(1)

Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) (3). Njegove pogodbenice so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 oC glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5  oC glede na predindustrijske ravni.

(1)

Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) (3). Njegove pogodbenice so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 oC glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5  oC glede na predindustrijske ravni. Pogodbenice Pariškega sporazuma so s sprejetjem glasgowskega podnebnega pakta pripoznale, da bi znatno zmanjšali tveganja in vpliv podnebnih sprememb, če bi zvišanje globalne povprečne temperature omejili na 1,5  oC glede na predindustrijske ravni, ter se zavezale, da bodo do konca leta 2022 povečale svoje cilje za leto 2030, da bi v skladu z ugotovitvami Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) zapolnile vrzel med zavezami, cilji in dejanskim stanjem. To bi bilo treba storiti na pravičen način in ob upoštevanju načela skupnih, a različnih odgovornosti in zmožnosti posameznih držav glede na njihove različne nacionalne okoliščine. Revizija sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS), tudi njegove rezerve za stabilnost trga, je edinstvena priložnost.

(1a)

Nujnost nadaljevanja prizadevanj za cilj Pariškega sporazuma glede omejitve dviga svetovne temperature na 1,5  oC je postala še pomembnejša, potem ko je Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) v svojem poročilu z dne 7. avgusta 2021 z naslovom „Climate Change 2021: The Physical Science Basis“ (Podnebne spremembe v letu 2021: fizikalno-znanstvena podlaga) ugotovil, da bodo svetovne temperature mejo 1,5  oC dosegle ali presegle prej, kot je bilo sprva predvideno, in sicer v naslednjih 20 letih. Ugotovil je tudi, da brez takojšnjega in ambicioznega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov globalnega segrevanja ne bo več mogoče omejiti na blizu 1,5  oC oziroma niti na 2 oC. Poleg tega je IPCC v poročilu z dne 28. februarja 2022 z naslovom „Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability“ (Podnebne spremembe v letu 2022: vplivi, prilagajanje in ranljivost) z zelo veliko prepričanostjo navedel, da podnebne spremembe ogrožajo blaginjo ljudi in zdravje planeta. Vse nadaljnje zamude pri usklajenem vnaprejšnjem globalnem ukrepanju na področju prilagajanja in blaženja pa bodo povzročile, da bomo zamudili kratkotrajno priložnost, ki se hitro zapira, da bi vsem omogočili trajnostno prihodnost, v kateri bo mogoče preživeti.

(1b)

Nujno ukrepanje je še toliko potrebnejše zaradi povečanja pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih razmer kot neposredne posledice podnebnih sprememb. Po navedbah Urada OZN za zmanjševanje tveganja nesreč sta se število nesreč, zabeleženih po svetu, in obseg svetovnih gospodarskih izgub v zadnjih 20 letih skoraj podvojila, v veliki meri tudi zaradi precejšnjega povečanja števila nesreč, povezanih s podnebjem.

(1c)

Unija bi morala torej to nujnost obravnavati tako, da bi povečala svoja prizadevanja in se uveljavila kot vodilna v boju proti podnebnim spremembam na mednarodni ravni, pri tem pa upoštevala načeli pravičnosti ter skupnih, vendar različnih odgovornosti in individualnih zmožnosti, kot sta določeni v členu 2(2) Pariškega sporazuma.

(1d)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah  (1a) Komisijo pozval, naj v zvezi s tem sprejme hitre in ambiciozne ukrepe za omejitev globalnega segrevanja na 1,5  oC in preprečevanje obsežne izgube biotske raznovrstnosti, tudi z obravnavanjem nedoslednosti v veljavnih politikah Unije o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah ter zagotavljanjem, da bodo vsi ustrezni prihodnji zakonodajni in proračunski predlogi v celoti usklajeni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5  oC in ne bodo prispevali k upadu biotske raznovrstnosti.

(2)

Spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta osrednji del sporočila o „evropskem zelenem dogovoru“, ki ga je Komisija sprejela 11. decembra 2019 (4).

(2)

Spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta zato osrednji del sporočila o „evropskem zelenem dogovoru“, ki ga je Komisija sprejela 11. decembra 2019 (4).

(3)

Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v EU do leta 2050, in določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov . Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Hkrati ta prehod različno vpliva na ženske in moške ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane skupine, kot so starejši, invalidi in osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom . Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč ter da pri njem nihče ne bo zapostavljen .

(3)

Evropski zeleni dogovor je izhodišče za doseganje cilja Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in cilja negativnih emisij po tem letu, kot je določeno v členu 2(1) Uredbe ( EU ) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) . Določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, kjer ne bo nihče zapostavljen v pravičnem prehodu, ki tudi obravnava energijsko revščino . Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Ta prehod različno vpliva na delavce iz različnih sektorjev in vsak posamezni spol ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane in ranljive skupine, kot so starejši, invalidi, osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom ter posamezniki in gospodinjstva z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki. Pomeni tudi večji izziv za nekatere regije, zlasti strukturno prikrajšane in obrobne regije ter otoke . Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč.

(3a)

EU ETS je temelj podnebne politike Unije in predstavlja njeno ključno orodje za stroškovno učinkovito zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Komisija bi morala v skladu z zavezami, sprejetimi na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v Glasgowu (COP26), da bo vsako leto pregledala nacionalno določene prispevke, revidirati svoj nacionalno določeni prispevek, da bi upoštevala vse sektorje, vključene v ETS med to revizijo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) .

(4)

Nujnost in vrednost evropskega zelenega dogovora sta se še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje, življenjske in delovne pogoje ter dobrobit državljanov Unije, ki so pokazale, da morata naša družba in naše gospodarstvo izboljšati svojo odpornost na zunanje pretrese in ukrepati zgodaj, da bi jih preprečili ali ublažili. Evropski državljani še naprej izražajo trdna stališča, da to velja zlasti za podnebne spremembe (5) .

(4)

Nujnost in vrednost dobro izvajanega evropskega zelenega dogovora sta se še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje, življenjske in delovne pogoje ter dobrobit državljanov Unije, ki so pokazale, da morata naša družba in naše gospodarstvo izboljšati svojo odpornost na zunanje pretrese in ukrepati zgodaj, da bi jih preprečili ali ublažili na pravičen način, pri katerem ne bo nihče zapostavljen, vključno s tistimi, ki jim grozi energijska revščina . Evropski državljani še naprej izražajo trdna stališča, da to velja zlasti za podnebne spremembe (5) .

(4a)

Uresničevanje evropskega zelenega dogovora bi moralo zagotoviti ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in socialni napredek za vse. Da bi bile podnebne ambicije, predlagane v tej direktivi, družbeno sprejemljive, bi jih bilo treba uskladiti z enakovrednimi socialnimi ambicijami v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic. Agenda za evropski zeleni dogovor bi morala biti priložnost za ohranjanje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, podpiranje dostojnega dela, dvig delovnih standardov, krepitev socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj, boj proti diskriminaciji v delovnem okolju ter spodbujanje enakosti spolov. Za dosego teh ciljev bi morali mehanizmi pravičnega prehoda dopolnjevati vse predlagane ukrepe v okviru evropskega zelenega dogovora in svežnja „Pripravljeni na 55“.

(4b)

Ker mora prehod na trajnostno gospodarstvo potekati vzporedno z ohranjanjem konkurenčnosti Evrope in ustvarjanjem delovnih mest, je za uspeh evropskega zelenega dogovora bistveno, da enotni trg ni preobremenjen z dodatnimi stroški za podjetja, ki se morajo prilagoditi novemu regulativnemu okviru.

(6)

Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta  (7) cilj podnebne nevtralnosti celotnega gospodarstva do leta 2050 vključila v zakonodajo . Ta uredba določa tudi zavezujočo zavezo Unije za domače zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990 do leta 2030.

(6)

Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 v zakonodajo vključila cilj podnebne nevtralnosti celotnega gospodarstva najpozneje do leta 2050 in poznejšega doseganja negativnih emisij . Ta uredba določa tudi zavezujočo zavezo Unije za domače zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990 do leta 2030.

(7)

Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Zato bi bilo treba cilj sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), vzpostavljenega z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (8) za spodbujanje stroškovno in ekonomsko učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, povečati sorazmerno s tem ciljem za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030.

(7)

Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Zato bi bilo treba cilj sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), vzpostavljenega z Direktivo 2003/87/ES za spodbujanje stroškovno in ekonomsko učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, povečati sorazmerno s tem ciljem za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 , ciljem Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in ciljem doseganja negativnih emisij po tem letu, kot je določeno v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 .

(8)

EU ETS bi moral spodbujati proizvodnjo v napravah, ki deloma ali v celoti zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. Zato bi bilo treba opis nekaterih vrst dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES spremeniti, da se zagotovi enako obravnavanje naprav v zadevnih sektorjih. Poleg tega bi morala biti brezplačna dodelitev za proizvodnjo proizvoda neodvisna od narave proizvodnega procesa. Zato je treba spremeniti opredelitev proizvodov ter procesov in emisij, zajetih za nekatere referenčne vrednosti, za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za nove in obstoječe tehnologije. Poleg tega je treba ločiti posodobitev referenčnih vrednosti za rafinerije in vodik, da bi se upošteval čedalje večji pomen proizvodnje vodika zunaj sektorja rafinerij.

(8)

EU ETS bi moral spodbujati proizvodnjo v napravah, ki deloma ali v celoti zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. Zato bi bilo treba opis nekaterih vrst dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES spremeniti, da se zagotovi enako obravnavanje naprav v zadevnih sektorjih. Poleg tega bi morala biti brezplačna dodelitev za proizvodnjo proizvoda neodvisna od narave proizvodnega procesa. Zato je treba spremeniti opredelitev proizvodov ter procesov in emisij, zajetih za nekatere referenčne vrednosti, za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za nove in obstoječe tehnologije. Poleg tega je treba ločiti posodobitev referenčnih vrednosti za rafinerije in vodik, da bi se upošteval čedalje večji pomen proizvodnje zelenega vodika zunaj sektorja rafinerij.

(8a)

Komisija bi se morala pri opredeljevanju načel za določitev predhodnih referenčnih vrednosti v posameznih sektorjih in delih sektorjev posvetovati z ustreznimi deležniki, tudi v zadevnih sektorjih in delih sektorjev, predstavniki civilne družbe in Evropskim znanstvenim svetovalnim odborom za podnebne spremembe iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/1119.

(13)

Toplogredne pline, ki se ne spuščajo neposredno v ozračje, bi bilo treba šteti za emisije v okviru EU ETS, pravice za navedene emisije pa predati, če se ne shranjujejo na kraju shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13) ali so trajno kemično vezane v proizvodu tako, da pri običajni uporabi ne vstopijo v ozračje. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev pogojev, pod katerimi je treba šteti, da so toplogredni plini trajno kemično vezani v proizvodu tako, da pri običajni uporabi ne vstopijo v ozračje, vključno s pridobivanjem kupona o odvzemu ogljika, kadar je ustrezno, ob upoštevanju regulativnega razvoja v zvezi s certificiranjem odvzemov ogljika.

(13)

Toplogredne pline, ki se ne spuščajo neposredno v ozračje, bi bilo treba šteti za emisije v okviru EU ETS, pravice za navedene emisije pa predati, če se ne shranjujejo na kraju shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13) ali so trajno kemično vezane v proizvodu tako, da pri običajni uporabi in odlaganju ne vstopijo v ozračje. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za določitev pogojev, pod katerimi je treba šteti, da so toplogredni plini trajno kemično vezani v proizvodu tako, da pri običajni uporabi in odlaganju ne vstopijo v ozračje, vključno s pridobivanjem kupona o odvzemu ogljika, kadar je ustrezno, ob upoštevanju regulativnega razvoja v zvezi s certificiranjem odvzemov ogljika.

(13a)

EU ETS bi se moral čim bolj izogibati neupravičenim izjemam in ukrepom, ki povzročajo izkrivljanje. Dolgoročno bi morali vsi sektorji prispevati k doseganju podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050, vse emisije CO2 pa bi morali zajemati ustrezni instrumenti politike Unije. Vključitev naprav za sežiganje komunalnih odpadkov v EU ETS bi prispevala h krožnemu gospodarstvu s spodbujanjem recikliranja, ponovne uporabe in popravila izdelkov, hkrati pa bi prispevala k razogljičenju celotnega gospodarstva. Ker so dejavnosti recikliranja in regeneracije že zajete v EU ETS, bi vključitev naprav za sežiganje komunalnih odpadkov okrepila spodbude za trajnostno ravnanje z odpadki v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. Dopolnjevala bi druge elemente zakonodaje EU o ravnanju z odpadki. Poleg tega bi vključitev sežiganja odpadkov v sistem EU ETS ustvarila enake konkurenčne pogoje za regije, ki so v področje uporabe vključile sežiganje komunalnih odpadkov, kar bi zmanjšalo tveganje davčne konkurence med regijami. Da pa bi preprečili preusmeritev odpadkov iz naprav za sežiganje komunalnih odpadkov na odlagališča v Uniji, ki povzročajo emisije metana, in izvoz v tretje države s potencialno nevarnim vplivom na okolje, bi bilo treba pred vključitvijo naprav za sežiganje komunalnih odpadkov v področje uporabe Direktive 2003/87/ES od 1. januarja 2026 opraviti oceno učinka, ki jo je treba izvesti do 31. decembra 2024, po potrebi pa bi jo moral spremljati zakonodajni predlog, s katerim bi preprečili tovrstno preusmeritev odpadkov in izvoz v tretje države.

(13b)

Zajeti bi bilo treba vse emisije toplogrednih plinov, ki so zajete in prenesene za uporabo s procesi zajemanja in uporabo s procesi zajemanja in uporabe ogljika, ki niso trajno kemično vezane v proizvodu tako, da pri običajni uporabi in odlaganju proizvoda ne vstopijo v ozračje. Vendar bi zato, ker pri oblikovanju cen ogljika niso zajete vse faze procesa, zlasti emisije iz naprav za sežiganje odpadkov, zanašanje na izračunavanje emisij na mestu izpusta v ozračje povzročilo, da bi bile emisije podcenjene. Da bi uredili zajemanje ogljika na način, ki zmanjšuje neto emisije, zagotavlja upoštevanje vseh emisij in preprečevanje dvojnega štetja, hkrati pa ustvarja ekonomske spodbude, bi morala Komisija oceniti, kako upoštevati emisije toplogrednih plinov, za katere se šteje, da so bili zajeti in kemično vezani v proizvodu na podlagi ocene življenjskega cikla proizvoda, na primer kadar se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov ali kadar tako sorazmerno zmanjšanje prispeva k inovativnim nacionalnim politikam, ki jih je odobril pristojni organ v dani državi članici za zagotovitev in spodbujanje sodelovanja med sektorji, ter po potrebi predstaviti zakonodajni predlog, ki bi vključeval pregledno, primerljivo in zanesljivo metodologijo.

(13c)

V skladu z Uredbo (EU) 2021/1119 bi bilo treba dati prednost neposrednemu zmanjšanju emisij, ki ga bo treba dopolniti s povečanimi odvzemi CO2, da bi dosegli podnebno nevtralnost. Srednjeročno bi lahko odvzemi CO2 že prispevali k večjim ambicijam, ki bi presegale podnebni cilj Unije za leto 2030, določen v Uredbi (EU) 2021/1119. Komisija bi zato morala preučiti, kako v trgovanju z emisijami upoštevati in spodbujati negativne emisije, do katerih pride zaradi odstranjevanja toplogrednih plinov iz ozračja in njihovega varnega in trajnega shranjevanja, recimo prek neposrednega zajemanja iz zraka, tudi s predlaganjem jasnega obsega ter strogih meril in zaščitnih ukrepov, da s tovrstni odvzemi ne bomo zgolj izravnavali potrebnega zmanjšanja emisij, temveč bodo odvzemi dejansko učinkoviti in trajni.

(13d)

V skladu s sporočilom Komisije z dne 14. oktobra 2020 o strategiji EU za zmanjšanje emisij metana 26 % emisij metana na celini povzročajo odpadki. Po napovedih naj bi odlagališča po vsem svetu do leta 2025 povzročila 8–10 % vseh antropogenih emisij toplogrednih plinov. Unija bi si morala prizadevati za znatno zmanjšanje odlaganja na odlagališčih v Uniji, vsekakor pa preprečiti, da bi prihodnja vključitev sežiganja odpadkov v EU ETS ustvarila neenake konkurenčne pogoje in povzročila večje odlaganje odpadkov na odlagališčih. Zato bi morala Komisija oceniti tudi možnost in izvedljivost vključitve vseh postopkov ravnanja z odpadki, kot so odlagališča, fermentacija, kompostiranje in mehansko-biološka obdelava, v EU ETS.

(14)

Dejavnost mednarodnega pomorskega prevoza, ki jo sestavljajo plovbe med pristaniščema pod jurisdikcijo dveh različnih držav članic ali med pristaniščem pod jurisdikcijo države članice in pristaniščem zunaj jurisdikcije držav članic, je edini način prevoza, ki ni bil vključen v pretekle zaveze Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Emisije iz goriv, prodanih v Uniji za potovanja iz ene države članice v drugo državo članico ali tretjo državo, so se od leta 1990 povečala za približno 36 %. Te emisije obsegajo skoraj 90 % vseh emisij iz plovbe v Uniji, saj so se emisije iz goriv, prodanih v Uniji za potovanja z odhodom in prihodom v isti državi članici, od leta 1990 zmanjšale za 26 %. Po scenariju brez sprememb se bodo emisije iz dejavnosti mednarodnega pomorskega prevoza po napovedih povečale za približno 14 % med letoma 2015 in 2030 ter za 34 % med letoma 2015 in 2050. Če se bo vpliv dejavnosti pomorskega prevoza na podnebne spremembe povečeval v skladu z napovedmi, bo resno ogrozil zmanjšanja, dosežena v drugih sektorjih za boj proti podnebnim spremembam.

(14)

Dejavnost mednarodnega pomorskega prevoza, ki jo sestavljajo plovbe med pristaniščema pod jurisdikcijo dveh različnih držav članic ali med pristaniščem pod jurisdikcijo države članice in pristaniščem zunaj jurisdikcije držav članic, je edini način prevoza, ki ni bil vključen v pretekle zaveze Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Emisije iz goriv, prodanih v Uniji za potovanja iz ene države članice v drugo državo članico ali tretjo državo, so se od leta 1990 povečala za približno 36 %. Te emisije obsegajo skoraj 90 % vseh emisij iz plovbe v Uniji, saj so se emisije iz goriv, prodanih v Uniji za potovanja z odhodom in prihodom v isti državi članici, od leta 1990 zmanjšale za 26 %. Po scenariju brez sprememb se bodo emisije iz dejavnosti mednarodnega pomorskega prevoza po napovedih povečale za približno 14 % med letoma 2015 in 2030 ter za 34 % med letoma 2015 in 2050. Če se bo vpliv dejavnosti pomorskega prevoza na podnebne spremembe povečeval v skladu z napovedmi, bo resno ogrozil zmanjšanja, dosežena v drugih sektorjih za boj proti podnebnim spremembam , s tem pa tudi uresničitev cilja zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za celotno gospodarstvo do leta 2030, cilja Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in cilja doseganja negativnih emisij po tem letu, ki sta določena v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119, ter cilja Pariškega sporazuma .

(14a)

Mednarodni pomorski promet je edini način prevoza, ki ni vključen v evropsko zavezanost zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, čeprav je Evropski parlament v skladu z zavezami Unije iz Pariškega sporazuma večkrat pozval, naj vsi sektorji gospodarstva prispevajo k skupnim prizadevanjem za dokončni prehod na neto ničelne emisije toplogrednih plinov, ki ga je treba izvesti čim prej, najpozneje pa do leta 2050. CO2 je še vedno prevladujoči vzrok vpliva pomorskega prometa na podnebje, če se izračuna na podlagi 100-letnega potenciala globalnega segrevanja, saj predstavlja 98 % ali, če je vključen črni ogljik, 91 % skupnih mednarodnih emisij toplogrednih plinov v ekvivalentih CO2. Vendar so se po podatkih iz poročila Mednarodne pomorske organizacije z naslovom „Fourth IMO Greenhouse Gas Study“ (Četrta študija toplogrednih plinov), objavljenega leta 2020, v obdobju od 2012 do 2018 emisije metana (CH4) povečale za 87 %. Zato in v skladu s spremembami, ki jih je Evropski parlament 16. septembra 2020 sprejel v zvezi s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2015/757, da bi se ustrezno upošteval svetovni sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij, bi bilo treba emisije CO2 in CH4 ter didušikovih oksidov (N2O) vključiti v razširitev EU ETS na pomorski prevoz. Tako bi moral upravni organ zagotoviti, da ladjarske družbe spremljajo podatke o zbirnih emisijah, tudi emisije CO2, CH4 in N2O, in o njih poročajo v skladu z Uredbo (EU) …/… [FuelEU za pomorstvo]. Nadalje bi morala Komisija do 31. decembra 2024 oceniti in Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o svetovnem vplivu emisij toplogrednih plinov, ki niso emisije CO2, N2O, CH4 ter delcev s potencialom globalnega segrevanja, ter kjer je to primerno, predložiti zakonodajni predlog o vključitvi teh emisij in delcev iz pomorskega tovornega prometa v okvir EU ETS.

(15)

Komisija je leta 2013 sprejela strategijo za postopno vključevanje emisij iz pomorskega prevoza v politiko Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V okviru tega pristopa je Unija najprej z Uredbo (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta (14) vzpostavila sistem za spremljanje emisij iz pomorskega prevoza, poročanje o njih in njihovo preverjanje, nato pa naj bi določila cilje za zmanjšanje za pomorski sektor in uporabo tržnega ukrepa. V skladu z zavezo sozakonodajalcev, izraženo v Direktivi (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta (15), bi se morali ukrepi Mednarodne pomorske organizacije (IMO) ali Unije začeti izvajati leta 2023, vključno s pripravljalnim delom za sprejetje in izvajanje ukrepa za zagotovitev, da sektor ustrezno prispeva k prizadevanjem, potrebnim za uresničitev ciljev, dogovorjenih s Pariškim sporazumom, ter ustrezno obravnavo s strani vseh deležnikov.

(15)

Komisija je leta 2013 sprejela strategijo za postopno vključevanje emisij iz pomorskega prevoza v politiko Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V okviru tega pristopa je Unija najprej z Uredbo (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta (14) vzpostavila sistem za spremljanje emisij iz pomorskega prevoza, poročanje o njih in njihovo preverjanje, nato pa naj bi določila cilje za zmanjšanje za pomorski sektor in uporabo tržnega ukrepa. V skladu z zavezo sozakonodajalcev, izraženo v Direktivi (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta (15), bi se morali ukrepi Mednarodne pomorske organizacije (IMO) ali Unije začeti izvajati leta 2023, vključno s pripravljalnim delom za sprejetje in izvajanje ukrepa za zagotovitev, da sektor ustrezno prispeva k prizadevanjem, potrebnim za uresničitev ciljev, dogovorjenih s Pariškim sporazumom, ter ustrezno obravnavo s strani vseh deležnikov. Da bi povečali okoljsko učinkovitost ukrepov Unije ter preprečili nepošteno konkurenco in spodbude za izogibanje, bi bilo treba področje uporabe Uredbe (EU) 2015/757 spremeniti tako, da bi od 1. januarja 2024 zajemalo ladje z bruto tonažo nad 400. Da bi zagotovili sorazmerno upravno breme za ladje z več kot 5 000 bruto tonaže, bi bilo treba od upravljavcev zahtevati, da morajo sporočiti le informacije, ki so pomembne za vključitev takih ladij v področje uporabe EU ETS od 1. januarja 2027. zlasti vrsto goriva, emisijski faktor CO2 in energijsko gostoto.

(16)

V skladu z Direktivo (EU) 2018/410 bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o napredku, ki ga je IMO dosegla v zvezi z ambicioznim ciljem zmanjšanja emisij in povezanimi ukrepi, za zagotovitev, da sektor pomorskega prevoza ustrezno prispeva k prizadevanjem, potrebnim za uresničitev ciljev, dogovorjenih s Pariškim sporazumom. V okviru IMO potekajo prizadevanja za omejitev globalnih emisij iz pomorskega prevoza, kar bi bilo treba spodbujati. Čeprav je nedavni napredek, dosežen v okviru IMO dobrodošel, ti ukrepi ne bodo zadostovali za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma.

(16)

V skladu z Direktivo (EU) 2018/410 bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o napredku, ki ga je IMO dosegla v zvezi z ambicioznim ciljem zmanjšanja emisij in povezanimi ukrepi, za zagotovitev, da sektor pomorskega prevoza ustrezno prispeva k prizadevanjem, potrebnim za uresničitev ciljev, dogovorjenih s Pariškim sporazumom. V okviru IMO potekajo prizadevanja za omejitev globalnih emisij iz pomorskega prevoza, kar bi bilo treba spodbujati. Vendar nedavni razvoj v okviru IMO ne zadostuje za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma. Komisija bi morala glede na mednarodnost ladijskega prometa zato v sodelovanju z državami članicami dodatno okrepiti diplomatska prizadevanja za napredek pri razvoju globalnega tržnega ukrepa na ravni IMO.

(16a)

Postanki v pristaniščih v državah nečlanicah EU z namenom izogibanja bi lahko resno ogrozili učinkovitost sistema EU ETS v zvezi z pomorskim prometom, saj se z njimi skupne emisije v pomorskem prevozu ne bi zmanjšale. Takšni izogibalni postanki bi lahko celo povečali skupne emisije, zlasti kadar bi se zaradi izogibanja podaljšale plovbe v tretje države z nižjimi okoljskimi standardi in iz njih. Zato bi morala Komisija spremljati in vsaki dve leti od … [leto po začetku veljavnosti te direktive o spremembi] poročati o izvajanju poglavja o pomorskem prometu in morebitnih trendih, kar zadeva podjetja, ki se izogibajo izpolnjevanju zahtev iz te direktive, če je to potrebno, pa bi morala predložiti zakonodajni predlog za obravnavo morebitnih dokazov o postankih v pristaniščih zaradi izogibanja.

(17)

Komisija je v evropskem zelenem dogovoru navedla, da namerava sprejeti dodatne ukrepe za obravnavanje emisij toplogrednih plinov v sektorju pomorskega prevoza v okviru košarice ukrepov, na podlagi katerih bo lahko Unija dosegla svoje cilje glede zmanjšanja emisij. V okviru tega bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/87/ES, da bi se sektor pomorskega prevoza vključil v EU ETS ter zagotovilo, da ta sektor prispeva k povečanim podnebnim ciljem Unije in ciljem Pariškega sporazuma, v skladu s katerim morajo razvite države prevzeti vodilno vlogo pri uresničevanju ciljev zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu, države v razvoju pa so pozvane, naj sčasoma preidejo k ciljem zmanjševanja ali omejevanja emisij, ki zajemajo celotno gospodarstvo (16). Ker bi morale biti emisije iz mednarodnega letalstva zunaj Evrope od januarja 2021 omejene z globalnim tržnim ukrepom, ukrepa za omejitev ali oblikovanje cen emisij iz pomorskega prevoza pa ni, je primerno, da EU ETS zajema delež emisij pri plovbah med pristaniščem pod jurisdikcijo države članice in pristaniščem pod jurisdikcijo tretje države, pri čemer se lahko tretja država odloči o ustreznem ukrepu v zvezi s preostalim deležem emisij. Zato bi morala razširitev EU ETS na sektor pomorskega prevoza vključevati polovico emisij z ladij, ki opravljajo plovbe s prihodom v pristanišče pod jurisdikcijo države članice iz pristanišča zunaj jurisdikcije države članice, polovico emisij z ladij, ki opravljajo plovbe z odhodom iz pristanišča pod jurisdikcijo države članice in prihodom v pristanišče zunaj jurisdikcije države članice , emisije z ladij , ki opravljajo plovbe s prihodom v pristanišče pod jurisdikcijo države članice iz pristanišča pod jurisdikcijo države članice, in emisije med privezom v pristanišču pod jurisdikcijo države članice. Ta pristop je bil opredeljen kot praktičen način za rešitev vprašanja skupnih, a različnih odgovornosti in zmogljivosti, kar je bil dolgoletni izziv v okviru UNFCCC. Z zajetjem deleža emisij iz vstopnih in izstopnih plovb med Unijo in tretjimi državami se zagotovi uspešnost EU ETS, zlasti s povečanjem vpliva ukrepa na okolje v primerjavi z geografskim območjem uporabe, omejenim na plovbe v EU , hkrati pa se omejita tveganje postankov v pristaniščih z namenom izogibanja , in tveganje selitve dejavnosti pretovarjanja zunaj Unije. Za zagotovitev nemotene vključitve sektorja v EU ETS bi se moralo predajanje pravic ladjarskih družb postopoma povečati v zvezi s preverjenimi emisijami , sporočenimi za obdobje 2023–2025. Kolikor se preda manj pravic v zvezi s preverjenimi emisijami za pomorski prevoz v navedenih letih, bi bilo treba po vsakoletni določitvi razlike med preverjenimi emisijami in predanimi pravicami ukiniti ustrezno število pravic, da bi se zaščitila okoljska celovitost sistema . Ladjarske družbe bi morale od leta 2026 predati število pravic, ki ustreza vsem njihovim preverjanim emisijam, sporočenim v predhodnem letu.

(17)

Emisije toplogrednih plinov iz pomorskega sektorja znašajo približno 2,5  % emisij Unije. Ker niso bili uvedeni odločni ukrepi v okviru IMO, je prišlo do zamude pri inovacijah in uvajanju potrebnih ukrepov za zmanjšanje emisij v tem sektorju. Komisija je v evropskem zelenem dogovoru navedla, da namerava sprejeti dodatne ukrepe za obravnavanje emisij toplogrednih plinov v sektorju pomorskega prevoza v okviru košarice ukrepov, na podlagi katerih bo lahko Unija dosegla svoje cilje glede zmanjšanja emisij. V okviru tega bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/87/ES, da bi se sektor pomorskega prevoza vključil v EU ETS ter zagotovilo, da ta sektor prispeva pravičen delež k povečanim podnebnim ciljem Unije in ciljem Pariškega sporazuma, v skladu s katerim morajo razvite države prevzeti vodilno vlogo pri uresničevanju ciljev zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu, države v razvoju pa so pozvane, naj sčasoma preidejo k ciljem zmanjševanja ali omejevanja emisij, ki zajemajo celotno gospodarstvo (16). Predajanje pravic ladjarskih družb bi se moralo od leta 2024 naprej izvajati v celoti, ladjarske družbe pa bi morale predati število pravic, ki ustreza vsem njihovim preverjanim emisijam, sporočenim v predhodnem letu. Ker bi morale biti emisije iz mednarodnega letalstva zunaj Evrope od januarja 2021 omejene z globalnim tržnim ukrepom, ukrepa za omejitev ali oblikovanje cen emisij iz pomorskega prevoza pa ni, je primerno, da EU ETS zajema tovrstne emisije, obenem pa pod strogimi pogoji omogoča izjeme, če tretje države prevzamejo odgovornost za te emisije ali če velja ukrep Mednarodne pomorske organizacije, ki temelji na trgu in ki zajema delež emisij pri plovbah med pristaniščem pod jurisdikcijo države članice in pristaniščem pod jurisdikcijo tretje države, pri čemer se lahko tretja država odloči o ustreznem ukrepu v zvezi s preostalim deležem emisij. Od leta 2027 naprej bi morala razširitev EU ETS na sektor pomorskega prevoza vključevati emisije iz plovb v tretje države in iz njih, obenem pa omogočati izjeme za polovico emisij z ladij, ki opravljajo plovbe s prihodom v pristanišče pod jurisdikcijo države članice iz pristanišča zunaj jurisdikcije države članice, polovico emisij z ladij, ki opravljajo plovbe z odhodom iz pristanišča pod jurisdikcijo države članice in prihodom v pristanišče zunaj jurisdikcije države članice pod strogimi pogoji , zlasti če ima tretja država vzpostavljen mehanizem določanja cen ogljika ali če je prek dvostranskega ali večstranskega sporazuma med Unijo in eno ali več tretjimi državami vzpostavila mehanizem določanja cen ogljika , povezan z EU ETS , v  skladu s členom 25 Direktive 2003/87/ES, za omejitev in zmanjšanje emisij na raven, ki je vsaj enakovredna mehanizmu EU ETS, se pravi obvezujoč mehanizem za omejitev, zmanjšanje in oblikovanje cen emisij toplogrednih plinov iz ladij , kar bi privedlo do absolutnega zmanjšanja emisij , vsaj enakovrednega temu, da bi EU ETS zajemal 100 % teh emisij , ali če je tretja država najmanj razvita država ali majhna otoška država, katere BDP na prebivalca ni enak ali večji od povprečja Unije in zajema te emisije v svoj nacionalno določeni prispevek v skladu s Pariškim sporazumom .

(17a)

Posledice podnebnih sprememb negativno vplivajo na spoštovanje človekovih pravic, tako na pravico do hrane in vode, sanitarnih storitev, zdravja, dostojnega stanovanja in pravico do življenja. Pariški sporazum je kot tretji steber podnebnih ukrepov opredelil popravljanje škode in izgub, ki nesorazmerno prizadenejo ljudi v stiski, domorodna ljudstva, ženske, otroke in invalide. Za vse to so najbolj dovzetne države z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki ter najmanj razvite države. In čeprav so le malo ali celo zanemarljivo malo prispevale k toplogrednim plinom v ozračju, pa so običajno dosti bolj izpostavljene vplivom podnebnih sprememb, zlasti glede na stanje njihove infrastrukture in življenjske razmere prebivalstva. Te države so zdaj v katastrofalnem položaju zaradi globalne neuspešnosti pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in imajo zato čedalje večje potrebe po prilagajanju in vse višje stroške s tem, kar še dodatno poslabšuje javnofinančna kriza zaradi koronavirusne pandemije in s tem povezana „pandemija dolga“.

(17b)

Komisija, Svet in Evropski parlament bi morali sodelovati s tretjimi državami, da bi olajšali sprejemanje določb Direktive 2003/87/ES v zvezi z dejavnostmi pomorskega prometa in okrepili mednarodno sodelovanje na tem področju. Hkrati bi si morali Komisija, Svet in Evropski parlament prizadevati za krepitev globalnih ukrepov prek IMO.

(17c)

Za izvajanje Pariškega sporazuma so potrebna znatna finančna sredstva, Unija pa ostaja zavezana prispevanju k cilju razvitih držav, da bodo od leta 2020 vsako leto družno mobilizirale 100 milijard USD iz različnih virov za podporo državam v razvoju. Odločitev, sprejeta na konferenci COP24 o ambicioznejšem cilju od leta 2025 dalje, ki bo presegal sedanjo zavezo, je korak v pravo smer, vendar so dejanske zaveze razvitih držav še vedno daleč od skupnega cilja, zato bi bilo treba to razhajanje odpraviti. Unija in njene države članice, naj si bolj prizadevajo za mobilizacijo sredstev za mednarodno podnebno financiranje držav v razvoju in naj pripravijo mednarodni časovni načrt, ki bo določal pravičen delež vsake razvite države v obljubljeni finančni pomoči 100 milijard USD ter mehanizme, s katerimi bodo zagotovile, da bodo obljube res izpolnjene. Gospodarstva v vzponu bi morala od leta 2025 dalje prispevati k višjemu znesku mednarodnega financiranja podnebnih ukrepov.

(17d)

Komisija bi morala državam v razvoju pomagati in pomoč še povečati, tudi v EU ETS, zato da bi čim bolj okrepili njihovo zmožnost prilagajanja in odpornost v zvezi s spremembami podnebja. Skupna zaveza Unije za podporo podnebnim ukrepom v državah v razvoju bi povečala njen pogajalski vpliv v okviru UNFCCC, medtem ko bi prispevanje prek Zelenega podnebnega sklada spodbudilo druge države, da bodo vanj tudi same prispevale del prihodkov iz svojih shem za oblikovanje cen ogljika. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu poslati poročilo, v katerem bi preučila razogljičevalne potrebe v državah v razvoju, in sicer z oceno emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki ustrezajo sektorjem, zajetih v EU ETS in CBAM.

(17e)

Unija in njene države članice zagotavljajo največji delež javnih sredstev za podnebno financiranje. Financiranje podnebnih ukrepov je bistvenega pomena, saj imajo številne države v razvoju prispevke, določene na nacionalni ravni, katerih doseganje je odvisno od finančne podpore. Komisija bi morala države v razvoju podpreti pri razogljičenju gospodarskih panog, predvsem tistih, ki ustrezajo sektorjem, zajetim v EU ETS in CBAM, in jim tako pomagati doseči cilje iz Pariškega sporazuma za zmanjšanje emisij v vsem gospodarstvu. Poseben poudarek bi bilo treba dati reševanju potreb najmanj razvitih držav z uporabo pravic EU ETS za financiranje podnebnih ukrepov, zlasti za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb.

(17f)

Za obnovo flot ladij, klasificiranih za plovbo v ledu, in razvoj inovativne tehnologije, ki zmanjšuje emisije tovrstnih ladij med plovbo v zimskih razmerah, bosta potrebna čas in finančna podpora. Ladje, klasificirane za plovbo v ledu, zdaj zaradi svoje zasnove, ki jim omogoča, da plujejo v ledu, proizvajajo več emisij pri plovbi v odprtih vodah in v ledu v primerjavi z ladjami podobne velikosti, ki so zasnovane le za plovbo v odprtih vodah. V povprečju ladje, klasificirane za plovbo v ledu, pri plovbi v odprtih vodah porabijo približno 2–5 % več goriva kot ladje podobne velikosti, zasnovane le za plovbo v odprtih vodah. Zato bi bilo treba v skladu s to direktivo uvesti metodo, ki bo nevtralna glede zastave, da se upošteva plovba v ledu v severnih delih Unije, kar bo omogočilo zmanjšanje pravic, ki jih lahko ladjarske družbe predajo na podlagi klasifikacije njihovih ladij za plovbo v ledu, plovbo v ledenih razmerah ali obojega, do 31. decembra 2029. Tako bi morale biti od leta 2030 ladjarske družbe odgovorne za predajo pravic, ki ustrezajo sto odstotkom (100 %) preverjenih emisij, sporočenih za vsako posamezno leto, ne glede na klasifikacijo njihovih ladij za plovbo v ledu oziroma ne glede na plovbo v ledenih razmerah. Zagotoviti bi bilo treba tudi konkretno podporo inovacijam v zvezi z razogljičenjem ladij, klasificiranih za plovbo v ledu, prek sklada za oceane.

(18)

Določbe Direktive 2003/87/ES v zvezi z dejavnostmi pomorskega prevoza bi bilo treba še naprej pregledovati ob upoštevanju prihodnjega razvoja dogodkov na mednarodni ravni in mednarodnih prizadevanj za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, vključno z drugim pregledom globalnega stanja leta 2028 in poznejšimi pregledi vsakih pet let, namenjenimi zbiranju informacij za zaporedne nacionalno določene prispevke. Zlasti bi morala Komisija kadar koli pred drugim pregledom globalnega stanja leta 2028 in torej najpozneje 30. septembra 2028 Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o napredku pri pogajanjih IMO v zvezi z globalnim tržnim ukrepom. V svojem poročilu bi morala analizirati instrumente Mednarodne pomorske organizacije in po potrebi oceniti, kako bi jih bilo treba izvesti v pravu Unije na podlagi revizije Direktive 2003/87/ES. Po potrebi bi morala v poročilo vključiti tudi predloge .

(18)

Določbe Direktive 2003/87/ES v zvezi z dejavnostmi pomorskega prevoza bi bilo treba še naprej pregledovati ob upoštevanju prihodnjega razvoja dogodkov na mednarodni ravni in mednarodnih prizadevanj za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, vključno z drugim pregledom globalnega stanja leta 2028 in poznejšimi pregledi vsakih pet let, namenjenimi zbiranju informacij za zaporedne nacionalno določene prispevke. Zlasti bi morala Komisija kadar koli pred drugim pregledom globalnega stanja leta 2028 in torej najpozneje 30. septembra 2028 Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o napredku pri pogajanjih IMO v zvezi z globalnim tržnim ukrepom. V svojem poročilu bi morala analizirati instrumente Mednarodne pomorske organizacije in po potrebi oceniti, kako bi jih bilo treba izvesti v pravu Unije na podlagi revizije Direktive 2003/87/ES. V primeru, da bo na ravni IMO sprejet globalni tržni ukrep, ki bo omogočil zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, skladno s Pariškim sporazumom in vsaj primerljivo s tistim, ki bi bilo doseženo z ukrepi Unije, bi morala Komisija razmisliti o sorazmernem zmanjšanju področja uporabe ukrepov Unije, da bi preprečila dvojno obremenitev, pri čemer se v okviru EU ETS ohrani vsaj petdeset odstotkov (50 %) emisij z ladij, ki opravljajo plovbe z odhodom iz pristanišča pod jurisdikcijo države članice in prihodom v pristanišče zunaj jurisdikcije države članice, in petdeset odstotkov (50 %) emisij z ladij, ki opravljajo plovbe z odhodom iz pristanišča zunaj jurisdikcije države članice in prihodom v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, obenem priznavajoč suverenost Unije pri regulaciji njenega deleža emisij iz mednarodnih ladijskih prevozov v skladu z obveznostmi iz Pariškega sporazuma. Če pa bo napredek na ravni IMO nezadosten ali bodo na tej ravni sprejeti globalni ukrepi, ki ne bodo skladni s Pariškim sporazumom in vsaj primerljivi s tistimi, ki izhajajo iz ukrepov Unije, bi morala Komisija s spremembo Direktive 2003/87/ES obdržati ukrepe Unije, da bodo zajemali sto odstotkov (100 %) emisij z ladij, ki opravljajo plovbe z odhodom iz pristanišča pod jurisdikcijo države članice in prihodom v pristanišče zunaj jurisdikcije države članice, ter sto odstotkov (100 %) emisij z ladij, ki opravljajo plovbe z odhodom iz pristanišča zunaj jurisdikcije države članice in prihodom v pristanišče pod jurisdikcijo države članice.

(19)

Komisija bi morala pregledati delovanje Direktive 2003/87/ES v zvezi z dejavnostmi pomorskega prevoza ob upoštevanju izkušenj z njeno uporabo, med drugim v zvezi z morebitnimi praksami izogibanja, in nato predlagati ukrepe za zagotovitev njene uspešnosti.

(19)

Komisija bi morala pregledati delovanje Direktive 2003/87/ES v zvezi z dejavnostmi pomorskega prevoza ob upoštevanju izkušenj z njeno uporabo, med drugim v zvezi z morebitnimi praksami izogibanja, in nato predlagati ukrepe za zagotovitev njene uspešnosti , usklajene s ciljem Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in ciljem doseganja negativnih emisij po tem letu, ki sta določena v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119, ter cilji Pariškega sporazuma .

(20)

Oseba ali organizacija, odgovorna za skladnost z EU ETS, bi morala biti ladjarska družba, opredeljena kot lastnik ladje ali katera koli druga organizacija ali oseba, kot je upravljavec ali zakupnik gole ladje, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje ter je s prevzemom te odgovornosti soglašala, da bo prevzela vse dolžnosti in odgovornosti, ki jih nalaga Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja. Ta opredelitev temelji na opredelitvi pojma „družba“ v členu 3, točka (d), Uredbe (EU) 2015/757 in je v skladu s svetovnim sistemom zbiranja podatkov, ki ga je leta 2016 vzpostavila IMO. V skladu z načelom „onesnaževalec plača“ bi lahko ladjarska družba s pogodbenim dogovorom uveljavljala odgovornost subjekta, neposredno odgovornega za odločitve, ki vplivajo na emisije CO2 z ladje , za stroške skladnosti na podlagi te direktive. Ta subjekt bi bil običajno subjekt, odgovoren za izbiro goriva, poti in hitrosti ladje.

(20)

Oseba ali organizacija, odgovorna za skladnost z EU ETS, bi morala biti ladjarska družba, opredeljena kot lastnik ladje ali katera koli druga organizacija ali oseba, kot je upravljavec ali zakupnik gole ladje, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje ter je s prevzemom te odgovornosti soglašala, da bo prevzela vse dolžnosti in odgovornosti, ki jih nalaga Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja. Ta opredelitev temelji na opredelitvi pojma „družba“ v členu 3, točka (d), Uredbe (EU) 2015/757 in je v skladu s svetovnim sistemom zbiranja podatkov, ki ga je leta 2016 vzpostavila IMO. Vendar pa ladjarska družba ni vedno odgovorna za nakup goriva ali operativno odločanje, ki vpliva na emisije toplogrednih plinov z ladje. Te odgovornosti lahko po pogodbenem dogovoru prevzame subjekt, ki ni ladjarska družba. V tem primeru bi bilo treba za zagotovitev, da se načelo „onesnaževalec plača“ v celoti spoštuje, ter za spodbujanje sprejemanja ukrepov za učinkovitost in čistejših goriv v takšne dogovore vključiti zavezujočo klavzulo za prenos stroškov, tako da subjekt s končno odgovornostjo za odločitve, ki vplivajo na emisije toplogrednih plinov z ladje , odgovarja za kritje stroškov skladnosti , ki jih plača ladjarska družba na podlagi te direktive. Ta subjekt bi bil običajno subjekt, odgovoren za izbiro in nakup goriva , ki ga uporablja ladja, ali za upravljanje ladje, na primer glede izbire tovora, ki ga prevaža, ali poti in hitrosti ladje.

(20a)

Uspešen prehod na brezemisijski ladijski promet zahteva celostni pristop in ustrezno ugodno okolje za spodbujanje inovacij, tako na ladjah kot v pristaniščih. To vključuje javne in zasebne naložbe v raziskave in inovacije, tehnološke in operativne ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti ladij in pristanišč ter uporabo trajnostnih alternativnih goriv, kot sta vodik in amonijak, ki se pridobivajo iz obnovljivih virov energije, tudi prek pogodb na razliko za ogljik, in brezemisijskih pogonskih tehnologij, vključno s potrebno infrastrukturo za oskrbo z gorivom in polnjenje v pristaniščih. S prihodki, pridobljenimi s prodajo pravic v zvezi z dejavnostmi pomorskega prevoza v okviru sistema EU ETS na dražbi, bi bilo treba vzpostaviti sklad za oceane, da se izboljša energijska učinkovitost ladij in podprejo naložbe, katerih namen je olajšati razogljičenje pomorskega prevoza, vključno s pomorskim prevozom na kratke razdalje in pristanišči, ter zagotoviti usposabljanje in preusposabljanje delovne sile. Poleg tega je treba prihodke iz glob, naloženih v skladu z Uredbo (EU)…/… [FuelEU za pomorstvo], dodeliti skladu za oceane kot zunanji namenski prejemek v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) in členom 3gab(1) Direktive 2003/87/ES. Komisija bi morala zagotoviti, da se ustrezno upošteva podpora inovativnim projektom, ki prispevajo k uvedbi in izvajanju Uredbe (EU) …/… [FuelEU za pomorstvo] ter projekti, ki pozitivno vplivajo na biotsko raznovrstnost in prispevajo k zmanjšanju tveganja onesnaževanja s hrupom ter onesnaževanje zraka in morja.

(21)

Da bi se zmanjšalo upravno breme ladjarskih družb, bi morala biti za vsako ladjarsko družbo pristojna ena država članica. Komisija bi morala objaviti začetni seznam ladjarskih družb, ki so opravljale pomorsko dejavnost, ki spada na področje uporabe EU ETS, in na njem navesti upravni organ za vsako ladjarsko družbo. Seznam bi bilo treba prilagoditi vsaki dve leti , da bi se ladjarske družbe po potrebi pripisale drugemu upravnemu organu. Upravni organ za ladjarske družbe, registrirane v državi članici, bi morala biti navedena država članica. Upravni organ za ladjarske družbe, registrirane v tretji državi, bi morala biti država članica, v kateri je imela ladjarska družba v zadnjih dveh letih spremljanja po ocenah največ postankov v pristaniščih pri plovbah, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2003/87/ES. Upravni organ za ladjarske družbe, registrirane v tretji državi, ki v zadnjih dveh letih spremljanja niso opravile plovbe, ki spada na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, bi morala biti država članica, v kateri je ladjarska družba začela prvo plovbo, ki spada na področje uporabe navedene direktive. Komisija bi morala objaviti in vsaki dve leti posodobiti seznam ladjarskih družb, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, ter na njem navesti upravni organ za vsako ladjarsko družbo. Za zagotovitev enakega obravnavanja ladjarskih družb bi morale države članice upoštevati harmonizirana pravila za upravljanje ladjarskih družb, za katere so pristojne, v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določi Komisija.

(21)

Da bi se zmanjšalo upravno breme ladjarskih družb, bi morala biti za vsako ladjarsko družbo pristojna ena država članica. Komisija bi morala objaviti začetni seznam ladjarskih družb, ki so opravljale pomorsko dejavnost, ki spada na področje uporabe EU ETS, in na njem navesti upravni organ za vsako ladjarsko družbo. Seznam bi bilo treba redno in vsaj vsako leto prilagoditi, da bi se ladjarske družbe po potrebi pripisale drugemu upravnemu organu. Upravni organ za ladjarske družbe, registrirane v državi članici, bi morala biti navedena država članica. Upravni organ za ladjarske družbe, registrirane v tretji državi, bi morala biti država članica, v kateri je imela ladjarska družba v zadnjih dveh letih spremljanja po ocenah največ postankov v pristaniščih pri plovbah, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2003/87/ES. Upravni organ za ladjarske družbe, registrirane v tretji državi, ki v zadnjih dveh letih spremljanja niso opravile plovbe, ki spada na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, bi morala biti država članica, v kateri je ladjarska družba začela prvo plovbo, ki spada na področje uporabe navedene direktive. Komisija bi morala objaviti in vsako leto posodobiti seznam ladjarskih družb, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, ter na njem navesti upravni organ za vsako ladjarsko družbo. Za zagotovitev enakega obravnavanja ladjarskih družb bi morale države članice upoštevati harmonizirana pravila za upravljanje ladjarskih družb, za katere so pristojne, v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določi Komisija.

(24)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri podobnih nalogah, povezanih z varstvom okolja, bi morala Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) ali druga ustrezna organizacija po potrebi in v skladu s svojim mandatom pomagati Komisiji in upravnim organom v zvezi z izvajanjem Direktive 2003/87/ES. EMSA bi lahko s svojimi izkušnjami z izvajanjem Uredbe (EU) 2015/757 in orodji informacijske tehnologije upravnim organom pomagala zlasti v zvezi s spremljanjem emisij iz pomorskih dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe te direktive, poročanjem o njih in njihovim preverjanjem, in sicer z olajševanjem izmenjave informacij ali pripravo smernic in meril.

(24)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri podobnih nalogah, povezanih z varstvom okolja, bi morala Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) ali druga ustrezna organizacija po potrebi in v skladu s svojim mandatom pomagati Komisiji in upravnim organom v zvezi z izvajanjem Direktive 2003/87/ES. EMSA bi morala s svojimi izkušnjami z izvajanjem Uredbe (EU) 2015/757 in orodji informacijske tehnologije upravnim organom pomagati zlasti v zvezi s spremljanjem emisij iz pomorskih dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe te direktive, poročanjem o njih in njihovim preverjanjem, in sicer z olajševanjem izmenjave informacij ali pripravo smernic in meril.

(26)

Za uresničitev cilja Unije glede zmanjšanja emisij do leta 2030 bo treba v sektorjih, vključenih v EU ETS, zmanjšati emisije za 61 % v primerjavi z letom 2005 . Skupno količino pravic za Unijo v okviru EU ETS je treba zmanjšati, da se zagotovita potreben dolgoročen signal cene ogljika in spodbuda za to raven razogljičenja. V ta namen bi bilo treba povečati linearni faktor zmanjšanja, med drugim ob upoštevanju vključitve emisij iz pomorskega prevoza. Zadnje navedene bi bilo treba pridobiti na podlagi emisij iz dejavnosti pomorskega prevoza, ki so bile sporočene v Uniji za leti 2018 in 2019 v skladu z Uredbo (EU) 2015/757, od leta 2021 pa prilagoditi za linearni faktor zmanjšanja.

(26)

Za uresničitev cilja Unije glede zmanjšanja emisij do leta 2030 hkrati z doseganjem cilja Pariškega sporazuma glede omejitve globalnega segrevanja na 1,5  oC bo treba v sektorjih, vključenih v EU ETS, znatno zmanjšati emisije. Skupno količino pravic za Unijo v okviru EU ETS je treba postopoma zmanjšati, da se zagotovita potreben dolgoročen signal cene ogljika in spodbuda za to raven razogljičenja. V ta namen bi bilo treba povečati letni faktor zmanjšanja, med drugim ob upoštevanju vključitve emisij iz pomorskega prevoza. Zadnje navedene bi bilo treba pridobiti na podlagi emisij iz dejavnosti pomorskega prevoza, ki so bile sporočene v Uniji za leti 2018 in 2019 v skladu z Uredbo (EU) 2015/757, od leta 2021 pa prilagoditi za linearni faktor zmanjšanja.

(27)

Ob upoštevanju, da se s to direktivo spremeni Direktiva 2003/87/ES v zvezi z obdobjem izvajanja, ki se je že začelo 1. januarja 2021, bi morala biti strmejša linearna pot zmanjševanja v okviru EU ETS zaradi predvidljivosti, okoljske učinkovitosti in preprostosti v obdobju 2021–2030 ravna črta, da bi se v okviru EU ETS do leta 2030 doseglo 61-odstotno zmanjšanje emisij kot ustrezen vmesni korak naproti podnebni nevtralnosti celotnega gospodarstva Unije leta 2050. Ker se lahko povečani linearni faktor zmanjšanja uporablja šele od leta po začetku veljavnosti te direktive, bi bilo treba izvesti enkratno zmanjšanje količine pravic, da bi bila skupna količina pravic v skladu s to ravnjo letnega zmanjšanja od leta 2021.

(27)

Ob upoštevanju, da se s to direktivo spremeni Direktiva 2003/87/ES v zvezi z obdobjem izvajanja, ki se je že začelo 1. januarja 2021, bi morala strmejša pot zmanjševanja v okviru EU ETS zaradi predvidljivosti, okoljske učinkovitosti in preprostosti zagotoviti jasno smer k doseganju cilja Pariškega sporazuma in podnebni nevtralnosti celotnega gospodarstva Unije najpozneje leta 2050. Ker se lahko povečani faktor zmanjšanja uporablja šele od leta po začetku veljavnosti te direktive, bi bilo treba izvesti enkratno zmanjšanje količine pravic, da bi bila skupna količina pravic v skladu s to ravnjo letnega zmanjšanja od leta 2021.

(28)

Za doseganje povečane podnebne ambicije bo treba v proračunu EU in nacionalnih proračunih nameniti precejšnje javne vire podnebnemu prehodu. Za dopolnitev in okrepitev precejšnje porabe, povezane s podnebjem, v proračunu EU bi bilo treba vse prihodke z dražb, ki niso pripisani proračunu Unije, uporabiti za namene, povezane s podnebjem. To vključuje finančno podporo za obravnavanje družbenih vidikov v gospodinjstvih z nižjim in srednjim dohodkom z znižanjem izkrivljajočih davkov. Poleg tega bi bilo treba za obravnavo distribucijskih in družbenih učinkov prehoda v državah članicah z nizkim dohodkom prek sklada za modernizacijo iz člena 10d Direktive 2003/87/ES uporabiti dodatno količino pravic v višini 2,5  % skupne količine pravic za Unijo med letoma [leto začetka veljavnosti Direktive] in 2030 za financiranje energetskega prehoda držav članic, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša manj kot 65 % povprečja Unije v obdobju 2016–2018.

(28)

Za doseganje povečane podnebne ambicije bo treba v proračunu EU in nacionalnih proračunih precejšnje javne in zasebne vire nameniti podnebnemu prehodu. Za dopolnitev in okrepitev precejšnje porabe, povezane s podnebjem, v proračunu EU bi bilo treba vse prihodke z dražb, ki niso pripisani proračunu Unije v obliki lastnih sredstev , uporabiti za namene, povezane s podnebjem , hkrati pa zagotoviti pravičen prehod in okoljsko celovitost sprejetega ukrepa . To vključuje finančno podporo za obravnavanje družbenih vidikov v gospodinjstvih z nižjim in srednjim dohodkom z znižanjem izkrivljajočih davkov. Da bi zagotovili spoštovanje predpisov in javni nadzor, bi morale države članice sprejeti predhodne načrte o tem, kako nameravajo uporabiti prihodke EU ETS v skladu s svojimi podnebnimi in energetskimi cilji, ter letno poročati o uporabi prihodkov z dražb v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) . Poleg tega bi bilo treba za obravnavo distribucijskih in družbenih učinkov prehoda na najbolj prizadetih območjih prek sklada za modernizacijo iz člena 10d Direktive 2003/87/ES uporabiti dodatno količino pravic v višini 2,5  % skupne količine pravic za Unijo med letoma [leto začetka veljavnosti Direktive] in 2030 za financiranje energetskega prehoda držav članic, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša manj kot 65 % povprečja Unije v obdobju 2016–2018.

(28a)

Od leta 2013 so proizvajalci električne energije dolžni kupiti vse pravice, ki jih potrebujejo za proizvodnjo električne energije. Nekatere države članice so vseeno ohranile možnost, da lahko še naprej prehodno brezplačno dodeljujejo pravice za modernizacijo energetskega sektorja v obdobjih od 2013 do 2020 in od 2021 do 2030. V obdobju od 2021 do 2030 bodo to možnost imele le še tri države članice. Evropsko računsko sodišče je v posebnem poročilu št. 18/2020 z naslovom „Sistem EU za trgovanje z emisijami: brezplačna dodelitev pravic bi morala biti bolj ciljno usmerjena“ ugotovilo, da ta prehodna brezplačna dodelitev ni prispevala k zmanjšanju intenzivnosti ogljika v energetskem sektorju v državah, ki so bile upravičene do brezplačne dodelitve pravic v obdobju od 2013 do 2020. Glede na to, da je potrebno hitro razogljičenje, zlasti v energetskem sektorju, in da je učinkovitost te prehodne brezplačne dodelitve omejena, možnost prehodne brezplačne dodelitve za modernizacijo energetskega sektorja ne ustreza več svojemu namenu. Zato bi bilo treba to možnost ukiniti, vse pravice, ki izhajajo iz njenega izvajanja in ne bodo dodeljene upravljavcem v zadevnih državah članicah do 31. decembra 2023, pa bi bilo treba prišteti skupni količini pravic, ki so zadevni državi članici dodeljene za prodajo na dražbi, ali pa uporabiti za podporo naložbam v okviru sklada za modernizacijo.

(28b)

Dobro opredeljen delež prihodkov z dražb v okviru prenovljenega in razširjenega sistema trgovanja z emisijami EU ETS bi bilo treba uporabiti kot vir lastnih sredstev za financiranje proračuna Unije, in sicer kot splošni prihodek, v skladu s pravno zavezujočim Medinstitucionalnim sporazumom z dne 16. decembra 2020 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev  (1a) , ki vsebuje časovni načrt za uvedbo košarice novih virov lastnih sredstev, med drugim tudi iz sistema EU ETS ter na podlagi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in prvega stebra sporazuma OECD/G20. V skladu s tem sporazumom naj bi bila tovrstna nova lastna sredstva uvedena do 1. januarja 2023. Nova lastna sredstva bodo povezala proračun Unije s prednostnimi nalogami njenih politik, kot sta evropski zeleni dogovor in prispevek Unije k pravični obdavčitvi, ter tako dodala vrednost in prispevala k ciljem vključevanja podnebnih vprašanj, k odplačevanju dolgov v okviru instrumenta Next Generation EU in k odpornosti proračuna Unije kot orodja za naložbe in jamstva, ki spoštuje merila, da se ne škoduje bistveno, in temeljne vrednote iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji.

(28c)

V skladu s Sklepom Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) je Unija pravno zavezana, da najpozneje do 31. decembra 2058 odplača vse obveznosti, nastale z izrednim in začasnim pooblastilom Komisije za izposojanje sredstev v okviru instrumenta Next Generation EU. Da bi upoštevali pravno zavezujoč Medinstitucionalni sporazum in z njim povezan časovni načrt za uvedbo košarice novih virov lastnih sredstev, namenjenih odplačilu dolga Unije, bi bilo treba del prihodkov iz sistema EU ETS nameniti proračunu Unije za pomoč pri kritju stroškov izposojanja, kot je določeno v [Sklepu Sveta (EU, Euratom) …/… o spremembi Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije] in preprečiti znatna zmanjšanja, ki bi ogrozila programe Unije v prihodnjih večletnih finančnih okvirih.

(28d)

Večje zneske prihodkov, ustvarjenih z okrepljenim sistemom EU za trgovanje z emisijami, ki jih obdržijo države članice, poleg deleža, pripisanega proračunu Unije, bi bilo treba uporabiti za namene podnebnega prehoda. Vendar širše področje uporabe in bolj raznolik nabor ukrepov ne bi smela biti v škodo enotnosti, učinkovitosti, celovitosti in demokratičnega nadzora proračuna Unije.

(29)

Zagotoviti bi bilo treba dodatne spodbude za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov z uporabo stroškovno učinkovitih tehnik. V ta namen bi morala biti brezplačna dodelitev pravic do emisije nepremičnim napravam od leta 2026 pogojena z naložbami v tehnike za povečanje energijske učinkovitosti in zmanjšanje emisij . Z zagotovitvijo osredotočenosti tega na večje porabnike energije bi se precej zmanjšalo breme za podjetja z manjšo porabo energije, ki so morda v lasti malih in srednjih podjetij ali mikropodjetij. [Sklic potrditi z revidirano direktivo o energetski učinkovitosti]. Zadevne delegirane akte bi bilo treba ustrezno prilagoditi.

(29)

Zagotoviti bi bilo treba dodatne spodbude za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov z uporabo stroškovno učinkovitih tehnik. V ta namen je treba uvesti sistem bonusov in malusov za določanje deleža brezplačne dodelitve. Za naprave, katerih emisije toplogrednih plinov presegajo ustrezne referenčne vrednosti, bi se moral znesek brezplačne dodelitve pravic do emisije od leta 2026 spreminjati glede na izvajanje ustrezno vzpostavljenega načrta za razogljičenje . Nasprotno pa bi morale naprave z emisijami toplogrednih plinov pod ustreznimi referenčnimi vrednostmi prejeti spodbudo v obliki dodatne brezplačne dodelitve.

(30)

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), vzpostavljen z Uredbo (EU) […./..] Evropskega parlamenta in Sveta (51), je alternativa brezplačni dodelitvi za obravnavo tveganja premestitve emisij CO2. Če so sektorji in deli sektorjev zajeti z navedenim ukrepom, ne bi smeli prejeti brezplačne dodelitve. Vendar pa je treba brezplačne pravice postopoma odpraviti, da se lahko proizvajalci, uvozniki in trgovci prilagodijo novi ureditvi. Brezplačno dodelitev bi bilo treba zmanjšati med postopnim uvajanjem CBAM z uporabo faktorja za brezplačno dodelitev za sektorje, zajete s CBAM. V prehodnem obdobju med začetkom veljavnosti [uredbe o CBAM] in letom 2025 bi moral ta odstotek (faktor CBAM) znašati 100 %, leta 2026 90 % , nato pa se letno zmanjševati za 10  odstotnih točk, da bi deseto leto znašal 0 %, brezplačna dodelitev pa bi se odpravila. Ustrezne delegirane akte o brezplačni dodelitvi bi bilo treba ustrezno prilagoditi za sektorje in dele sektorjev, zajete s CBAM. Pravice za brezplačno dodelitev, ki je sektorji, zajeti s CBAM, v skladu s tem izračunom (povpraševanje v okviru CBAM) ne prejmejo več, je treba prodati na dražbi, prihodke pa zagotoviti skladu za inovacije za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij, zajemanja in uporabe ogljika, zajemanja in geološkega shranjevanja ogljika, energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije na način, s katerim se prispeva k blažitvi podnebnih sprememb. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti projektom v sektorjih v okviru CBAM. Za upoštevanje deleža brezplačne dodelitve, ki je na voljo sektorjem, ki niso zajeti s CBAM, bi bilo treba končno količino, ki se odšteje od brezplačne dodelitve in proda na dražbi, izračunati na podlagi deleža povpraševanja v okviru CBAM glede na potrebe po brezplačni dodelitvi v vseh sektorjih, ki prejemajo brezplačno dodelitev.

(30)

Namen mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), vzpostavljenega z Uredbo (EU) […./..] Evropskega parlamenta in Sveta (51), je postopoma ponuditi alternativo brezplačni dodelitvi za obravnavo tveganja premestitve emisij CO2 , ne da bi pri tem ogrozili konkurenčnost Unije . Če so sektorji in deli sektorjev zajeti z navedenim ukrepom, ne bi smeli prejeti brezplačne dodelitve. Vendar pa je treba brezplačne pravice postopoma odpraviti, da se lahko proizvajalci, uvozniki in trgovci prilagodijo novi ureditvi. Brezplačno dodelitev bi bilo treba zmanjšati med postopnim uvajanjem CBAM z uporabo faktorja za brezplačno dodelitev za sektorje, zajete s CBAM. V prehodnem obdobju med začetkom veljavnosti [uredbe o CBAM] in koncem leta 2026 bi moral ta odstotek (faktor CBAM) znašati 100 % in biti pogojen z izvajanjem operativne faze v skladu s členom 36(3)(d) Uredbe (EU) …/… [uredba o CBAM] , nato pa se leta 2027 zmanjšati za 7 odstotnih točk, leta 2028 za 9 odstotnih točk, leta 2029 za 15 odstotnih točk, leta 2030 za 19 odstotnih točk, leta 2031 in 2032 pa za 25 odstotnih točk, da bi se brezplačna dodelitev do leta 2032 odpravila. Da bi ohranili konkurenčnost izvoza Unije, bi morala biti proizvodnja proizvodov iz Priloge I k Uredbi [uredba o CBAM] v Uniji še naprej upravičena do brezplačne dodelitve pravic, če so ti proizvodi proizvedeni za izvoz v tretje države, kjer ni mehanizmov za oblikovanje cen ogljika, primerljivih z EU ETS. Komisija bi morala do [eno leto pred koncem prehodnega obdobja iz uredbe o CBAM] predložiti poročilo z oceno učinkov EU ETS in CBAM na proizvodnjo proizvodov iz Priloge I k Uredbi [uredba o CBAM], ki se v Uniji proizvajajo za izvoz v tretje države, in na razvoj svetovnih emisij, pa tudi oceno združljivosti odstopanja za izvoz s pravili STO, pri čemer bi zlasti ocenila morebitne mehanizme za prilagoditev izvoza za naprave, ki spadajo med 10 % najučinkovitejših naprav, kar zadeva združljivost s pravili STO, predložiti pa bi morala tudi morebitne druge predloge, ki se jih zdijo primerni, ter po potrebi pripraviti predlog za ustrezno zakonodajo, skladno s pravili STO, in ukrepe, ki izravnavajo stroške CO2 z različnimi shemami oblikovanja cen CO2 v teh tretjih državah. Ustrezne delegirane akte o brezplačni dodelitvi bi bilo treba ustrezno prilagoditi za sektorje in dele sektorjev, zajete s CBAM. Pravice za brezplačno dodelitev, ki je sektorji, zajeti s CBAM, v skladu s tem izračunom (povpraševanje v okviru CBAM) ne prejmejo več, je treba prodati na dražbi, prihodke pa zagotoviti skladu za podnebne naložbe za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij, zajemanja in uporabe ogljika, zajemanja in geološkega shranjevanja ogljika, energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije na način, s katerim se prispeva k blažitvi podnebnih sprememb. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti projektom v sektorjih v okviru CBAM. Za upoštevanje deleža brezplačne dodelitve, ki je na voljo sektorjem, ki niso zajeti s CBAM, bi bilo treba končno količino, ki se odšteje od brezplačne dodelitve in proda na dražbi, izračunati na podlagi deleža povpraševanja v okviru CBAM glede na potrebe po brezplačni dodelitvi v vseh sektorjih, ki prejemajo brezplačno dodelitev.

(30a)

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) je mehanizem, ki obravnava tveganje premestitve emisij CO2 z uporabo enotne cene za emisije, vgrajene v proizvode, uvožene na carinsko ozemlje Unije. Pomembno je spremljati, preprečevati in obravnavati tveganje, da bi se proizvodi, izdelani v EU in namenjeni izvozu v tretje države, na svetovnem trgu nadomestili z ogljično intenzivnejšim blagom. Komisija bi morala zato nenehno spremljati in ocenjevati učinkovitost CBAM glede na tveganje premestitve emisij CO2 na izvoznih trgih, tudi razvoj izvoza EU v sektorjih CBAM ter razvoj trgovinskih tokov in vgrajenih emisij povezanih proizvodov na svetovnem trgu. Kadar se odkrije tveganje premestitve emisij CO2, bi morala Komisija, če je to primerno, predstaviti zakonodajni predlog, skladen s pravili WTO, da bi se obravnavalo tveganje premestitve emisij CO2 na izvoznih trgih. Poleg tega bi si morala Unija dejavno prizadevati za ustanovitev mednarodnega „ogljičnega kluba“ in nenehno sodelovati na mednarodni ravni v zvezi z uvedbo mehanizmov za oblikovanje cen ogljika. Uspeh evropskega trga ogljika je s svetovnega vidika ključnega pomena, saj bo več držav spodbudil k uvedbi tržno pogojenega oblikovanja cen ogljika. Komisija bi morala nadalje analizirati, kako bi bilo mogoče vzpostaviti povezave z drugimi trgi ogljika, hkrati pa zagotoviti doseganje lastnega podnebnega cilja za celotno gospodarstvo Unije.

(31)

Največjo prilagoditev referenčnih vrednosti bi bilo treba povečati z 1,6  % na 2,5  % na leto, da bi se bolje odrazil tehnološki napredek, ustrezne referenčne vrednosti prilagodile ustreznemu obdobju dodelitve, hkrati pa zagotovile spodbude za zmanjšanje emisij in ustrezno nagradile inovacije. Torej za obdobje 2026–2030 bi bilo treba referenčne vrednosti prilagoditi za 4 –50 % v primerjavi z vrednostjo, ki se uporablja v obdobju 2013–2020.

(31)

Največjo prilagoditev referenčnih vrednosti bi bilo treba povečati z 1,6  % na 2,5  % na leto, da bi se bolje odrazil tehnološki napredek, ustrezne referenčne vrednosti prilagodile ustreznemu obdobju dodelitve, hkrati pa zagotovile spodbude za zmanjšanje emisij in ustrezno nagradile inovacije. Torej za obdobje 2026–2030 bi bilo treba referenčne vrednosti prilagoditi za 8 –50 % v primerjavi z vrednostjo, ki se uporablja v obdobju 2013–2020. Prilagojene referenčne vrednosti bi bilo treba objaviti takoj, ko bodo na voljo potrebne informacije, in ne pozneje od … [šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive o spremembe], da bi se začele uporabljati leta 2026.

(31a)

Znatni posredni stroški, ki nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, povzročajo tveganje selitve virov CO2 v nekatere sektorje. Za zmanjšanje tega tveganja bi morale države članice sprejeti finančne ukrepe za nadomestilo posrednih stroškov. Ti ukrepi morajo biti v skladu s pravili o državni pomoči in zlasti ne smejo povzročati neupravičenega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.

(32)

Za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora je ključen celovit pristop k inovacijam. Na ravni EU se potrebna prizadevanja za raziskave in inovacije med drugim podpirajo v okviru programa Obzorje Evropa, ki vključuje obsežno financiranje in nove instrumente za sektorje, vključene v ETS. Države članice bi morale zagotoviti, da določbe za prenos v nacionalno zakonodajo ne ovirajo inovacij in so tehnološko nevtralne.

(32)

Za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora je ključen celovit pristop k inovacijam. Na ravni EU se potrebna prizadevanja za raziskave in inovacije med drugim podpirajo v okviru programa Obzorje Evropa, ki vključuje obsežno financiranje in nove instrumente za sektorje, vključene v ETS. Zato bi si moral sklad za podnebne naložbe prizadevati za sinergije s programom Obzorje Evropa in po potrebi z drugimi programi Unije za financiranje. Države članice bi morale zagotoviti, da določbe za prenos v nacionalno zakonodajo ne ovirajo inovacij, lajšajo praktično uporabo inovativnih znanstvenih rezultatov in so tehnološko nevtralne, Komisija pa bi morala zagotoviti razpoložljivost in učinkovitost potrebne tehnične in svetovalne pomoči.

(32a)

Da bi najpozneje do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119, mora Unija zapolniti znatno naložbeno vrzel, kot je določeno v sporočilu Komisije s 6. julija 2021 z naslovom „Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo“. Da bi dosegli naš cilj glede razogljičenja, potrebujemo prelomne inovacije, nadgradnjo že obstoječih ustreznih tehnologij in certificirano odstranjevanje naravnega ogljika. V podporo poglobljenemu razogljičenju celotnega gospodarstva v Uniji bi bilo treba vsakega teh treh stebrov obravnavati v okviru sklada za inovacije, ki bi ga bilo treba preimenovati v sklad za podnebne naložbe.

(33)

Področje uporabe sklada za inovacije iz člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES bi bilo treba razširiti za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, ki se nanašajo na porabo goriv v  stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa. Poleg tega bi moral sklad za inovacije podpirati naložbe za razogljičenje sektorja pomorskega prevoza , vključno z naložbami v alternativna trajnostna goriva, kot sta vodik in amoniak , ki se proizvajata iz obnovljivih virov, ter pogonske tehnologije z ničelnimi emisijami , kot so tehnologije vetrne energije . Ker se prihodki, ustvarjeni s sankcijami iz Uredbe xxxx/xxxx [FuelEU za pomorstvo]  (19) , v skladu s členom 21(5) finančne uredbe dodelijo skladu za inovacije kot zunanji namenski prejemki, bi morala Komisija zagotoviti ustrezno upoštevanje podpore inovativnim projektom, namenjenim pospeševanju razvoja in uvajanja obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v  pomorskem sektorju , kot je določeno v členu 21(1) Uredbe xxxx/xxxx [FuelEU za pomorstvo] . Za zagotovitev, da je v okviru tega razširjenega področja uporabe na voljo zadostno financiranje za inovacije, bi bilo treba sklad za inovacije dopolniti s 50 milijoni pravic, ki deloma izhajajo iz pravic, ki bi se sicer lahko prodale na dražbi, deloma pa iz pravic, ki bi se sicer lahko brezplačno dodelile, v skladu s sedanjim deležem financiranja, ki se zagotovi skladu za inovacije iz vsakega vira.

(33)

Področje uporabe sklada za podnebne naložbe iz člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES bi bilo treba razširiti za podporo namestitvi neprelomnih tehnologij v  industrijskih procesih, ki imajo velik potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, niso pa še pripravljene za trg , ter inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov , ki se nanašajo na porabo goriv v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa , vštevši kolektivne oblike prevoza . Prav tako bi moralo biti mogoče sklad za podnebne naložbe uporabiti za podporo prelomnim inovativnim tehnologijam v sektorju odpadkov . Za zagotovitev, da je v okviru tega razširjenega področja uporabe na voljo zadostno financiranje za inovacije, bi bilo treba sklad za podnebne naložbe dopolniti s 50 milijoni pravic, ki deloma izhajajo iz pravic, ki bi se sicer lahko prodale na dražbi, deloma pa iz pravic, ki bi se sicer lahko brezplačno dodelile, v skladu s sedanjim deležem financiranja, ki se skladu zagotovi iz vsakega vira. Da bi čim prej spodbudili inovacije v prelomnih tehnologijah, bi morala Komisija poskrbeti, da se sredstva, ki so na voljo prek sklada za podnebne naložbe, v večji meri dodelijo v prvih letih izvajanja te direktive.

(33a)

Pospešitev uvajanja domačih trajnostnih obnovljivih virov energije ima pomembno vlogo v načrtu Unije, da postane neodvisna od ruskih fosilnih goriv precej pred letom 2030. Poleg tega je razpoložljivost velikih količin trajnostne energije iz obnovljivih virov nujna za zagotovitev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v industrijskih procesih in celotnem gospodarstvu. Treba je znatno povečati cilj Unije glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030 in relativne nacionalne prispevke. Vsaj 12 % pravic, ki se dajo na voljo skladu za podnebne naložbe, bi bilo zato treba uporabiti za nadaljnji razvoj in uporabo obnovljivih virov energije v Uniji v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“. Prednost bi bilo treba dati razvoju lokalne lastne proizvodnje, shranjevanja in souporabe, zlasti prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.

(33b)

Sklad za podnebne naložbe bi s podpiranjem projektov prek javnega financiranja podjetjem zagotavljal znatne prednosti pri razvoju njihovih proizvodov ali storitev. Zato bi se moralo znanje iz projektov, ki se financirajo iz sklada za podnebne naložbe, izmenjavati z drugimi ustreznimi projekti in z raziskovalci iz Unije, ki imajo legitimen interes.

(35)

Pogodbe na razliko za ogljik so pomemben element za sprožanje zmanjševanja emisij v industriji, saj je z njimi mogoče vlagateljem v inovativne in okolju prijazne tehnologije jamčiti ceno, s katero se nagradi večje zmanjšanje emisij CO2 kot tisto, ki ga spodbujajo sedanje ravni cen v okviru EU ETS. Nabor ukrepov, ki jih lahko podpira sklad za inovacije , bi bilo treba razširiti za zagotovitev podpore projektom na podlagi razpisov, ki temeljijo na cenovni konkurenčnosti, kot so pogodbe na razliko za ogljik. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o natančnih pravilih za tovrstno podporo.

(35)

Pogodbe na razliko za ogljik so pomemben element za sprožanje zmanjševanja emisij v industriji s širitvijo novih tehnologij , saj je z njimi mogoče vlagateljem v inovativne in okolju prijazne tehnologije jamčiti ceno, s katero se nagradi večje zmanjšanje emisij CO2 kot tisto, ki ga spodbujajo sedanje ravni cen v okviru EU ETS. Nabor ukrepov, ki jih lahko podpira sklad za podnebne naložbe , bi bilo treba razširiti za zagotovitev podpore projektom na podlagi tehnološko nevtralnih razpisov, ki bodo temeljili na cenovni konkurenčnosti, kot so pogodbe na razliko za ogljik , in bi bilo treba pri tem spoštovati načelo geografske uravnoteženosti . Pogodbe na razliko za ogljik bodo pomemben mehanizem za podporo razvoju tehnologij za razogljičenje, kot sta zajemanje in shranjevanje ogljika ter zajemanje in uporaba ogljika, ter bodo optimizirale uporabo razpoložljivih virov. Pogodbe na razliko za ogljik bodo vlagateljem v tehnologije, kot so tehnologije zajemanja ogljika, ponudile gotovost. Komisija bi morala izvesti oceno učinka, ki bi se osredotočala zlasti na možnosti za zagotavljanje podpore prek konkurenčnih razpisov, tudi glede ravni zagotovljenega financiranja. Na podlagi te ocene bi morali na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o natančnih pravilih za tovrstno podporo.

(38)

Področje uporabe sklada za modernizacijo bi bilo treba uskladiti z najnovejšimi podnebnimi cilji Unije, pri čemer bi bilo treba zahtevati, da so naložbe usklajene s cilji evropskega zelenega dogovora in Uredbo (EU) 2021/1119, ter odpraviti podporo vsem naložbam v zvezi s fosilnimi gorivi. Poleg tega bi bilo treba delež sklada za modernizacijo, ki ga je treba nameniti prednostnim naložbam, povečati na 80  %, opredeliti energijsko učinkovitost kot prednostno področje na strani povpraševanja, podporo gospodinjstvom za odpravljanje energetske revščine, tudi na podeželju in oddaljenih območjih, pa vključiti med prednostne naložbe.

(38)

Področje uporabe sklada za modernizacijo bi bilo treba uskladiti z najnovejšimi podnebnimi cilji Unije, pri čemer bi bilo treba zahtevati, da so naložbe usklajene s cilji evropskega zelenega dogovora in Uredbo (EU) 2021/1119, ter odpraviti podporo vsem naložbam v zvezi s fosilnimi gorivi. Podporo iz sklada za modernizacijo bi bilo treba dodeliti le državam članicam, ki so sprejele pravno zavezujoče cilje za doseganje podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in ukrepe za postopno opuščanje vseh fosilnih goriv v časovnem okviru, skladnem s cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119. Da bi zagotovili učinkovito uporabo sredstev iz skladov Unije, bi moral biti dostop do sklada za modernizacijo pogojen tudi s spoštovanjem načel pravne države. Poleg tega bi bilo treba delež sklada za modernizacijo, ki ga je treba nameniti prednostnim naložbam, povečati na 100 %, opredeliti energijsko učinkovitost kot prednostno področje na strani povpraševanja, podporo gospodinjstvom za odpravljanje energetske revščine, tudi na podeželju in oddaljenih območjih, pa vključiti med prednostne naložbe.

(38a)

Z zvišanjem cen EU ETS so se prihodki iz EU ETS za države članice in Unijo znatno povečali. Uvesti bi bilo treba oznako EU ETS, da bi se priznal prispevek prihodkov iz EU ETS pri prehodu industrije v Uniji in da bi podprli ranljive osebe v Uniji, da se jim omogoči prehod na okolju prijazne alternative. Države članice in Komisija bi morale zagotoviti jasno označenost financiranja, ki prihaja iz prihodkov iz EU ETS, in sicer z ustrezno oznako za vse projekte in dejavnosti, ki se financirajo na nacionalni ravni ali s sredstvi Unije.

(39)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2066 (21) določa pravila o spremljanju emisij iz biomase, usklajenih s pravili o uporabi biomase iz zakonodaje Unije o energiji iz obnovljivih virov. Ob izpopolnjevanju zakonodaje v zvezi s trajnostnimi merili za biomaso, pri čemer so najnovejša pravila določena v Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (22), bi bilo treba prenos izvedbenih pooblastil iz člena 14(1) Direktive 2003/87/ES izrecno razširiti na sprejemanje potrebnih prilagoditev za uporabo trajnostnih meril za biomaso, vključno z biogorivi, tekočimi biogorivi in biomasnimi gorivi, v EU ETS. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev načina, kako upoštevati shranjevanje emisij iz mešanic biomase z ničelnimi stopnjami emisij in biomase, ki ni iz virov z ničelno stopnjo.

(39)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2066 (21) določa pravila o spremljanju emisij iz biomase, usklajenih s pravili o uporabi biomase iz zakonodaje Unije o energiji iz obnovljivih virov. Ob izpopolnjevanju zakonodaje v zvezi s trajnostnimi merili za biomaso, pri čemer so najnovejša pravila določena v Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (22), bi bilo treba prenos izvedbenih pooblastil iz člena 14(1) Direktive 2003/87/ES izrecno razširiti na sprejemanje potrebnih prilagoditev za uporabo trajnostnih meril za biomaso, vključno z biogorivi, tekočimi biogorivi in biomasnimi gorivi, v EU ETS. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za določitev načina, kako upoštevati shranjevanje emisij iz mešanic biomase z ničelnimi stopnjami emisij in biomase, ki ni iz virov z ničelno stopnjo.

(40)

Obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora ter reciklirana ogljična goriva so lahko pomembna za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti. Kadar se reciklirana ogljična goriva ter obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora proizvajajo iz zajetega ogljikovega dioksida v okviru dejavnosti, zajete s to direktivo, bi bilo treba upoštevati emisije v okviru navedene dejavnosti. Za zagotovitev, da obnovljiva goriva nebiološkega izvora in reciklirana ogljična goriva prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ter preprečitev dvojnega štetja goriv, ki prispevajo k temu, je primerno, da se pooblastilo Komisije iz člena 14(1) izrecno razširi na sprejemanje izvedbenih aktov za določitev potrebnih prilagoditev načina, kako upoštevati poznejši izpust ogljikovega dioksida in kako se izogniti dvojnemu štetju , za zagotovitev ustreznih spodbud, med drugim tudi ob upoštevanju obravnave teh goriv na podlagi Direktive (EU) 2018/2001.

(40)

Obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora ter reciklirana ogljična goriva so lahko pomembna za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti. Za zagotovitev, da obnovljiva goriva nebiološkega izvora in reciklirana ogljična goriva prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ter preprečitev dvojnega štetja goriv, ki prispevajo k temu, je primerno, da se pooblastilo Komisije iz člena 14(1) izrecno razširi na sprejemanje delegiranih aktov za določitev potrebnih prilagoditev načina, kako upoštevati poznejši izpust ogljikovega dioksida na način, ki zagotavlja upoštevanje vseh emisij, tudi kjer se tovrstna goriva proizvajajo iz zajetega ogljikovega dioksida zunaj Unije in se uporabijo v dejavnosti, zajeti s to direktivo, ob hkratnem izogibanju dvojnemu štetju in zagotavljanju ustreznih spodbud, med drugim tudi ob upoštevanju obravnave teh goriv na podlagi Direktive (EU) 2018/2001.

(42)

Zaradi izključitve naprav, ki uporabljajo izključno biomaso, iz EU ETS so se pojavili primeri, ko so naprave, v katerih zgoreva velik delež biomase, s pridobitvijo brezplačnih pravic, ki močno presegajo dejanske emisije, ustvarile nepričakovan dobiček. Zato bi bilo treba uvesti mejno vrednost za zgorevanje biomase po ničelni stopnji, ob prekoračitvi katere se naprave izključijo iz EU ETS. Mejna vrednost v višini 95 % je v skladu s parametrom negotovosti iz člena 2(16) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/331  (23) .

(42a)

Naraščajoče cene energije so zelo zaskrbljujoče za državljane, zlasti družine z nizkimi dohodki, in podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP). Glavni vzrok za naraščajoče cene energije je naša odvisnost od fosilnih goriv. Sveženj „Pripravljeni na 55“ bi moral obravnavati tovrstne odvisnosti in si prizadevati za njihovo zmanjšanje, tudi z izboljšanjem zasnove EU ETS. Pri omejevanju nestanovitnosti tržnih cen EU ETS lahko prispeva tudi krepitev celovitosti in preglednosti trga.

(42b)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) je 28. marca 2022 objavil končno poročilo o pravicah do emisije in povezanih izvedenih finančnih instrumentih. Komisija bi morala po potrebi in čim prej predstaviti zakonodajni predlog za nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil iz navedenega poročila, da bi izboljšali raven preglednosti, spremljanja in poročanja o evropskih trgih s pravicami do emisije in povezanih trgih izvedenih finančnih instrumentov. Za redno spremljanje celovitosti in preglednosti trga, izogibanje dezinformacijam ter usmerjanje morebitnih hitrih ukrepov pa bi morala ESMA redno objavljati poročila o celovitosti in preglednosti teh trgov in po potrebi izdati dodatna priporočila za ciljno usmerjene izboljšave. ESMA bi morala zlasti preučiti delovanje trgov v luči morebitne nestanovitnosti in razvoja cen, delovanje dražb in trgovalnih operacij na trgih, likvidnost in količine, s katerimi se trguje, ter kategorije in trgovalne navade udeležencev na trgu. Ciljno usmerjene izboljšave bi lahko na primer zajemale ukrepe za izboljšanje informacij, ki so na voljo udeležencem na trgu in širši javnosti o delovanju trgov s pravicami do emisije in povezanih trgov izvedenih finančnih instrumentov, izboljšanje regulativnega poročanja in spremljanja trga na trgih s pravicami do emisije in povezanih trgih izvedenih finančnih instrumentov, tudi z javno objavo posameznih transakcij, obveznostjo udeležencev na trgu, da javno razkrijejo svoja imetja in pozicije, razčlenjene po motivih in perspektivah, spodbujanje preprečevanja in odkrivanja zlorab trga ter pomoč pri ohranjanju urejenih trgov za pravice do emisije in z njimi povezane izvedene finančne instrumente, na primer s spremenljivo kaznijo na podlagi povprečne cene na dražbah v predhodnem letu, nedodelitvijo pravic, prilagoditvijo količine nadaljnjih dražb ali kombinacijo navedenega. Komisija bi morala v šestih mesecih po objavi poročila ESMA oceniti priporočila ESMA in po potrebi predložiti zakonodajni predlog za obravnavo teh priporočil.

(42c)

Nepričakovana ali nenadna nestanovitnost trga ali pretirani pretresi zaradi cen na trgu ogljika v Uniji, na primer zaradi nenadnih sprememb v ravnanju na trgu ali pretiranih špekulacij, negativno vplivajo na predvidljivost trga in stabilno naložbeno okolje, ki sta bistvena za načrtovanje naložb v razogljičenje in inovacije. Zato bi bilo treba ukrepe, ki se uporabljajo v primeru čezmernih nihanj cen, pazljivo okrepiti, da bi se izboljšalo ocenjevanje neupravičenega razvoja cen in odzivanje nanj. Tovrstne ciljno usmerjene izboljšave bi morale zagotavljati nadaljnje pravilno delovanje trga ogljika, vključno z vlogo posrednikov in finančnih akterjev pri zagotavljanju likvidnosti na trgu in dostopa do trga za akterje, ki zagotavljajo skladnost, zlasti MSP, pri tem pa je treba obravnavati nepričakovana ali nenadna nihanja ali pretrese zaradi cen, ki niso povezani s tržnimi temelji.

(43a)

Da bi poskrbeli za enake konkurenčne pogoje in zapolnili vse preostale vrzeli med obstoječim sistemom EU ETS in novim sistemom trgovanja z emisijami, bi moral novi sistem trgovanja z emisijami zajemati tudi druga goriva, sproščena v porabo, kot so tista, ki se uporabljajo za procesno ogrevanje v dejavnostih, ki niso zajete v Prilogi I Direktive 2003/87/ES, pri čemer se je treba izogniti dvojnemu štetju ali ga obravnavati. Poleg tega bi tak pristop urejanim subjektom poenostavil izvajanje, spremljanje, poročanje in preverjanje v zvezi z novim sistemom trgovanja z emisijami.

(44)

Za vzpostavitev potrebnega izvedbenega okvira in zagotovitev ustreznega časovnega okvira za doseganje cilja za leto 2030 bi se moralo trgovanje z emisijami v novih sektorjih začeti leta 2025. V prvem letu bi se moralo od urejanih subjektov zahtevati, da imajo dovoljenje za emisije toplogrednih plinov ter poročajo o svojih emisijah za leti  2024 in 2025 . Izdajanje pravic in obveznosti glede skladnosti bi se morale uporabljati za te subjekte od leta  2026 . Tako se bo zagotovil urejen in učinkovit začetek trgovanja z emisijami v teh sektorjih. Poleg tega bi se tako omogočila vzpostavitev financiranja EU in ukrepov držav članic za zagotovitev družbeno pravičnega uvajanja trgovanja z emisijami EU v novih sektorjih za ublažitev vpliva cene ogljika na ranljiva gospodinjstva in uporabnike prevoza.

(44)

Za vzpostavitev potrebnega izvedbenega okvira in zagotovitev ustreznega časovnega okvira za doseganje cilja za leto 2030 bi se moralo trgovanje z emisijami v novih sektorjih začeti leta 2025. V prvem letu bi se moralo od urejanih subjektov zahtevati, da imajo dovoljenje za emisije toplogrednih plinov ter poročajo o svojih emisijah za leti  2023 in 2024 . Izdajanje pravic in obveznosti glede skladnosti bi se morale uporabljati za te subjekte od leta  2025 v zvezi z gorivi, sproščenimi v porabo v komercialne namene, in drugimi gorivi, kot so goriva za procesno ogrevanje, ki niso vključena v obstoječi EU ETS . Upoštevajoč oceno, opravljeno do 1. januarja 2026, in ob izpolnjenih ustreznih pogojih bi si morala Komisija prizadevati, da bi to pravilo razširila na goriva, sproščena v porabo v zasebnem cestnem prometu ter pri ogrevanju in hlajenju zasebnih stanovanjskih stavb od 1. januarja 2029 naprej, ter po potrebi v ta namen predstaviti ciljno usmerjen pregled. Tako se bo zagotovil urejen in učinkovit začetek trgovanja z emisijami v teh sektorjih. Poleg tega bi se tako omogočila vzpostavitev financiranja EU in ukrepov držav članic za zagotovitev družbeno pravičnega uvajanja trgovanja z emisijami EU v novih sektorjih za ublažitev vpliva cene ogljika na ranljiva gospodinjstva in uporabnike prevoza.

(46)

Urejane subjekte v  dveh novih sektorjih in točko urejanja bi bilo treba s potrebnimi prilagoditvami opredeliti v skladu s sistemom trošarine, ki ga določa Direktiva Sveta (EU) 2020/262 (25), saj navedena direktiva že določa zanesljiv sistem nadzora za vse količine goriv, ki se sprostijo v porabo, za namene plačila trošarin. Obveznosti na podlagi Direktive 2003/87/ES se ne bi smele uporabljati za končne uporabnike goriv v navedenih sektorjih.

(46)

Urejane subjekte v novih sektorjih in točko urejanja bi bilo treba s potrebnimi prilagoditvami opredeliti v skladu s sistemom trošarine, ki ga določa Direktiva Sveta (EU) 2020/262 (25), saj navedena direktiva že določa zanesljiv sistem nadzora za vse količine goriv, ki se sprostijo v porabo, za namene plačila trošarin. Obveznosti na podlagi Direktive 2003/87/ES se ne bi smele uporabljati za končne uporabnike goriv v navedenih sektorjih.

(47)

Za urejane subjekte, ki spadajo na področje uporabe trgovanja z emisijami v  stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa , bi se morale uporabljati podobne zahteve glede dovoljenja za emisije toplogrednih plinov kot za upravljavce nepremičnih naprav. Določiti je treba pravila o vlogah za dovoljenja, pogojih za izdajanje dovoljenj, njihovi vsebini in pregledu ter morebitnih spremembah, povezanih z urejanim subjektom. Za zagotovitev urejenega začetka delovanja novega sistema bi morale države članice zagotoviti, da imajo urejani subjekti, ki spadajo na področje uporabe novega trgovanja z emisijami, veljavno dovoljenje od začetka delovanja sistema leta  2025 .

(47)

Za urejane subjekte, ki spadajo na področje uporabe trgovanja z emisijami v  novih sektorjih , bi se morale uporabljati podobne zahteve glede dovoljenja za emisije toplogrednih plinov kot za upravljavce nepremičnih naprav. Določiti je treba pravila o vlogah za dovoljenja, pogojih za izdajanje dovoljenj, njihovi vsebini in pregledu ter morebitnih spremembah, povezanih z urejanim subjektom. Za zagotovitev urejenega začetka delovanja novega sistema bi morale države članice zagotoviti, da imajo urejani subjekti, ki spadajo na področje uporabe novega trgovanja z emisijami, veljavno dovoljenje od začetka delovanja sistema leta  2024 .

(48)

Skupna količina pravic za novo trgovanje z emisijami bi morala slediti linearni krivulji, da se doseže cilj zmanjšanja emisij do leta 2030, ob upoštevanju stroškovno učinkovitega prispevka stavb in cestnega prometa v obliki zmanjšanja emisij za 43 % v primerjavi z letom 2005 do leta 2030. Skupno količino pravic bi bilo treba prvič določiti leta  2026 , slediti pa bi morala krivulji, ki se začne leta 2024 z mejnimi vrednostmi emisij za leto 2024 (1 109 304 000  CO2t), izračunanimi v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (26) na podlagi referenčnih emisij za ta sektorja za obdobje 2016–2018. V skladu s tem bi bilo treba linearni faktor zmanjšanja določiti na 5,15  %. Od leta 2028 bi bilo treba določiti skupno količino pravic na podlagi povprečnih sporočenih emisij za leta 2024, 2025 in 2026, skupna količina pravic pa bi se morala zmanjševati za isto absolutno letno stopnjo, kot se določi od leta 2024, kar ustreza 5,43 -odstotnemu linearnemu faktorju zmanjšanja v primerjavi s primerljivo vrednostjo zgoraj opredeljene krivulje leta 2025. Če so navedene emisije znatno večje od te vrednosti krivulje, razlika pa ni posledica majhnih razlik v metodologijah merjenja emisij, bi bilo treba linearni faktor zmanjšanja prilagoditi, da se do leta 2030 doseže potrebno zmanjšanje emisij.

(48)

Skupna količina pravic za novo trgovanje z emisijami bi morala slediti linearni krivulji, da se doseže cilj zmanjšanja emisij do leta 2030, ob upoštevanju stroškovno učinkovitega prispevka stavb in cestnega prometa v obliki zmanjšanja emisij za 43 % v primerjavi z letom 2005 do leta 2030. Skupno količino pravic bi bilo treba prvič določiti leta  2025 , slediti pa bi morala krivulji, ki se začne leta 2024 z mejnimi vrednostmi emisij za leto 2024 (1 109 304 000  CO2t), izračunanimi v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (26) na podlagi referenčnih emisij za ta sektorja za obdobje 2016–2018. V skladu s tem bi bilo treba linearni faktor zmanjšanja določiti na 5,15  %. Od leta 2028 bi bilo treba določiti skupno količino pravic na podlagi povprečnih sporočenih emisij za leta 2024, 2025 in 2026, skupna količina pravic pa bi se morala zmanjševati za isto absolutno letno stopnjo, kot se določi od leta 2024, kar ustreza 5,43 -odstotnemu linearnemu faktorju zmanjšanja v primerjavi s primerljivo vrednostjo zgoraj opredeljene krivulje leta 2025. Če so navedene emisije znatno večje od te vrednosti krivulje, razlika pa ni posledica majhnih razlik v metodologijah merjenja emisij, bi bilo treba linearni faktor zmanjšanja prilagoditi, da se do leta 2030 doseže potrebno zmanjšanje emisij.

(50)

Za zagotovitev nemotenega začetka trgovanja z emisijami v  stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa ter ob upoštevanju potrebe urejanih subjektov po tem, da se zavarujejo pred cenovnim ali likvidnostnim tveganjem ali kupijo pravice vnaprej, da zmanjšajo tako tveganje, bi bilo treba v zgodnji fazi prodati večjo količino pravic na dražbi. Zato bi morale biti količine pravic za prodajo na dražbi leta  2026 30 % večje od skupne količine pravic za leto  2026 . Ta količina bi zadostovala za zagotovitev likvidnosti v primeru zmanjšanja emisij v skladu s potrebami po zmanjšanju in v primeru le postopnega zmanjšanja emisij. Podrobna pravila za to povečanje količine pravic za prodajo na dražbi v zgodnji fazi je treba določiti v delegiranem aktu v zvezi s prodajo pravic na dražbi, sprejetem v skladu s členom 10(4) Direktive 2003/87/ES.

(50)

Za zagotovitev nemotenega začetka trgovanja z emisijami v  novih sektorjih ter ob upoštevanju potrebe urejanih subjektov po tem, da se zavarujejo pred cenovnim ali likvidnostnim tveganjem ali kupijo pravice vnaprej, da zmanjšajo tako tveganje, bi bilo treba v zgodnji fazi prodati večjo količino pravic na dražbi. Zato bi morale biti količine pravic za prodajo na dražbi leta  2025 30 % večje od skupne količine pravic za leto  2025 . Ta količina bi zadostovala za zagotovitev likvidnosti v primeru zmanjšanja emisij v skladu s potrebami po zmanjšanju in v primeru le postopnega zmanjšanja emisij. Podrobna pravila za to povečanje količine pravic za prodajo na dražbi v zgodnji fazi je treba določiti v delegiranem aktu v zvezi s prodajo pravic na dražbi, sprejetem v skladu s členom 10(4) Direktive 2003/87/ES.

(52)

Uvedbo cene ogljika v sektorju cestnega prometa in stavbnem sektorju bi bilo treba dopolniti z učinkovitim družbenim nadomestilom, zlasti ob upoštevanju obstoječih ravni energetske revščine. Leta 2018 je približno 34 milijonov Evropejcev navedlo, da ne morejo ustrezno ogrevati svojih domov, medtem ko je v anketi na ravni EU leta 2019 6,9  % prebivalstva Unije navedlo, da si ne morejo privoščiti ustreznega ogrevanja svojih domov (27). Za zagotovitev učinkovitega družbenega in distribucijskega nadomestila bi se moralo od držav članic zahtevati, da prihodke z dražb porabijo za namene, povezane s podnebjem in energijo, ki so že določeni za obstoječe trgovanje z emisijami, pa tudi za ukrepe, ki se izrecno dodajo za obravnavo povezanih pomislekov za novi sektor cestnega prometa in stavbni sektor, vključno s povezanimi ukrepi politike na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (28). Prihodki z dražb bi se morali uporabiti za obravnavo družbenih vidikov trgovanja z emisijami za nova sektorja s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih, mikropodjetjih in uporabnikih prevoza. V tem duhu bo novi Socialni sklad za podnebje državam članicam zagotovil namenska finančna sredstva za podporo evropskim državljanom in državljankam, ki jih najbolj prizadene energijska revščina ali revščina na področju mobilnosti oziroma ki jih taka revščina najbolj ogroža. Ta sklad bo spodbujal pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih, hkrati pa bo zmanjšal tveganje energijske revščine in revščine na področju mobilnosti med prehodom. Temeljil bo na obstoječih solidarnostnih mehanizmih in jih dopolnjeval. Sredstva novega sklada bodo načeloma ustrezala 25 % pričakovanih prihodkov od novega trgovanja z emisijami v obdobju 2026–2032 ter se bodo izvrševala na podlagi socialnih načrtov za podnebje, ki bi jih morale predložiti države članice na podlagi Uredbe (EU) 20…/nn Evropskega parlamenta in Sveta (29). Poleg tega bi morala vsaka država članica med drugim uporabiti svoje prihodke z dražb za financiranje dela stroškov svojih socialnih načrtov za podnebje.

(52)

Uvedbo cene ogljika v sektorju cestnega prometa in stavbnem sektorju bi bilo treba dopolniti z učinkovitim družbenim nadomestilom, zlasti ob upoštevanju obstoječih ravni energetske revščine. Leta 2018 je približno 34 milijonov Evropejcev navedlo, da ne morejo ustrezno ogrevati svojih domov, medtem ko je v anketi na ravni EU leta 2019 6,9  % prebivalstva Unije navedlo, da si ne morejo privoščiti ustreznega ogrevanja svojih domov (27). Za zagotovitev učinkovitega družbenega in distribucijskega nadomestila bi se moralo od držav članic zahtevati, da prihodke z dražb porabijo za namene, povezane s podnebjem in energijo, ki so že določeni za obstoječe trgovanje z emisijami, pa tudi za ukrepe, ki se izrecno dodajo za obravnavo povezanih pomislekov za novi sektor cestnega prometa in stavbni sektor, vključno s povezanimi ukrepi politike na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (28). Prihodki z dražb bi se morali uporabiti za obravnavo družbenih vidikov trgovanja z emisijami za nova sektorja s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih, mikropodjetjih in uporabnikih prevoza. V tem duhu bo novi Socialni sklad za podnebje državam članicam zagotovil namenska finančna sredstva za podporo evropskim državljanom in državljankam, ki jih najbolj prizadene energijska revščina ali revščina na področju mobilnosti oziroma ki jih taka revščina najbolj ogroža. Socialni sklad za podnebje bi moral biti sestavni del proračuna Unije, da se ohrani enotnost proračuna in skladnost s politikami Unije ter poskrbi za to, da ga lahko učinkovito nadzoruje proračunski organ, ki ga sestavljata Evropski parlament in Svet. Ta sklad bo spodbujal pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih, hkrati pa bo zmanjšal tveganje energijske revščine in revščine na področju mobilnosti med prehodom. Temeljil bo na obstoječih solidarnostnih mehanizmih in jih dopolnjeval. Sredstva novega sklada bodo načeloma ustrezala 25 % pričakovanih prihodkov od novega trgovanja z emisijami v obdobju 2026–2032 ter se bodo izvrševala na podlagi socialnih načrtov za podnebje, ki bi jih morale predložiti države članice na podlagi Uredbe (EU) 20…/šš Evropskega parlamenta in Sveta (29). Načrtovano osnovno dodelitev v proračunu Unije bi bilo treba vsako leto povečati z dodatno okrepitvijo, če bi se cene ogljika povišale bolj, kot je bilo prvotno pričakovano, saj bi se s tem povečalo breme za ranljiva gospodinjstva in ranljive uporabnike prometa. Da bi zagotovili ustrezno in pošteno blažitev bremena, ki ga višje cene ogljika povzročijo za najbolj ranljive, bi bilo treba te letne okrepitve predvideti v večletnem finančnem okviru s samodejnim prilagajanjem zgornje meje razdelka 3 in zgornje meje odobritev za plačila, mehanizem za to pa se določi v uredbi o večletnem finančnem okviru v skladu s členom 312 PDEU. Poleg tega bi morala vsaka država članica med drugim uporabiti svoje prihodke z dražb za financiranje dela stroškov svojih socialnih načrtov za podnebje.

(52a)

Ker je prometni sektor edini sektor, ki sploh ni zmanjšal emisij toplogrednih plinov, so potrebne znatne naložbe v trajnostne načine prevoza, da bi dosegli podnebne cilje Unije in podprli prehod na okolju prijazne oblike prevoza. Zato bi bilo treba vsaj 10 % pričakovanih prihodkov iz povečanega trgovanja z emisijami, ki bodo nastali zaradi razširitve področja uporabe EU ETS in uvedbe novega EU ETS za ogrevanje, prevoz in druga goriva na podlagi te direktive, tudi 10 % nacionalnih prihodkov, ki jih bodo morale dodeliti države članice, in 10 % prihodkov iz sklada za podnebne naložbe, nameniti za nadaljnji razvoj javnega prevoza, zlasti okolju prijaznih železniških in avtobusnih sistemov.

(52b)

Da bi dosegli večjo skladnost in učinkovitost pri upravljanju in uporabi sredstev in virov Unije, bi morala Komisija izvesti oceno in po potrebi predstaviti zakonodajni predlog, da bi sklad za podnebne naložbe in sklad za modernizacijo vključili v proračun Unije, ki bi ga lahko vključili v predloge za naslednji večletni finančni okvir.

(54)

Inovacije in razvoj novih nizkoogljičnih tehnologij v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa so ključne za zagotovitev stroškovno učinkovitega prispevka teh sektorjev k pričakovanemu zmanjšanju emisij. Zato bi bilo treba skladu za inovacije zagotoviti tudi 150 milijonov pravic iz trgovanja z emisijami v  teh sektorjih za spodbujanje stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij .

(54)

Socialnemu skladu za podnebje bi bilo treba zagotoviti tudi 150 milijonov pravic iz trgovanja z emisijami v  stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa za podporo socialnim ukrepom za podnebje .

(55)

Urejani subjekti, zajeti s trgovanjem z emisijami v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa , bi morali predati pravice za svoje preverjene emisije v količinah, ki ustrezajo količinam goriv, ki so jih sprostili v porabo. Pravice za svoje preverjene emisije bi morali prvič predati leta  2026 . Da bi se upravno breme čim bolj zmanjšalo, bi se moralo več pravil, ki se uporabljajo za obstoječi sistem za trgovanje z emisijami za nepremične naprave in letalstvo, ob potrebnih prilagoditvah uporabljati za trgovanje z emisijami za stavbni sektor in sektor cestnega prometa . To vključuje zlasti pravila o prenosu, predaji in ukinitvi pravic ter pravila o veljavnosti pravic, sankcijah, pristojnih organih in obveznostih držav članic glede poročanja.

(55)

Urejani subjekti, zajeti z novim trgovanjem z emisijami, bi morali predati pravice za svoje preverjene emisije v količinah, ki ustrezajo količinam goriv, ki so jih sprostili v porabo. Pravice za svoje preverjene emisije bi morali prvič predati leta  2025 . Da bi se upravno breme čim bolj zmanjšalo, bi se moralo več pravil, ki se uporabljajo za obstoječi sistem za trgovanje z emisijami za nepremične naprave in letalstvo, ob potrebnih prilagoditvah uporabljati za novo trgovanje z emisijami. To vključuje zlasti pravila o prenosu, predaji in ukinitvi pravic ter pravila o veljavnosti pravic, sankcijah, pristojnih organih in obveznostih držav članic glede poročanja.

(59a)

Za doseganje ciljev iz te direktive in druge zakonodaje Unije, zlasti ciljev iz Uredbe (EU) 2021/1119, bi morale Unija in njene države članice pri izvajanju politik uporabljati najnovejše znanstvene dokaze. Zato je treba pri izvajanju te direktive upoštevati nasvete Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe. Poleg tega bi moral imeti Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe možnost, da na lastno pobudo zagotovi znanstvene nasvete v zvezi s to direktivo ter tako zagotovi usklajenost politik s cilji Uredbe (EU) 2021/1119 in Pariškega sporazuma.

(59b)

Da bi zastavila dolgoročno vizijo, bi morala Komisija ob podpori Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe pripraviti okvirne časovne načrte za dejavnosti iz Priloge I k tej direktivi za doseganje cilja podnebne nevtralnosti Unije najpozneje do leta 2050 in cilja negativnih emisij po tem letu, kot sta določena v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119. Časovni načrti bi morali biti pripravljeni na pregleden način s tesnim sodelovanjem deležnikov, na primer posameznikov, civilne družbe, socialnih partnerjev, akademskih krogov, industrije in oblikovalcev politik. Časovni načrti so bistveno orodje, ki deležnikom zagotavlja dolgoročen pregled in stabilnost ter opredeljuje skupne interese, morebitne nedoslednosti in nasprotja pri oblikovanju politik. Vsakih pet let bi jih bilo treba v tesnem sodelovanju z deležniki posodobiti, da bi upoštevali najnovejši znanstveni razvoj.

(61)

Dobro delujoč prenovljen EU ETS z instrumentom za stabilizacijo trga je za Unijo ključno sredstvo za uresničitev dogovorjenega cilja za leto 2030 in zavez iz Pariškega sporazuma. Rezerva za stabilnost trga je namenjena obravnavanju neravnovesja med ponudbo pravic na trgu in povpraševanjem po njih. V skladu s členom 3 Sklepa (EU) 2015/1814 je treba rezervo pregledati tri leta po začetku delovanja, pri tem pa je treba nameniti posebno pozornost odstotku za določitev števila pravic, ki se vključijo v rezervo za stabilnost trga, mejni vrednosti za skupno število pravic v obtoku, ki določa vključitev pravic, in številu pravic, ki naj bi se sprostile iz rezerve.

(61)

Dobro delujoč prenovljen EU ETS z instrumentom za stabilizacijo trga je za Unijo ključno sredstvo za uresničitev dogovorjenega cilja za leto 2030 , cilja Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in cilja doseganja negativnih emisij po tem letu, kot sta določena v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119, ter zavez iz Pariškega sporazuma. Rezerva za stabilnost trga je namenjena obravnavanju neravnovesja med ponudbo pravic na trgu in povpraševanjem po njih. V skladu s členom 3 Sklepa (EU) 2015/1814 je treba rezervo pregledati tri leta po začetku delovanja, pri tem pa je treba nameniti posebno pozornost odstotku za določitev števila pravic, ki se vključijo v rezervo za stabilnost trga, mejni vrednosti za skupno število pravic v obtoku, ki določa vključitev pravic, in številu pravic, ki naj bi se sprostile iz rezerve.

(62)

Ob upoštevanju potrebe po jasnejšem signalu za naložbe za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij in za okrepitev EU ETS bi bilo treba Sklep (EU) 2015/1814 spremeniti, da se poviša odstotna stopnja za določitev števila pravic, ki se vsako leto vključijo v rezervo za stabilnost trga. Poleg tega bi morala biti vključitev za nižje ravni skupnega števila pravic v obtoku enaka razliki med skupnim številom pravic v obtoku in mejno vrednostjo, ki določa vključitev pravic. S tem bi se preprečila precejšnja negotovost glede količin pravic za prodajo na dražbi, ki se pojavi, kadar je skupno število pravic v obtoku blizu mejne vrednosti, hkrati pa zagotovilo, da presežek doseže razpon količine, v katerem naj bi trg ogljika deloval uravnoteženo.

(62)

Ob upoštevanju potrebe po jasnejšem signalu za naložbe za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij in za okrepitev EU ETS bi bilo treba Sklep (EU) 2015/1814 spremeniti, da se poviša odstotna stopnja za določitev števila pravic, ki se vsako leto vključijo v rezervo za stabilnost trga. Poleg tega bi morala biti vključitev za nižje ravni skupnega števila pravic v obtoku enaka razliki med skupnim številom pravic v obtoku in mejno vrednostjo, ki določa vključitev pravic. S tem bi se preprečila precejšnja negotovost glede količin pravic za prodajo na dražbi, ki se pojavi, kadar je skupno število pravic v obtoku blizu mejne vrednosti, hkrati pa zagotovilo, da presežek doseže razpon količine, v katerem naj bi trg ogljika deloval uravnoteženo. Takšna prilagoditev bi morala biti izvedena brez zmanjšanja ambicij v primerjavi s trenutno rezervo za stabilnost trga.

(66a)

Da bi zagotovili predvidljivost za upravljavce in preprečili, da bi z dodatnimi in nepredvidenimi stroški kaznovali najuspešnejša podjetja in odvračali od inovacij, je ključno, da se izognemo uporabi medsektorskega korekcijskega faktorja za vodilne akterje.

(67)

Uredbo (EU) 2015/757 je treba spremeniti, da se bo upoštevala vključitev sektorja pomorskega prevoza v EU ETS. Spremeniti bi jo bilo treba tako, da bi se od družb zahtevalo, naj sporočajo podatke o zbirnih emisijah na ravni družbe ter predložijo svoje preverjene načrte za spremljanje in podatke o zbirnih emisijah na ravni družbe pristojnemu upravnemu organu v odobritev. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo metod za spremljanje emisij CO2 in pravil o spremljanju ter vseh drugih ustreznih informacij iz Uredbe (EU) 2015/757 za zagotovitev učinkovitega delovanja EU ETS na upravni ravni ter za dopolnitev Uredbe (EU) 2015/757 s pravili za odobritev načrtov za spremljanje in njihovih sprememb s strani upravnih organov, pravili za spremljanje podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe, njihovo sporočanje in predložitev ter pravili za preverjanje podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe in za izdajanje poročila o preverjanju v zvezi s podatki o zbirnih emisijah na ravni družbe. Podatki, ki se spremljajo, sporočajo in preverjajo na podlagi Uredbe (EU) 2015/757, bi se lahko uporabili tudi za skladnost z drugimi zakoni Unije, v skladu s katerimi je treba spremljati, sporočati in preverjati iste informacije o ladjah.

(67)

Uredbo (EU) 2015/757 je treba spremeniti, da se bo upoštevala vključitev sektorja pomorskega prevoza v EU ETS. Spremeniti bi jo bilo treba tako, da bi se od družb zahtevalo, naj sporočajo podatke o zbirnih emisijah na ravni družbe ter predložijo svoje preverjene načrte za spremljanje in podatke o zbirnih emisijah na ravni družbe pristojnemu upravnemu organu v odobritev. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo metod za spremljanje emisij CO2 , CH4 in N2O, pravil o spremljanju ter vseh drugih ustreznih informacij iz Uredbe (EU) 2015/757 za zagotovitev učinkovitega delovanja EU ETS na upravni ravni ter za dopolnitev Uredbe (EU) 2015/757 s pravili za odobritev načrtov za spremljanje in njihovih sprememb s strani upravnih organov, pravili za spremljanje podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe, njihovo sporočanje in predložitev ter pravili za preverjanje podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe in za izdajanje poročila o preverjanju v zvezi s podatki o zbirnih emisijah na ravni družbe. Podatki, ki se spremljajo, sporočajo in preverjajo na podlagi Uredbe (EU) 2015/757, bi se lahko uporabili tudi za skladnost z drugimi zakoni Unije, v skladu s katerimi je treba spremljati, sporočati in preverjati iste informacije o ladjah.

(67a)

Poleg učinkovitega oblikovanja cen ogljika, ki temelji na dobro delujočem sistemu EU ETS, je preglednost trga ključnega pomena za omogočanje hitrega in stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij v vseh sektorjih gospodarstva. Da bi potrošnikom in vsem akterjem v dobavni verigi omogočili premišljeno izbiro glede emisij, vgrajenih v proizvode, bi bilo treba razviti evropski sistem za zanesljivo označevanje ogljičnega odtisa proizvodov.

(-1)

(va)

„plovba“ pomeni potovanje, kot je opredeljeno v členu 3, točka (c), Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta  (*2) ;

(wa)

„pristanišče pretovarjanja zunaj EU“ pomeni pristanišče pretovarjanja v sosednji državi, ki ni članica EU, pri čemer je pristanišče 300 navtičnih milj ali manj oddaljeno od pristanišča pod jurisdikcijo države članice, premik ene vrste tovora z operacijami pretovarjanja pa presega 60 % celotnega prometa tega pristanišča;

(wb)

„pretovarjanje“ pomeni operacijo, pri kateri se kateri koli tovor, zabojnik ali blago raztovori z ladje v pristanišče izključno z namenom nakladanja na drugo ladjo;

(wc)

„pristanišče postanka“ pomeni pristanišče, v katerem se ladja ustavi, da natovori ali raztovori tovor ali da vkrca ali izkrca potnike; posledično so iz te opredelitve izvzeti postanki, namenjeni izključno oskrbi z gorivom ali zalogami, menjavi posadke, postankom v suhem doku ali popravilom ladje ali njene opreme, postanki v pristanišču, ker ladja potrebuje pomoč ali je v stiski, prevozi z ene ladje na drugo izven pristanišč ter postanki v pristanišču pretovarjanja izven EU in postanki, ki so namenjeni izključno iskanju zavetja pred slabim vremenom ali so potrebni zaradi dejavnosti iskanja in reševanja;

(y)

„gorivo“ za namene poglavja IVa pomeni katero koli gorivo, navedeno v preglednici A in preglednici C Priloge I k Direktivi 2003/96/ES, ter kateri koli drug proizvod, ki se prodaja kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje, kot je določen v členu 2(3) navedene direktive;

(y)

„gorivo“ za namene poglavja IVa pomeni katero koli gorivo, navedeno v preglednici A in preglednici C Priloge I k Direktivi 2003/96/ES, ter kateri koli drug proizvod, ki je namenjen za uporabo, ponujen naprodaj ali uporabljen kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje, kot je določen v členu 2(3) navedene direktive;

(2a)

(a)

20 % preverjenih emisij, sporočenih za leto 2023;

(b)

45 % preverjenih emisij, sporočenih za leto 2024;

(c)

70 % preverjenih emisij, sporočenih za leto 2025;

(d)

100 % preverjenih emisij, sporočenih za leto 2026 in vsako leto po tem.

(a)

ima tretja država vzpostavljen mehanizem za oblikovanje cen ogljika za omejitev in zmanjšanje emisij, ki je vsaj enakovreden mehanizmu EU ETS;

(b)

je bil z dvostranskim ali večstranskim sporazumom med Unijo in eno ali več tretjimi državami vzpostavljen mehanizem za oblikovanje cen ogljika za omejitev in zmanjšanje emisij, ki je vsaj enakovreden mehanizmu EU ETS, in je bilo sklenjeno, da se ga poveže z EU ETS v skladu s členom 25 ali

(c)

je tretja država najmanj razvita država ali majhna otoška država v razvoju, katere BDP na prebivalca ni enak povprečju Unije ali ga ne presega in vključuje emisije v okviru svojih nacionalno določenih prispevkov v okviru Pariškega sporazuma.

(a)

izboljšanje energijske učinkovitosti ladij in pristanišč;

(b)

inovativne tehnologije in infrastruktura za razogljičenje sektorja pomorskega prevoza, vključno s pomorskim prevozom na kratke razdalje in pristanišči ter povezavami z električnimi omrežji v pristaniščih;

(c)

uporaba trajnostnih alternativnih goriv, kot so vodik, e-goriva in amonijak, ki se proizvajajo iz obnovljivih virov energije, tudi s pogodbami na razliko za ogljik;

(d)

pogonske tehnologije z ničelnimi emisijami, kot so tehnologije vetrne energije;

(e)

raziskave in razvoj ter prva industrijska uporaba tehnologij in zasnov, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, vključno z inovativnimi tehnologijami in gorivi za ladje, kategorizirane za plovbo v ledu in za plovbo v zimskih razmerah na zamrznjenih območjih;

(f)

prednost imajo projekti, ki spodbujajo inovacije v sektorju, kot so tehnologije, ki ne vodijo le k razogljičenju, temveč med drugim tudi zmanjšujejo tveganje onesnaževanja s hrupom ter onesnaževanje zraka in morja;

(g)

prispevanje k pravičnemu prehodu v pomorskem sektorju z usposabljanjem, izpopolnjevanjem in preusposabljanjem obstoječe delovne sile ter pripravo naslednje generacije pomorske delovne sile.

(a)

merili v zvezi z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v členu 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta  (*) ;

(b)

minimalnimi zaščitnimi ukrepi iz člena 18 Uredbe (EU) 2020/852.

(ba)

v odstavku 3 se točke (b) do (f) prvega pododstavka nadomestijo z naslednjim:

(b)

razvoj obnovljivih virov energije za izpolnitev zaveze Unije v zvezi z uporabo obnovljivih virov energije ter razvoj drugih tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno nizkoogljično gospodarstvo in pripomorejo k izpolnitvi zaveze Unije, da poveča energetsko učinkovitost na ravni, dogovorjene v ustreznih zakonodajnih aktih;

„(b)

razvoj obnovljivih virov energije in omrežij za prenos električne energije za izpolnitev zaveze Unije v zvezi z uporabo obnovljivih virov energije in ciljev Unije glede medsebojne povezljivosti ter razvoj drugih tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno nizkoogljično gospodarstvo in pripomorejo k izpolnitvi zaveze Unije, da poveča energetsko učinkovitost na ravni, dogovorjene v ustreznih zakonodajnih aktih , vključno s proizvodnjo električne energije iz samoporabnikov električne energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ;

(ba)

podpora temeljiti in postopni celostni prenovi stavb v skladu s točkama (19) in (20) člena 2 Direktive (EU) …/… [prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti stavb], začenši s prenovo najmanj učinkovitih stavb;

(c)

ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov in povečanje pogozdovanja ter obnove gozdov v državah v razvoju, ki so ratificirale mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, prenos tehnologij in omogočanje prilagajanja negativnim učinkom podnebnih sprememb v teh državah;

(c)

ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov in podporo varstva in obnove šotišč, gozdov in drugih zemljišč ali morskih ekosistemov in povečanje pogozdovanja , prijaznega biotski raznovrstnosti, ter obnove gozdov v državah v razvoju, ki so ratificirale mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, prenos tehnologij in omogočanje prilagajanja negativnim učinkom podnebnih sprememb v teh državah;

(d)

zajemanje CO2 v gozdovih Unije;

(d)

zajemanje CO2 v gozdovih in tleh Unije;

(da)

prilagajanje na podnebne spremembe v Uniji;

(e)

okolju varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, zlasti iz elektrarn na trdna fosilna goriva in vrste industrijskih sektorjev in delov sektorjev, vključno v tretjih državah;

(e)

okolju varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, zlasti iz elektrarn na trdna fosilna goriva in vrste industrijskih sektorjev in delov sektorjev, vključno v tretjih državah , in inovativne tehnološke metode za odstranjevanje ogljika, kot je neposredno zajemanje iz zraka (v nadaljnjem besedilu: DAC) in njegovo shranjevanje ;

(f)

spodbujanje prehoda na promet z nizkimi emisijami in javne vrste prometa;

(f)

naložbe v prehod na oblike prevoza, ki znatno prispevajo k razogljičenju sektorja, vključno z razvojem podnebju prijaznih storitev potniškega in tovornega železniškega prevoza ter avtobusnih storitev in tehnologij, in njegova pospešitev, ter financiranje ukrepov za podporo razogljičenju letališč v skladu z Uredbo (EU)…/… [vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva] in Uredba (EU)…/… [zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za trajnostni zračni prevoz];“

(h)

ukrepe, katerih namen je izboljšanje energijske učinkovitosti, sistemov daljinskega ogrevanja in izolacije ali zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkim ali srednjim prihodkom, med drugim z znižanjem izkrivljajočih davkov;

(h)

ukrepe, katerih namen je izboljšanje energijske učinkovitosti, sistemov daljinskega ogrevanja in izolacije ter učinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja na energijo iz obnovljivih virov ali zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkim ali srednjim prihodkom, med drugim zlasti z znižanjem davkov , carin in dajatev za električno energijo iz obnovljivih virov ;

(ca)

v odstavku 3, prvi pododstavek, se vstavi naslednja točka:

(cb)

v odstavku 3, prvi pododstavek, se točka (k) nadomesti z naslednjim:

(k)

spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditve delovne sile, da bi v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji prispevali k pravičnemu prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, zlasti v regijah, ki jih tranzicija delovnih mest najbolj zadeva.

(cc)

v odstavku 3 se za prvim pododstavkom vstavita naslednja pododstavka:

(cd)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(ce)

vstavita se naslednja odstavka:

(a)

merili v zvezi z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je navedeno v členu 17 Uredbe (EU) 2020/852;

(b)

minimalnimi zaščitnimi ukrepi iz člena 18 Uredbe (EU) 2020/852 in

(c)

svojimi celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, predloženimi v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, ter po potrebi območnimi načrti za pravični prehod, pripravljenimi v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta  (*5) .“

(da)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

(db)

doda se naslednji odstavek:

(dc)

doda se naslednji odstavek:

(-i)

(a)

ukrepe ter z njimi povezane finančne in naložbene načrte za vsako napravo za doseganje potrebnega zmanjšanja emisij v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 ter vse ustrezne sektorske časovne načrte, pripravljene v skladu s členom 10 navedene uredbe na ravni naprav, razen uporabe dobropisov za ogljično izravnavo;

(b)

vmesne cilje in mejnike za merjenje napredka pri doseganju podnebne nevtralnosti, kot je določeno v točki (a), do 31. decembra 2025 in do 31. decembra vsakega naslednjega leta po tem do leta 2050;

(c)

oceno učinka vsakega od ukrepov in povezanih finančnih in naložbenih načrtov iz točke (a) v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov ter cilji in mejniki iz točke (b);

(d)

ukrepe za obravnavanje posledic za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje delovne sile, tudi prek socialnega dialoga, v skladu z nacionalnim pravom in prakso, da se zagotovi pravičen prehod.

(a)

50 % za naprave, katerih ravni emisij toplogrednih plinov so nad povprečjem 10 % najmanj učinkovitih naprav v sektorju ali delu sektorja v Uniji za ustrezne referenčne vrednosti za proizvode;

(b)

30 % za naprave, katerih ravni emisij toplogrednih plinov so pod povprečjem 10 % najmanj učinkovitih naprav v sektorju ali delu sektorja v Uniji za ustrezne referenčne vrednosti za proizvode in nad povprečjem 50 % najučinkovitejših naprav v sektorju ali delu sektorja;

(c)

25 % za naprave, katerih ravni emisij toplogrednih plinov so nad povprečjem 10 % najučinkovitejših naprav v sektorju ali delu sektorja v Uniji za ustrezne referenčne vrednosti za proizvode in pod povprečjem 50 % najučinkovitejših naprav v sektorju ali delu sektorja.

(ba)

vstavi se naslednji odstavek:

(c)

Referenčne vrednosti za obdobje 2026–2030 se določijo na enak način, kot je določeno v točkah (a) in (d), na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11 za leti 2021 in 2022, ter na podlagi uporabe letne stopnje zmanjšanja za vsako leto med letoma 2008 in 2028.

(c)

Referenčne vrednosti za obdobje 2026–2030 se določijo na enak način, kot je določeno v točkah (a) in (d), na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11 za leti 2021 in 2022, pri čemer se pri določanju vrednosti parametrov izvzamejo podatki treh najmanj emisijsko intenzivnih elektrarn, ki so začele obratovati po letu 2017 ali so prejele brezplačne pravice na podlagi druge referenčne vrednosti, ter na podlagi uporabe letne stopnje zmanjšanja za vsako leto med letoma 2008 in 2028.

(d)

Kadar letna stopnja zmanjšanja presega 2,5  % ali pa je nižja od 0,2  % , so referenčne vrednosti za obdobje 2026–2030 enake referenčnim vrednostim, ki se uporabljajo v obdobju 2013–2020, zmanjšane za tisto od teh dveh odstotnih stopenj, ki je relevantna za vsako leto med letoma 2008 in 2028.

(d)

Kadar letna stopnja zmanjšanja presega 2,5  % ali pa je nižja od 0,4  % , so referenčne vrednosti za obdobje 2026–2030 enake referenčnim vrednostim, ki se uporabljajo v obdobju 2013–2020, zmanjšane za tisto od teh dveh odstotnih stopenj, ki je relevantna za vsako leto med letoma 2008 in 2028.

(da)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

(a)

merili v zvezi z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je navedeno v členu 17 Uredbe (EU) 2020/852;

(b)