja. EU in Afrika bi si morali prizadevati za učinkovitejše in trajnejše mehanizme, vključno s pomočjo za prostovoljno vračanje ter z učinkovitim izvajanjem in sklepanjem dogovorov o ponovnem sprejemu. Vrnitvi bi morala slediti trajnostna reintegracija v državah izvora.

Vzporedno lahko okrepljeno sodelovanje na področju zakonitih migracij prinese znatne koristi obeta stranema, in sicer z zagotavljanjem zaposlitvenih možnosti, ki ustrezajo potrebam trga dela na obeh celinah. Projekti z afriškimi državami za zakonite in krožne migracije in mobilnost delovne sile ter prizadevanja za izboljšanje razvojnih koristi migracij, vključno s poenostavitvijo nakazil, bi lahko znatno prispevali k zakonitim in varnim migracijam in mobilnosti.

Predlagani ukrep 9 — partnerstvo z Afriko za zagotovitev uravnoteženega, skladnega in celovitega pristopa k migracijam in mobilnosti. 17

To bo doseženo z uravnoteženim vključevanjem migracij in mobilnosti v naše splošno partnerstvo na vseh ravneh. Izvajali bomo pristop „celotne poti“, pri čemer bomo sodelovali z državami izvora ter s tranzitnimi in namembnimi državami. Prav tako se bomo močno osredotočili na izboljšanje upravljanja migracij, zmožnost partnerskih držav za boljše upravljanje meja, krepitev zmogljivosti in sodelovanje, ki temelji na dokazih.

Na ravni celine EU predlaga vzpostavitev skupnega okvira za medcelinski dialog o migracijah in mobilnosti ter nadaljnjo krepitev tristranskega sodelovanja AU-EU-ZN na podlagi uspešnih izkušenj projektne skupine za migracije. Na regionalni ravni EU predlaga pospešitev izvajanja skupnega akcijskega načrta iz Vallette ter procesa iz Kartuma in procesa iz Rabata skupaj z AU, ZN, državami članicami EU in regionalnimi organizacijami.

EU bi morala na dvostranski ravni v okviru svojih splošnih odnosov z afriškimi državami razviti prilagojene dialoge in partnerstva. Pomembno je zagotoviti, da se obstoječi in prihodnji okviri sodelovanja dopolnjujejo in prinašajo dodano vrednost.

VI.Zaključek: sodelovanje pri izvajanju partnerstva

Za uresničitev navedenih ciljev in učinkovito izvajanje novega partnerstva morata EU in Afrika poiskati načine za tesnejše sodelovanje.

a.Na svetovni ravni: krepitev multilateralizma, ki temelji na pravilih

Afriška unija in EU sta zavezani mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih, in večstranskemu sistemu, v središču katerega so Združeni narodi 18 . Oboji se strinjamo, da nobena država ali skupina držav ne more sama rešiti svetovnih izzivov. Svetovno sodelovanje in regionalno povezovanje nudita najboljša jamstva za mednarodno stabilnost in gospodarsko rast. Zato imamo skupen interes za sodelovanje na področju multilateralizma in skupnih agend (npr. podnebni ukrepi, upravljanje digitalizacije itd.), ki jih lahko učinkovito obravnavamo samo skupaj. Afrika in Evropa skupaj tvorita največji volilni blok v ZN. Z združevanjem moči smo dosegli ključne mednarodne sporazume, kot so agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in njeni cilji trajnostnega razvoja ter Pariški sporazum o podnebnih spremembah, ter smo zavezani njihovemu izvajanju. Ta pristop bi bilo treba izvajati tudi v različnih specializiranih agencijah ZN. Afrika in EU bi morali izkoristiti vsako priložnost za nadaljnje učinkovito sodelovanje na vseh strateških področjih skupnega interesa v okviru vseh treh stebrov ZN ter zagotoviti sodelovanje in usklajevanje stališč, kadar je to potrebno. Prav tako bi morali sodelovati in si prizadevati za usklajenost v vseh drugih večstranskih forumih, kot sta G20 in Svetovna trgovinska organizacija (STO).

Od vseh članic EU in Afriške unije se zahteva kolektivno ukrepanje in prizadevanja v podporo mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih, in večstranskemu sistemu. V vse bolj konkurenčnem svetu, v katerem ideje krožijo prosto, vrednote pa so ogrožene, bo posebna pozornost namenjena javni diplomaciji v podporo multilateralizmu na obeh celinah in po svetu, tako da se doseže mlade, akademike in druge deležnike, ki skupaj oblikujejo prihodnji svetovni red.

Predlagani ukrep 10 – partnerstvo z Afriko za okrepitev mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, in večstranskega sistema, v središču katerega so Združeni narodi 19 .

Redni politični dialogi z afriškimi sogovorniki o sodelovanju v večstranskem sistemu na dvostranski ravni in v ZN bi morali obravnavati vprašanja vse od novih svetovnih izzivov do sodelovanja pri zadevah, povezanih z varnostnim svetom ZN. EU bi si morala prizadevati za vzpostavitev bolj strukturiranega tristranskega sodelovanja med AU-EU-UN na področjih skupnega interesa. Prav tako bi morala podpirati potrebne reforme in posodobitev obstoječih večstranskih institucij za zagotovitev, da ustrezajo svojemu namenu. EU podpira prošnjo Afriške unije za nadgrajen status opazovalke v STO, saj podpira prizadevanja za večjo vlogo Afrike v ZN, mednarodnih finančnih institucijah in drugih večstranskih organizacijah.

b.Na dvostranski ravni: krepitev sodelovanja z Afriko

Vrhi voditeljev držav in vlad EU in Afriške unije ter ministrska srečanja bodo zagotovili politično usmerjanje sodelovanja EU z Afriko. Zagotoviti bi bilo treba skladnost med to strategijo in pravno zavezujočimi sporazumi med EU in afriškimi državami, tako s protokolom, ki zajema države podsaharske Afrike, v okviru novega sporazuma o partnerstvu med EU ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav, kot tudi s pridružitvenimi sporazumi med EU in severnoafriškimi državami. Takšna usklajenost se bo zagotovila z nadgradnjo obstoječih struktur upravljanja, kot so srečanja na vrhu, ministrska srečanja, srečanja komisij in politični/mirovni in varnostni odbori. Prav tako bi se morali začeti dialogi s ključnimi akterji, kot so mladi, ženske, podjetniki, organizacije civilne družbe, akademska skupnost in možganski trusti 20 . EU bi morala biti pripravljena podpreti proces institucionalne reforme, ki ga je začela AU. EU bi morala tudi še naprej sodelovati z diasporami, da bi okrepila različne načine, na katere lahko prispevajo.

Poleg formalnih dialogov bi si morali EU in Afrika prizadevati za okrepitev medosebnih stikov prek programov izmenjav, skupnih raziskovalnih dejavnosti ali pobud za tesno medinstitucionalno sodelovanje med akademskimi in kulturnimi ustanovami, zasebnim sektorjem, podjetji, agencijami in javnimi službami, parlamenti, lokalnimi organi ali mesti in regijami. EU predlaga sodelovanje z afriškimi partnerji za obravnavo nestabilnosti, povečanje odpornosti in usklajeno uporabo orodij, ki jih ima na voljo. Zmogljivosti bi morale podpirati politični dialog in dialog o politikah s hitro mobilizacijo posebnega strokovnega znanja in vzpostavitvijo platform znanja, dostopnih različnim zainteresiranim stranem. Uspešno delo sektorskih projektnih skupin, ustanovljenih v okviru zavezništva Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta, bi bilo treba nadaljevati in po možnosti razširiti. Spodbujati bi bilo treba izmenjavo najboljših praks in strokovnega znanja.

c.Na strani EU: enotno delovanje in mobilizacija sredstev

EU ostaja največja partnerica Afrike na področju naložb, trgovine in razvoja. Za zagotovitev, da bo njeno obsežno sodelovanje z Afriko prineslo pričakovane rezultate, bi morala EU povečati strateško in operativno usklajevanje ter skupne ukrepe na sedežih in na ravni partnerskih držav z državami članicami EU in drugimi akterji, kot so zasebni sektor, institucije za financiranje razvoja, banke, razvojne izvajalske agencije, izvozne kreditne agencije, lokalni organi, organizacije civilne družbe ali kulturne, izobraževalne in raziskovalne ustanove. Pri tem bo ključnega pomena bolje izkoristiti in usklajevati precejšnje sodelovanje in delo EU in njenih držav članic v mednarodnih finančnih institucijah. Sedanja prizadevanja, kot je pristop za „boljše sodelovanje“ s skupnim načrtovanjem programov in skupnim izvajanjem, že podpirajo dosleden in usklajen evropski strateški pristop na ravni držav.

Strateški pomen partnerstva med EU in Afriko se mora ujemati tudi s sredstvi, mobiliziranimi v njegovo podporo. Komisija je predlagala, da novi instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje od leta 2021 vključuje več kot 60 % sredstev, ki so na voljo za podsaharsko Afriko in sosednje države EU.

V skladu z načelom „politika na prvem mestu“ bi morala EU svoje instrumente uporabljati popolnoma v skladu s cilji, standardi in pravili zunanje politike EU ter v skladu z notranjimi politikami.

V skladu s programom ukrepov iz Adis Abebe bi morala EU okrepiti sodelovanje z državami članicami in institucijami EU, vključno z evropskimi institucijami za financiranje razvoja, da bi mobilizirala zasebna finančna sredstva. Da bi pritegnila mednarodne vlagatelje, bi morala EU še naprej voditi inovativna prizadevanja za vzpostavitev finančnega sistema, ki podpira trajnostno rast. Pri tem bo gradila na pobudah, kot so načrt za zunanje naložbe, zavezništvo Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta ter mednarodna platforma za trajnostno financiranje. 

Uspeh partnerstva med Afriko in EU se bo meril s konkretnimi rezultati ukrepov, razvitih v tem dokumentu, in oprijemljivih rezultatov partnerstva za državljane na obeh celinah.

(1)

Napovedi UNDESA o svetovnem prebivalstvu, 2017.

(2)

Predlagani ukrep je v skladu s cilji trajnostnega razvoja 2 (odprava lakote), 6 (čista voda), 7 (cenovno dostopna in čista energija), 8 (dostojno delo in gospodarska rast), 9 (industrija, inovacije in infrastruktura), 11 (trajnostna mesta in skupnosti), 12 (odgovorna poraba in proizvodnja), 13 (podnebni ukrepi), 14 (življenje pod vodo) in 15 (življenje na kopnem).

(3)

Predlagani ukrep je v skladu s cilji trajnostnega razvoja 4 (kakovostno izobraževanje), 5 (enakost spolov) in 9 (industrija, inovacije in infrastruktura).

(4)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropski zeleni dogovor, 11. december 2019, COM(2019) 640 final.

(5)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu o novem zavezništvu Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta: naše partnerstvo za naložbe in delovna mesta se bo dvignilo na novo raven, 12. september 2018, COM(2018) 643 final.

(6)

Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju, Poročilo o naložbah po svetu za leto 2018, podatki iz leta 2016.

(7)

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, 14. junij 2018, COM(2018) 460 final.

(8)

Predlagani ukrep je v skladu s cilji trajnostnega razvoja 1 (odprava revščine), 2 (odprava lakote), 7 (cenovno dostopna in čista energija), 8 (dostojno delo in gospodarska rast) ter 9 (industrija, inovacije in infrastruktura).

(9)

Predlagani ukrep je v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 8 (dostojno delo in gospodarska rast).

(10)

Predlagani ukrep je v skladu s cilji trajnostnega razvoja 1 (odprava revščine), 9 (industrija, inovacije in infrastruktura) in 16 (mir, pravičnost in močne institucije).

(11)

Predlagani ukrep je v skladu s cilji trajnostnega razvoja 1 (odprava revščine), 3 (dobro zdravje in počutje), 4 (kakovostno izobraževanje), 5 (enakost spolov), 8 (dostojno delo in gospodarska rast) ter 10 (zmanjšanje neenakosti).

(12)

Za katero je EU od leta 2004 namenila 3,5 milijarde EUR.

(13)

Predlagani ukrep je v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 16 (mir, pravičnost in močne institucije).

(14)

Vključno na podlagi spola, rase, etničnega ali socialnega porekla, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti in spolne identitete.

(15)

Predlagani ukrep je v skladu s cilji trajnostnega razvoja 5 (enakost spolov), 10 (neenakosti) in 16 (mir, pravičnost in močne institucije).

(16)

To vključuje skupni akcijski načrt iz Vallette, proces iz Kartuma in proces iz Rabata, partnerski okvir EU na področju migracij za dvostranske odnose s partnerskimi državami, skupno tristransko projektno skupino AU-EU-OZN za migracije ali zavezanost razvoju skupnega okvira za medcelinski dialog o migracijah in mobilnosti.

(17)

Predlagani ukrep je v skladu s ciljema trajnostnega razvoja 1 (odprava revščine) in 10 (neenakosti).

(18)

Kot je navedeno v Pogodbi o EU, agendi Afriške unije za leto 2063, globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko EU ter evropskem soglasju o razvoju.

(19)

Predlagani ukrep je v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 17 (partnerstvo).

(20)

Dialogi o sektorskih politikah v okviru zavezništva Afrike in Evropske unije (o digitalnem gospodarstvu, transportu, podeželju/kmetijstvu in naložbah v trajnostno energijo) ponujajo model, ki ga je treba poglobiti in razširiti. Na primer o zelenem prehodu.