EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.10.2023

COM(2023) 597 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Uredbe (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96

1Ozadje

Evropska komisija (Eurostat) zbira statistične podatke o akvakulturi na podlagi Uredbe (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 1 . Člen 11 Uredbe določa, da mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka tri leta predložiti poročilo o kakovosti in relevantnosti zbranih statističnih podatkov. V poročilu mora biti analizirana tudi stroškovna učinkovitost sistema za zbiranje podatkov in poudarjene dobre prakse, s katerimi bi se lahko zmanjšala delovna obremenitev držav članic ter zagotovili uporabnejši in kakovostnejši podatki.

Ta uredba se uporablja za države članice ter Norveško, Islandijo in Lihtenštajn (velja za EGP). Luksemburg in Lihtenštajn nimata tržne akvakulturne proizvodnje, zato sta izvzeta iz obveznosti sporočanja podatkov. Države kandidatke prav tako pripravijo statistične podatke in predložijo poročila o kakovosti (vse države kandidatke so poslale podatke in poročila o kakovosti za referenčno leto 2021).

To poročilo temelji zlasti na poročilih o kakovosti akvakulture, ki so jih poslale zgoraj navedene države poročevalke. Eurostat je ravno tako analiziral podatke o akvakulturi za obdobje 2019–2020. Evropski statistični sistem je zagotovil informacije o skupnih stroških zbiranja podatkov. Zato so v tem poročilu ocenjene pravočasnost, popolnost, doslednost, relevantnost, dostopnost in jasnost podatkov na splošno. Obravnavata pa se tudi breme zaradi postopka zbiranja podatkov in njegova stroškovna učinkovitost.

Komisija je prejšnja ocenjevalna poročila o statističnih podatkih s področja akvakulture, predložena na podlagi Uredbe (ES) št. 762/2008, sprejela junija 2015 2 (za podatke za obdobje 2011–2013), decembra 2017 3  (za podatke za obdobje 2014–2015) in decembra 2020 4 (za podatke za obdobje 2016–2018). To poročilo zajema podatke za obdobje 2019–2020, poročila o kakovosti za leto 2021 in prijavljene stroške za leto 2022.

2    Glavne ugotovitve

Eurostat si prizadeva za nenehno izboljševanje kakovosti in razpoložljivosti evropskih statističnih podatkov. Zavezal se je tudi, da bo zmanjšal breme priprave statističnih podatkov za države članice in respondente.

Eurostat vsako leto zbira letna poročila o kakovosti statističnih podatkov s področja akvakulture. V njih so opisani metode in kakovostni vidiki zbiranja podatkov, ki temeljijo na samoocenjevanju s strani držav. Eurostat je za pripravo poročila o kakovosti na ravni EU uporabil nacionalna poročila o kakovosti 5 . Splošna kakovost je dobra, saj večina držav uporablja pristop popisa, pri čemer neodzivov ni ali so zanemarljivi.

Sistem vodenja kakovosti je vzpostavljen v več kot polovici držav. Splošna kakovost statističnih podatkov s področja akvakulture se je od zadnjega poročanja izboljšala v sedmih državah. Večina izboljšav je bila usmerjenih v pravočasnost (enajst držav), točnost in zanesljivost (osem držav). Relevantnost se je izboljšala v štirih državah, primerljivost v treh, skladnost pa v dveh.

2.1    Pravočasnost in točnost

Večina držav članic je v zadnjih letih upoštevala roke za predložitev podatkov. Ocena skladnosti za statistične podatke s področja akvakulture za referenčni leti 2019 in 2020 se je primerjala z oceno iz prejšnjih let. V primerjavi z zbiranjem podatkov za referenčno leto 2018 se je raven točnosti v letih 2019 in 2020 nekoliko zvišala. Vendar nekatere države poročila o kakovosti še vedno pošiljajo po roku.

Ko je Eurostat ugotovil neskladnosti, so bile države poročevalke pozvane, naj preverijo podatke in predložijo popravljene različice. Povratne informacije in popravljene različice so bile večinoma poslane v ustreznem časovnem okviru. Le v nekaj primerih je bilo potrebnih več opominov. Kar zadeva razpoložljivost, je število manjkajočih naborov podatkov razmeroma stabilno. Pomembno je tudi poudariti, da so si države poročevalke in Eurostat močno prizadevali za nadaljnje izboljšanje kakovosti podatkov.

2.2    Skladnost in primerljivost

2.2.1    Skladnost

Statistični podatki s področja akvakulturne proizvodnje temeljijo na pojmih in opredelitvah, ki jih je določila koordinacijska delovna skupina za statistične podatke s področja ribištva, zato je skladna tako s statističnimi podatki, ki jih pripravlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo, kot tudi drugimi mednarodnimi statističnimi podatki s področja akvakulture.

2.2.2    Primerljivost

Eurostat je oktobra 2018 objavil priročnik o statističnih podatkih s področja akvakulture 6 , kar je nadalje izboljšalo doslednost in s tem primerljivost podatkov med državami. Eurostat razmišlja o možnosti dodatne posodobitve priročnika, vendar mora skrbno oceniti razmerje med stroški in koristmi tega ukrepa, saj bo v skladu z novo zakonodajo najverjetneje potrebno popolno preoblikovanje priročnika.

Dolžina časovnih vrst – in s tem primerljivost skozi čas – se med državami razlikuje. Kar zadeva geografsko primerljivost, v nekaterih državah časovne vrste segajo v leto 1970, v drugih pa so se začele šele leta 2011. Vendar pa so podatki v obdobju, zajetem v tem poročilu, primerljivi skozi čas.

Pojavili so resni pomisleki glede primerljivosti podatkov v naboru podatkov o strukturi sektorja akvakulture, saj so poročevalske enote tako površine kot tudi količine, odvisno od vrste. Nabor podatkov zato uporabnikom zagotavlja dvoumne informacije, zlasti pri primerjavi podatkov iz držav, ki gojijo različne vrste.

Eurostat namerava poiskati izvedljivo rešitev za to težavo v predlagani prihodnji uredbi (glej poglavje 4).

2.3    Relevantnost

2.3.1    Potrebe uporabnikov

Statistične podatke s področja akvakulture obširno uporabljajo različni uporabniki podatkov. So podlaga za druge zbirke podatkov 7 , zlasti za podatke o sladkovodni akvakulturi, v zvezi s katero se ne zbira in objavlja noben drug nabor podatkov na ravni EU.

Podatki, zbrani na podlagi Uredbe (ES) št. 762/2008, so bistveni za informirano in z dokazi podprto oblikovanje politik na nacionalni ravni in ravni EU. Podatki o ravneh proizvodnje in gibanjih so pomembni za analizo razvoja sektorja akvakulture v okviru skupne ribiške politike. Količinski podatki so osrednjega pomena pri oblikovanju večletnih nacionalnih načrtov držav članic za trajnostno akvakulturo. Oblikovalcem politike in industriji zagotavljajo trdne temelje, na katerih je treba graditi prihodnost sektorja. Poleg tega so podatki pomemben vir za publikacije in storitve drugih organizacij. Na primer Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture uporablja evropske statistične podatke s področja akvakulture za pripravo strukturne analize evropske ribiške in akvakulturne industrije. Nadalje Svetovna trgovinska organizacija uporablja evropske statistične podatke s področja akvakulture pri pregledu trgovinske politike.

V povratnih informacijah so skoraj vse države članice potrdile, da so podatki o akvakulturni proizvodnji potrebni tudi na nacionalni ravni. Večina držav članic je navedla, da so nacionalne potrebe po podatkih v celoti ali skoraj v celoti izpolnili podatki, zbrani na podlagi Uredbe. Vendar Uredba (ES) št. 762/2008 ne zajema pomembnih podatkov o mikroalgah, vnosu krme in mladic in namembnih krajih proizvodov. Nasprotno pa so nekatere države članice navedle, da je zbiranje podatkov preveč podrobno in obremenjujoče za nacionalne potrebe. Pri oceni statističnih podatkov s področja ribištva je bila kljub pomenu statističnih podatkov s področja akvakulture potrjena tudi višja raven nezadovoljstva uporabnikov zaradi nerazpoložljivosti podatkov zaradi njihove zaupnosti.

2.3.2    Popolnost

Glavni nabor podatkov o akvakulturi (proizvodnja v akvakulturi) je bil razmeroma popoln. Sčasoma je postal popolnejši. Številni podatki na žalost ostajajo zaupni, saj je sektor zelo specializiran.

Nabor podatkov o strukturi sektorja akvakulture se zbira vsaka tri leta, vendar so težave s primerljivostjo (glej poglavje 2.2.2 zgoraj). Zato še ni bil objavljen.

Pri vseh naborih podatkov o akvakulturni proizvodnji so težave na splošno povzročale cene na enoto. To je večinoma povezano z zaupnimi vrednostmi in različnimi metodologijami, ki jih uporabljajo države poročevalke, ki pogosto sporočajo ocenjene vrednosti.

2.4    Dostopnost in jasnost

2.4.1    Spletna podatkovna zbirka

Evropski statistični podatki s področja akvakulture v javni podatkovni zbirki Eurostata 8 zagotavljajo naslednje nabore podatkov:

·proizvodnja v akvakulturi, razen v vališčih in vzgajališčih (fish_aq2a),

·proizvodnja iker v akvakulturi za prehrano ljudi (fish_aq2b),

·vnos v akvakulturo na podlagi ujetja (fish_aq3),

·proizvodnja iker v vališčih in vzgajališčih (fish_aq4a),

·proizvodnja nedoraslih rib v vališčih in vzgajališčih (fish_aq4b).

Poleg tega polovica držav članic podatke objavlja v nacionalnih spletnih podatkovnih zbirkah ali v obliki prenosljivih letnih preglednic. Dostop do teh izdelkov je vedno brezplačen.

2.4.2    Objave in preglednice s podatki

Eurostat objavlja podatke in članke o akvakulturi v svoji spletni zbirki „Statistics Explained“ (Statistični podatki z razlago) in statističnih knjigah 9 .

Večina držav članic statistične podatke s področja akvakulture redno objavlja v različnih poročilih, ki jih v nekaterih primerih spremljajo sporočila za medije.

2.4.3    Metapodatki

Eurostat vsako leto zbere nacionalna poročila o kakovosti, kakor je zahtevano v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 762/2008. Ta poročila vsebujejo podrobne informacije o kakovosti podatkov in metodah, uporabljenih za zbiranje podatkov.

Evropski referenčni metapodatki, vključno s poročili o kakovosti statističnih podatkov s področja akvakulture na ravni EU 10 , so objavljeni v javni podatkovni zbirki Eurostata z zgoraj navedenimi preglednicami s podatki. Države vsako leto pregledajo metapodatke.

2.5    Zaupnost podatkov

Velika pomanjkljivost pri statističnih podatkih s področja akvakulture, zbranih na podlagi Uredbe (ES) št. 762/2008, je veliko število celic z zaupnimi podatki. Za to obstajajo trije glavni razlogi. Prvič, v Uredbi se zahteva podrobna struktura podatkov, zaradi česar so podatki razdrobljeni. Drugič, sektor akvakulture je zelo specializiran, saj nekatera podjetja gojijo le nekaj vrst in uporabljajo eno glavno proizvodno metodo ali proizvodno okolje. Tretjič, Eurostat pri izračunu agregatov uporablja strogo pravilo za širjenje zaupnosti (agregat je zaupen, če je zaupna vsaj ena vrednost, ki ga sestavlja). Države poročevalke so navedle, da se s tem pristopom varuje zaupnost, vendar pretirano omejuje objava podatkov (zlasti za agregate).

Eurostat je vzpostavil nekaj posebnih mehanizmov, s katerimi poskuša omejiti vpliv zaupnosti za agregate (na primer tako, da od držav poročevalk zahteva, da navedejo nezaupen zgornji agregat, kadar ta ne razkriva zaupnih podatkov). To je omogočilo objavo vseh nacionalnih agregatov in skupnih podatkov EU (referenčni leti 2019 in 2020) za večino naborov podatkov, razen za „vnos v akvakulturo na podlagi ujetja“ in „proizvodnjo nedoraslih rib v vališčih in vzgajališčih“ (za referenčno leto 2020).

Opozoriti je treba, da so agregati EU, povezani s „proizvodnjo iker v akvakulturi za prehrano ljudi“, zaupni za leta 2013, 2015, 2017 in 2018 (za objavo agregatov EU od leta 2019 je bilo potrebnega veliko truda) in da zaupni podatki ene države že več kot deset let preprečujejo objavo agregatov EU za „vnos v akvakulturo na podlagi ujetja“.

Eurostat in države članice so namenili veliko časa in truda, da bi uporabnikom podatkov zagotovili čim več podatkov, hkrati pa zaščitili statistično zaupnost in zagotovili čim večjo učinkovitost postopka. Očitno je, da je potrebna rešitev za težavo glede zaupnosti. Možna rešitev bi lahko temeljila na opredelitvi alternativnega pristopa za širjenje zaupnosti v agregatih. Eurostat si dejavno prizadeva rešiti to težavo in je ustanovil posebno strokovno skupino za „listino o zaupnosti“, ki jo sestavljajo predstavniki držav poročevalk in uradniki Eurostata.

3    Breme in stroškovna učinkovitost

Eurostat je na podlagi poročil o kakovosti za leto 2021 ocenil stroškovno učinkovitost zbiranja podatkov o akvakulturi na podlagi Uredbe (ES) št. 762/2008, skupaj z analizo stroškov po statističnem proizvodu, ki jo vsako leto izvede evropski statistični sistem. Analiza stroškov je temeljila na stroških za leto 2022, ki so zajemali zbiranje podatkov o akvakulturi za referenčno leto 2021. Na analizo stroškov je odgovorilo skupno 26 držav. V denarnem smislu povprečni stroški priprave statističnih podatkov s področja akvakulture (vključno z zbiranjem podatkov) znašajo približno 103 487 EUR na leto na državo. Sporočeni stroški pri prejšnjem in sedanjem poročanju kažejo enoodstotno znižanje v primerjavi s povprečjem v referenčnem letu 2019. Ker je vrednost evropske akvakulture v državah poročevalkah leta 2020 znašala približno 10 milijard EUR, je bil delež stroškov zbiranja podatkov v celotni ekonomski vrednosti akvakulturne proizvodnje približno 0,03-odstoten.

Poročila o kakovosti za leto 2021 je predložilo skupno 29 držav članic EU in držav EGP. Velika večina ima ustrezno nacionalno zakonodajo, ki zajema statistične podatke, zbrane v skladu z Uredbo (ES) št. 762/2008, in samo tri države so poročale o razlikah v sprejetih opredelitvah. Države poročevalke lahko podatke pridobijo iz več virov, vendar 26 držav zbira podatke v obliki popisa, tri države pa nabor podatkov pridobivajo iz upravnih virov (osem držav uporablja oba pristopa hkrati). Štiri države dopolnjujejo popis ali upravne vire s strokovnimi ocenami, dve pa dopolnjujeta popis ali upravne vire z vzorčnimi raziskavami. Nobena država ni poročala o uporabi drugih virov.

O povečanju učinkovitosti je poročalo skupno 19 držav. Največja povečanja učinkovitosti so bila povezana z nadaljnjo avtomatizacijo (šest držav) in spletnimi raziskavami (šest držav) ter večjo uporabo upravnih podatkov (pet držav). V osmih državah se je breme zmanjšalo. Najpogostejši vrsti ukrepov za zmanjšanje bremena sta bili večkratna uporaba podatkov in uporabniku prijaznejši vprašalniki.

Iz poročil o kakovosti je razvidno, da več kot tri četrtine držav zbira podatke neposredno v objektih na ravni proizvodne enote, medtem ko druge države od direktorjev podjetij zahtevajo, da izpolnijo vprašalnike za vse svoje objekte. Zaradi zbiranja podatkov na ravni podjetja je poročanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1004 enostavnejše. V letu 2022 je bila podrobneje preučena zamisel, da bi se izvedlo eno zbiranje podatkov, ki bi zajemalo obe uredbi, da bi se zmanjšalo skupno breme za države članice. Vendar so države poročevalke menile, da je koristno ohraniti dva različna pristopa, saj podatki iz „objekta“ omogočajo regionalni pregled, ki se izgubi, če se izbere višja raven združevanja na ravni „podjetja“.

Številne države poročevalke so predlagale izboljšave za zmanjšanje bremena, ki izhaja iz Uredbe (ES) št. 762/2008. Predlagani sta bili zlasti dve izboljšavi: (i) izboljšanje usklajevanja z drugimi deležniki, kot je Generalni direktorat EU za pomorske zadeve in ribištvo, zlasti postopkov okvira za zbiranje podatkov, in (ii) izboljšanje sinhronizacije rokov. Šestnajst držav je navedlo, da izvajajo strategije in ukrepe za izboljšanje kakovosti zbiranja podatkov, povečanje natančnosti ali zmanjšanje bremena za poročevalske enote.

4    Nadaljnji koraki: racionalizacija in poenostavitev evropske ribiške statistike

Eurostat je leta 2018 začel izvajati projekt za racionalizacijo in poenostavitev evropske ribiške statistike. Projekt vključuje: (i) oceno aktualnih statističnih podatkov o akvakulturi, ulovu in iztovarjanju ter (ii) oceno učinka prihodnjih možnosti politike in morebitne prihodnje zakonodaje. Ocena, ki je zajemala tudi izvajanje Uredbe (ES) št. 762/2008 o akvakulturi, je bila zaključena leta 2019 11 .

Ocena učinka evropske ribiške statistike se je začela v začetku leta 2020 z: (i) oblikovanjem medresorske skupine Komisije, ki podpira Eurostat pri njegovem delu, in (ii) objavo časovnega načrta za začetno oceno učinka za povratne informacije od 21. aprila do 19. maja 2020.

Ocenjene so bile naslednje možnosti:

·možnost 1: izhodiščni scenarij: nadaljevanje sedanje politike,

·možnost 2: opustitev evropske ribiške statistike,

·možnost 3: nov racionaliziran pravni okvir za evropsko ribiško statistiko,

·možnost 4: nova pravna podlaga za akvakulturo in priprava drugih ribiških statistik iz upravnih virov na ravni EU.

Od 20. julija do 23. novembra 2020 je na spletni platformi Komisije „Povejte svoje mnenje“ potekalo javno posvetovanje 12 o ciljih, morebitnih možnostih in učinkih možnosti, vzporedno pa je do konca avgusta 2020 potekalo strokovno posvetovanje o posebnih potrebah po podatkih o ribištvu.

Pri ocenjevanju so bili zbrani dokazi deležnikov s področja evropske ribiške statistike, na primer z delavnico, študijami primerov, poglobljenimi razgovori, vprašalniki in drugimi posvetovalnimi dejavnostmi. Rezultati vseh teh posvetovanj so se upoštevali v poročilu o oceni učinka. Poročilo o oceni učinka vsebuje oddelke o različnih temah, med katerimi so: (i) opredelitev težave, (ii) cilji, (iii) možnosti, (iv) analiza in primerjava učinkov možnosti ter (v) spremljanje in vrednotenje. Ocena učinka je prejela pozitivno mnenje Odbora za regulativni nadzor, neodvisnega svetovalnega organa v okviru Komisije, in je bila dokončana novembra 2021. Objavljena bo skupaj z novim zakonodajnim predlogom, ki naj bi bil pripravljen leta 2024.

Glede na vrednotenje, oceno učinka, rezultate posvetovanj in razprave z deležniki je prednostna možnost nedvomno možnost 3 – nov racionaliziran pravni okvir za evropsko ribiško statistiko. To izbiro podpirajo glavni uporabniki podatkov (GD za pomorske zadeve in ribištvo, OECD, Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo, ICES in več regionalnih organizacij za upravljanje ribištva) in velika večina predstavnikov nacionalnih statističnih organov, odgovornih za ribiško statistiko.

Možnost 3 je bila tudi prednostna možnost v javnem posvetovanju. Možnost 3 so podprli regionalni organi, nacionalni organi, mednarodni organi in nevladne organizacije. Vse skupine deležnikov so pri možnosti 3 opredelile največ pozitivnih učinkov. Poleg tega je le zelo malo respondentov navedlo negativne učinke pri možnosti 3.

Komisija trenutno pripravlja osnutek predlaganega novega pravnega okvira za evropsko ribiško statistiko v tesnem sodelovanju z uporabniki podatkov in nacionalnimi pošiljatelji podatkov. Zakonodajni predlog namerava sprejeti leta 2024.

Sporočanje podatkov drugim organizacijam ali drugim lastnikom podatkov Evropske komisije (in sicer podatkov Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo ter podatkov, zbranih na podlagi Uredbe (EU) 2017/1004 o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 199/2008) je še vedno neučinkovito. Nova uredba o evropski ribiški statistiki, ki je zdaj predlagana pod imenom „evropska statistika ribištva in akvakulture“, bi lahko bila priložnost za prilagoditev oblike in rokov, ki bi omogočili nemoten prenos in večkratno uporabo zbranih podatkov.

Skupno raziskovalno središče je v skladu s sporočilom Komisije „Za močan in trajnosten sektor alg v EU“ (COM(2022) 592) 13 pred kratkim izdalo poročilo z naslovom Biomass production, supply, uses and flows in the EU (Proizvodnja, dobava, uporaba in tokovi biomase v EU) 14 , ki vsebuje podatke o gojenju alg. V poročilu Skupnega raziskovalnega središča so priporočeni: (i) ocena in primerjava Eurostatovih podatkov o gojenju alg z drugimi uspešnimi mednarodnimi sistemi (npr. čilskimi) ter (ii) izvajanje programov usposabljanja za nabiralce, proizvajalce in osebje, ki evidentira in obdeluje te podatke, s čimer se zagotovi pravilna opredelitev vrst. Poleg tega je v poročilu opozorjeno na potrebo po uskladitvi nacionalnih sistemov po Evropi, da se zagotovi harmonizacija (npr. merske enote, uporabljene klasifikacije vrst, časi, lokacije), vključno z razvojem uporabniku prijaznega sistema za enostavno evidentiranje količine makroalg, pridobljenih z nabiranjem ali gojenjem.

5    Sklepne ugotovitve

Objavljeni statistični podatki s področja akvakulture so stabilen nabor podatkov, ki se vsak mesec prenese več stokrat.

Iz posvetovalnih dejavnosti, ki so bile izvedene v okviru nedavnega vrednotenja in ocene učinka evropske ribiške statistike, pa je razvidno, da so številni uporabniki statističnih podatkov s področja akvakulture nezadovoljni. To je verjetno povezano s številnimi zaupnimi vrednostmi v naboru podatkov, zaradi česar je ta nabor težje uporabljati. Zaupna polja so povezana z zahtevami po podrobni razčlenitvi podatkov iz Uredbe (ES) št. 762/2008 ter s specializirano in skoncentrirano strukturo sektorja akvakulture.

Izboljšave so potrebne tudi pri odločanju o izvedljivem pristopu za opis strukture sektorja akvakulture s primerljivimi podatki (glej poglavje 2.2.2).

Poudarjena je bila potreba po podpori močnemu in trajnostnemu evropskemu sektorju alg.

Le nekaj držav poročevalk ima še vedno težave s pravočasnostjo in točnostjo zbiranja in zagotavljanja podatkov. Eurostatove smernice za zbiranje podatkov in druge izvedene strategije so pripomogle k doslednejšemu zbiranju podatkov o akvakulturi.

V nekaterih državah se je breme zbiranja podatkov v zadnjih letih zmanjšalo. Poleg tega je bilo opaženo merljivo povečanje učinkovitosti. Delež stroškov zbiranja podatkov v celotni ekonomski vrednosti akvakulturne proizvodnje je bil približno 0,03-odstoten ali, povedano drugače, precej majhen.

(1)

   Uredba (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96 (UL L 218, 13.8.2008, str. 1).

(2)

   Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96 (COM(2015) 297 final).

(3)

   Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96 (COM(2017) 747 final).

(4)

   Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96 (COM(2020) 809 final).

(5)

    https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/EN/fish_aq_esqrs.htm , na voljo samo v angleščini.

(6)

    https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/Annexes/fish_aq_esms_an2.pdf , na voljo samo v angleščini.

(7)

   Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/909 z dne 18. februarja 2019 o določitvi seznama obveznih raziskav in mejnih vrednosti za namene večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture (UL L 145, 4.6.2019, str. 21).

(8)

    http://ec.europa.eu/eurostat/data/database  

(9)

   Najnovejša je „Key figures on the European food chain – 2022 edition“ (Ključni podatki o evropski prehranski verigi – izdaja 2022), ISBN 978-92-76- 59661-5.

https://ec.europa.eu/eurostat/documents/15216629/15559935/KS-FK-22-001-EN-N.pdf/1cb9d295-6868-70e3-0319-4725040cfdb8?version=3.0&t=1670599965263 , na voljo samo v angleščini.

(10)

    https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/EN/fish_aq_esqrs.htm  

(11)

    https://ec.europa.eu/eurostat/documents/64157/4375784/SWD 2019 425 F1 SWD EVALUATION EN V2 P1 1058634.pdf

(12)

    https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12344-European-fishery-statistics/public-consultation_sl

(13)

    https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=COM:2022:592:FIN

(14)

    https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC132358