EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.8.2021

COM(2021) 498 final

2021/0281(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki ga v imenu Evropske unije v pisnem postopku udeleženke Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih zastopajo v zvezi s predvidenim poenotenim posebnim dogovorom o začasnem znižanju minimalnega pologa

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj ga v imenu Unije v pisnem postopku udeleženke Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) zastopajo v zvezi s predvidenim poenotenim posebnim dogovorom o začasnem znižanju minimalnega pologa.

2.Ozadje predloga

2.1Sporazum o uradno podprtih izvoznih kreditih

Sporazum je prijateljski dogovor, katerega cilj je zagotoviti okvir za pravilno uporabo uradno podprtih izvoznih kreditov. V praksi to pomeni vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev (pri čemer konkurenca temelji na ceni in kakovosti izvoženega blaga in storitev in ne na zagotovljenih finančnih pogojih) ob hkratnih prizadevanjih za odpravo subvencij in izkrivljanj trgovine, povezanih z uradno podprtimi izvoznimi krediti (v nadaljnjem besedilu: uradna podpora). Sporazum je začel veljati aprila 1978 in ni časovno omejen.

Sporazum je upravno vključen v OECD in prejema podporo Sekretariata OECD za kredite. Vendar ne gre za akt OECD 1 .

Evropska unija – in ne njene države članice – je udeleženka Sporazuma, ki je bil v pravni red Skupnosti prenesen z Uredbo (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 2 . Zato je Sporazum pravno zavezujoč v skladu s pravom Unije.

2.2Udeleženke Sporazuma

Sporazum ima trenutno enajst udeleženk (v nadaljnjem besedilu: udeleženke Sporazuma): Avstralija, Kanada, Evropska unija, Japonska, Koreja, Nova Zelandija, Norveška, Švica, Turčija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike.

Udeleženke Sporazuma lahko sprejemajo odločitve o spremembah Sporazuma in zlasti lahko sprejmejo poenotene posebne dogovore v skladu z oddelkom 5 poglavja IV Sporazuma. Sklepi se sprejmejo soglasno, tako da spremembe Sporazuma ali poenotenega posebnega dogovora ni mogoče sprejeti, če ji nasprotuje katera koli udeleženka.

Unijo na sestankih udeleženk Sporazuma in v pisnih postopkih za sprejemanje sklepov udeleženk Sporazuma zastopa Evropska komisija.

Poenoteni posebni dogovor je instrument v okviru Sporazuma, ki udeleženkam izjemoma omogoča, da pri določeni transakciji ali začasno za nedoločeno število transakcij odstopajo od določb Sporazuma. Poenoteni posebni dogovori se lahko sprejmejo po tihem pisnem postopku, saj se šteje, da udeleženka, ki ne odgovori, sprejme predlog za poenoteni posebni dogovor. Enako velja za udeleženko, ki sporoči, da nima stališča. Odgovori na predlog za poenoteni posebni dogovor se načeloma predložijo v 20 koledarskih dneh z možnostjo podaljšanja za osem koledarskih dni (člena 56 in 57 Sporazuma). Sekretariat OECD za izvozne kredite obvesti udeleženke, ali je bil poenoteni posebni dogovor sprejet, dogovorjeni poenoteni posebni dogovor pa začne veljati tri koledarske dni po tej objavi (člen 59 Sporazuma).

2.3Predvideni akt udeleženk Sporazuma

Predvideni ukrep je predlog za poenoteni posebni dogovor, ki bi bil udeleženkam Sporazuma predložen v skladu z delom 5 poglavja IV Sporazuma. Predlagani poenoteni posebni dogovor bi bil nujen in izreden ukrep za odziv na upad gospodarske rasti, ki je posledica zdravstvene krize zaradi COVID-19, ter za zmanjšanje resnega učinka krize na izvajanje pomembnih projektov izvozne industrije EU v državah z nizkimi in srednjimi dohodki (za več informacij glej oddelek 3). Predlagani poenoteni posebni dogovor bi po dogovoru začasno spremenil določbe Sporazuma, ki urejajo zahtevo po pologu in največjo uradno podporo (člena 11(a) in 11(c) Sporazuma).

Glede na nujno naravo ukrepa bi bilo treba predlog predvidenega poenotenega posebnega dogovora predložiti čim prej ter bi moral, če bo sprejet, čim prej začeti veljati za vse udeleženke. Na podlagi posebnega 28-dnevnega tihega postopka, določenega v Sporazumu (glej točko 2.2 zgoraj), se lahko udeleženke samodejno dogovorijo o predlogu Unije za poenoteni posebni dogovor kot končni različici poenotenega posebnega dogovora, če ni vložena nobena pripomba, veljati pa bi moral začeti tri dni po koncu postopka.

Glede na navedeno je primerno določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v organu, ustanovljenem s sporazumom, saj bo predlagani poenoteni posebni dogovor zavezujoč za Unijo in bo vplival na pravo Unije na podlagi člena 1 Uredbe (EU) št. 1233/2011, ki določa naslednje: „Smernice iz Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se uporabljajo v Uniji. Besedilo Sporazuma je priloženo tej uredbi.“

Postopek za poenoteni posebni dogovor naj bi se začel julija 2021.

3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

Predlagani poenoteni posebni dogovor je neposredno povezan z zdravstveno krizo zaradi COVID-19.

Predlagani poenoteni posebni dogovor bi javnim naročnikom v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, ki kupujejo blago in storitve, ki so predmet uradne podpore za izvozne kredite, omogočil, da v 12-mesečnem obdobju namesto 15 % pogodbene vrednosti izvoza, kot se trenutno zahteva v členu 11(a) Sporazuma, izvedejo pologe v višini najmanj 5 % pogodbene vrednosti izvoza. To bi po drugi strani pomenilo začasno povečanje omejitve največje uradne podpore, ki jo udeleženke lahko zagotovijo v skladu s členom 11(c) Sporazuma, z zgornje meje 85 % na 95 % pogodbene vrednosti izvoza za isto časovno obdobje.

Zaradi upada gospodarske rasti zaradi COVID-19 so tretje države, ki od podjetij EU uvažajo blago, storitve in projekte (npr. na področju zdravstva in izobraževanja, pa tudi drugih sektorjev), pod hudim finančnim pritiskom. V večini zadevnih projektov sodelujejo državni/javni kupci v državah v razvoju. V običajnih gospodarskih razmerah bi banke, ki financirajo posojila, običajno pridobile zavarovalno kritje za polog posojila na zasebnem trgu. Vendar je zaradi krize zaradi COVID-19 zasebni trg nenaklonjen ali celo nepripravljen državam v razvoju zagotoviti to kritje. Brez tega kritja banke zavračajo financiranje pologa projekta v državah v razvoju, ki najbolj potrebujejo take projekte, kar pomeni, da teh projektov ni mogoče uresničiti. To nedelovanje trga je nujno treba odpraviti.

Predlagani poenoteni posebni dogovor bi koristil uvoznikom in izvoznikom: zagotovil bi takojšnjo finančno pomoč vladi države, ki kupuje, in povečal njeno sposobnost za nadaljevanje naložbenih projektov. Hkrati bi izvoznikom omogočil, da v težkih časih ponudijo prožne rešitve in nadaljujejo poslovanje.

Na podlagi navedenega se predlaga znižanje zahteve po pologu s strani javnih kupcev s 15 % na 5 % pogodbene vrednosti izvoza. Tako bi ta ukrep imel dve pomembni omejitvi, pri čemer bi bili poudarjeni njegovi razvojni cilji in izjemna narava. Prvič, predlagani ukrep bi se uporabljal samo za javne kupce v državah z nizkimi in srednjimi dohodki (t. i. države kategorije II v skladu s členom 11 Sporazuma in v skladu z opredelitvijo Svetovne banke). Drugič, ukrep bi bil časovno omejen, tj. na pričakovano trajanje gospodarskih posledic pandemije. Zato bi se uporabljal le za transakcije, za katere je bila vloga za podporo izvoznim kreditom prejeta v 12 mesecih od začetka veljavnosti poenotenega posebnega dogovora, pod pogojem, da so bila pogajanja o pogojih transakcije zaključena v 18 mesecih po koncu obdobja veljavnosti tega poenotenega posebnega dogovora (kot potrjuje končna zaveza, ki jo je sprejela izvozna agencija). V okviru pravil Sporazuma je pomembno tudi opozoriti, da predlagani ukrep ne bi podpiral le izvoza iz držav EU, temveč bi se enako uporabljal za uradno podporo v vseh državah, ki sodelujejo v Sporazumu.

Ob upoštevanju, da je namen predvidenega poenotenega posebnega dogovora zmanjšati resen učinek zdravstvene krize zaradi COVID-19 na izvajanje pomembnih projektov izvozne industrije EU v državah v razvoju in da namerava Unija predlagati ta poenoteni posebni dogovor, bi moralo biti stališče, ki se zastopa v imenu Unije, da se predlaga in podpre osnutek predloga iz Priloge k temu sklepu.

3.1Postopkovna pravna podlaga

3.1.1Načela

Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 3 .

3.1.2Uporaba v obravnavanem primeru

Predlagani poenoteni posebni dogovor, ki ga udeleženke Sporazuma sprejmejo po pisnem postopku, je akt s pravnim učinkom. Predvideni akt ima pravne učinke na podlagi člena 1 Uredbe (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov in o razveljavitvi odločb Sveta 2001/76/ES in 2001/77/ES, ki določa naslednje: „Smernice iz Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se uporabljajo v Uniji. Besedilo Sporazuma je priloženo tej uredbi.“

Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

3.2Materialna pravna podlaga

3.2.1Načela

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče.

3.2.2Uporaba v obravnavanem primeru

Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na skupno trgovinsko politiko. Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 207 PDEU.

3.3Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti prvi pododstavek člena 207(4) PDEU v povezavi s členom 218(9).

4.Objava predvidenega akta

Ker bo akt udeleženk Sporazuma spremenil Sporazum o uradno podprtih izvoznih kreditih, ki je Priloga II k Uredbi (EU) št. 1233/2011, ga je po sprejetju primerno objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

2021/0281 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki ga v imenu Evropske unije v pisnem postopku udeleženke Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih zastopajo v zvezi s predvidenim poenotenim posebnim dogovorom o začasnem znižanju minimalnega pologa

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Smernice iz Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) so bile prenesene v pravni red in tako postale pravno zavezujoče v Evropski uniji z Uredbo (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 4 .

(2)Udeleženke Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) se v pisnem postopku odločijo o predlogu Evropske unije za poenoteni posebni dogovor v skladu z oddelkom 5 poglavja IV Sporazuma, da se omogoči začasno zmanjšanje minimalnega pologa, zahtevanega v skladu s členom 11(a) Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: predlagani poenoteni posebni dogovor), glede na trenutni upad gospodarske rasti zaradi COVID-19.

(3)Predlagani poenoteni posebni dogovor bi javnim naročnikom v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, ki kupujejo blago in storitve, ki so predmet uradne podpore za izvozne kredite, omogočil, da v 12-mesečnem obdobju namesto 15 % pogodbene vrednosti izvoza, kot se zahteva v členu 11(a) Sporazuma, izvedejo pologe v višini najmanj 5 % pogodbene vrednosti izvoza. To bi po drugi strani pomenilo povečanje omejitve največje uradne podpore, ki jo udeleženke lahko zagotovijo v skladu s členom 11(c) Sporazuma, z zgornje meje 85 % na 95 % pogodbene vrednosti izvoza za isto časovno obdobje.

(4)Ta izredni ukrep je nujen za odziv na upad gospodarske rasti, ki je posledica zdravstvene krize zaradi COVID-19, ter za zmanjšanje resnega učinka krize na izvajanje pomembnih projektov izvozne industrije EU v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

(5)Primerno je določiti stališče, ki naj ga v imenu Unije v pisnem postopku udeleženke Sporazuma zastopajo, o predlaganem poenotenem posebnem dogovoru, saj bo predlagani poenoteni posebni dogovor, ko bo sprejet, lahko odločilno vplival na vsebino prava Unije na podlagi Uredbe (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov in o razveljavitvi odločb Sveta 2001/76/ES in 2001/77/ES –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki ga v imenu Unije v pisnem postopku udeleženke Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih zastopajo v zvezi s predlogom za poenoteni posebni dogovor o začasnem znižanju minimalnega pologa, temelji na Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

(1)    Kot je opredeljeno v členu 5 Konvencije OECD.

(2)    Uredba (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov in o razveljavitvi odločb Sveta 2001/76/ES in 2001/77/ES (UL L 326, 8.12.2011, str. 45).

(3)    Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014, Nemčija/Svet, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točke 61 do 64.

(4)    Uredba (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov in o razveljavitvi odločb Sveta 2001/76/ES in 2001/77/ES (UL L 326, 8.12.2011, str. 45).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.8.2021

COM(2021) 498 final

PRILOGA

k

predlogu Sklepa Sveta

o stališču, ki ga v imenu Evropske unije v pisnem postopku udeleženke Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih zastopajo v zvezi s predvidenim poenotenim posebnim dogovorom o začasnem znižanju minimalnega pologa

PRILOGA

Osnutek predloga Evropske unije za poenoteni posebni dogovor

v skladu z oddelkom 5 poglavja IV Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih

ECH [•]/2021

Znižanje zahteve po pologu na 5 %

Kriza zaradi COVID-19 po vsem svetu negativno vpliva na življenje in življenjske razmere ljudi. Pomemben dejavnik, ki prispeva k negativnim učinkom, je upad svetovnega gospodarstva, ki je posledica zdravstvene krize. V teh izrednih razmerah so se vlade in mednarodne institucije začele odzivati. Znaten del njihovih prizadevanj se nanaša na ukrepe, ki naj bi ublažili negativne gospodarske posledice. Medtem ko imajo industrializirane države običajno več sredstev in možnosti za reševanje težav, se države z nizkimi in srednjimi dohodki srečujejo s številnimi omejitvami, saj pogosto nimajo ustreznih finančnih sredstev.

Izvozne agencije in njihovi organi so izvedli vrsto ukrepov, katerih cilj sta ohranjanje mednarodnih trgovinskih tokov ter obravnavanje potreb njihovih industrij in potreb tujih kupcev/držav. Čeprav se pričakuje, da bodo številne države zmanjšale število svojih naložbenih programov, bodo še vedno zelo potrebne znatne naložbe v projekte za preprečevanje krize in osnovne infrastrukturne projekte. Vendar obstajajo ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti le skupaj, saj zanje veljajo mednarodno dogovorjena pravila, kot je Sporazum OECD o uradno podprtih izvoznih kreditih.

Glede na težke gospodarske razmere so industrijska združenja in posamezna podjetja pozvala agencije za izvozne kredite, naj sprostijo sedanjo zahtevo po prologu, saj so države, ki kupujejo, vse bolj izpostavljene finančnemu pritisku. V večini zadevnih projektov sodelujejo državni/javni kupci v državah v razvoju. V običajnih gospodarskih razmerah bi kupci imeli možnost, da polog financirajo z daljšimi roki odplačevanja, banke, ki financirajo posojila, pa bi poiskale in običajno dobile kritje za ta del posojila na zasebnem trgu. Zaradi krize zaradi COVID-19 se zdi, da je zasebni sektor zelo nenaklonjen ali celo nepripravljen državam v razvoju zagotoviti to kritje. Brez takšnega kritja banke niso pripravljene financirati tega dela projekta v državah, ki take projekte najbolj potrebujejo. Zato smo v položaju očitnega nedelovanja trga, ki ga je treba nujno obravnavati.

Predlagani poenoteni posebni dogovor bi koristil obema stranema: zagotovil bi takojšnjo finančno pomoč vladi države, ki kupuje, in povečal njeno sposobnost za nadaljevanje naložbenih projektov. Povečal bi obseg, ki ga je mogoče mobilizirati za prednostne projekte, na primer v zdravstvenem sektorju, in izvoznikom omogočil, da ponudijo prožne rešitve v težkih časih in ohranijo poslovanje.

Glede na navedeno predlagamo znižanje zahteve po predplačilu s strani državnih in javnih kupcev v državah z nizkimi in srednjimi dohodki na 5 % ob upoštevanju naslednjega:

·ukrep bi imel takojšen fiskalni učinek na države, ki se spopadajo s krizo;

·ukrep bi povečal prožnost, ki jo izvozniki zdaj potrebujejo za ohranitev poslovanja;

·ukrep bi obravnaval pomisleke, ki jih je izrazila industrija;

·ukrep bi bil zelo ozek in ciljno usmerjen ter bi zajemal le izbrane kategorije kupcev;

·ukrep ne bi ogrozil vzdržnosti dolga, saj bi skladnost z določbami priporočila OECD o trajnostnih posojilnih dejavnostih in obveznostmi iz programov MDS in Svetovne banke ostala pogoj za podporo takim projektom; ter

·ukrep bi bil začasen in bi samodejno prenehal veljati po 12 mesecih.

Predlog za poenoteni posebni dogovor: ECH [•]/2021