This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52021DC0788
REPORT FROM THE COMMISSION on the ex post evaluation of the European Globalisation Adjustment Fund (EGF) 2014-2020
POROČILO KOMISIJE o naknadni oceni Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za obdobje 2014−2020
POROČILO KOMISIJE o naknadni oceni Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za obdobje 2014−2020
COM/2021/788 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 13.12.2021
COM(2021) 788 final
POROČILO KOMISIJE
o naknadni oceni Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za obdobje
2014−2020
{SWD(2021) 381 final}
Ozadje
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen leta 2006, da bi se izrazila solidarnost in zagotovila podpora delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih kot posledice globalizacije. Področje uporabe prvotne uredbe o ESPG 1 je bilo leta 2009 razširjeno 2 , da bi vključevalo odpuščanja zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Iz ESPG se sofinancira do 60 % ukrepov 3 , ki jih države članice izvajajo za pomoč presežnim delavcem pri ponovnem vključevanju na trg dela. Za obdobje 2014–2020 je bilo področje uporabe še dodatno razširjeno 4 , da bi vključevalo presežne delavce zaradi morebitne nove svetovne finančne in gospodarske krize. Državam članicam, ki se srečujejo z visoko brezposelnostjo mladih, je tudi omogočilo, da pod določenimi pogoji v vloge za sredstva ESPG vključijo mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) 5 .
Obseg naknadne ocene
V skladu s členom 20 uredbe o ESPG je Komisija izvedla naknadno oceno, da bi ugotovila, ali je ESPG v obdobju 2014–2020 dosegel svoje cilje.
Naknadna ocena zajema 49 odobrenih vlog za sredstva ESPG (tj. primerov) 6 , ki so bile Komisiji predložene med letom 2014 in majem 2020 7 . Primeri, ki zadevajo 12 držav članic (Belgijo, Estonijo, Finsko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo in Švedsko), zajemajo 27 gospodarskih sektorjev, pri čemer se večina vlog nanaša na maloprodajni sektor (šest primerov), sektor motornih vozil (pet primerov) in avtomobilski sektor (pet primerov). Od leta 2017 se je zaradi gospodarskega okrevanja število vlog za sredstva ESPG zmanjšalo, s tem pa se je zmanjšala tudi količina podatkov, ki so na voljo za analizo. Vendar je bilo konec leta 2020 predloženih šest vlog, od tega štiri zaradi posledic pandemije COVID-19.
Ocenjene so bile uspešnost, vključno z učinkom, učinkovitost, skladnost in ustreznost ESPG ter njegova dodana vrednost EU.
Naknadna ocena je predstavljena kot delovni dokument služb Komisije. Ta temelji predvsem na rezultatih podporne študije, ki so jo zagotovili neodvisni zunanji strokovnjaki. O podporni študiji se je razpravljalo s člani medresorske usmerjevalne skupine Komisije, ki jo sestavljajo vsi ključni deležniki iz različnih služb Komisije, Generalni direktorat Komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pa jo je sprejel decembra 2020. Dodatni dokazi za delovni dokument služb Komisije so bili zbrani in analizirani na podlagi prejšnjih poročil in ocen o ESPG, izkušenj osebja Komisije pri upravljanju ESPG, izmenjave znanja z ustreznimi deležniki ESPG iz vseh držav članic ter notranje podatkovne zbirke Komisije o ESPG, ki vsebuje podatke o vseh primerih ESPG med letoma 2007 in 2020. Rezultati te ocene prinašajo spoznanja za izvajanje in oblikovanje ESPG.
V tem poročilu so povzeti glavni rezultati za institucije in organe EU ter socialne partnerje 8 .
Glavne ugotovitve
Uspešnost ESPG
ESPG zagotavlja ciljno usmerjeno, prilagojeno in individualizirano podporo upravičencem, ki so tako v ugodnejšem položaju kot tisti, ki niso prejeli podpore iz ESPG. ESPG odpravlja ovire za sodelovanje in zagotavlja, da so vsi upravičenci obravnavani enako, s posebnim poudarkom na ranljivih in/ali prikrajšanih skupinah.
Ukrepi ESPG se zagotavljajo poleg standardnih nacionalnih ukrepov in/ali te ukrepe krepijo. Rezultati ESPG so pogosto boljši v smislu prejemnikov pomoči in stopenj ponovne vključitve, kot jih je mogoče doseči samo z nacionalnimi podpornimi ukrepi. Na ravni primerov niso bili ugotovljeni premestitveni učinki.
Možnost podpore mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je v 12 od 49 primerov ESPG uporabilo pet držav članic (Belgija, Grčija, Irska, Španija in Portugalska). Splošno mnenje je bilo, da ESPG ni najboljše orodje za doseganje mladih in da so drugi instrumenti EU, kot je pobuda za zaposlovanje mladih (YEI), primernejši. Kljub temu so pomoč, kjer je bila uporabljena, ciljni mladi večinoma (približno 62 %) tudi izkoristili. V nekaterih primerih se je možnost podpore mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, štela za ključno dodano vrednost ESPG.
ESPG državam članicam omogoča, da preizkušajo inovativne aktivne ukrepe na trgu dela, ki običajno morda niso na voljo delavcem, ki so postali presežni. Če so se inovativni ukrepi izkazali za uspešne, so jih države članice, kot so Belgija, Finska in Italija 9 , naknadno vključile v svojo standardno pomoč.
Vključenost socialnih partnerjev in podjetij, ki odpuščajo delavce, je pozitivno vplivala na uspešnost primerov ESPG, saj je prispevalo k boljšemu oblikovanju in izvajanju ukrepov. Njihova vključenost na Finskem, Švedskem in v Španiji je upravičence včasih tudi vodila k temu, da so čim prej našli novo zaposlitev.
Širša uporaba ESPG je otežena, ker je treba v vlogi dokazati povezavo med odpuščanji in „globalizacijo“ ali „finančno in gospodarsko krizo“. To se je izkazalo za zahtevno, saj je vse težje prepoznati in dokazati odločilni dejavnik, ki je sprožil prestrukturiranje. Za vloge, predložene v skladu z merili za majhne trge dela ali izredne okoliščine, je treba dokazati tudi, da imajo odpuščanja „pomemben učinek“ na gospodarstvo, zlasti na stopnje zaposlenosti. Glede na izmenjave z deležniki na sestankih kontaktnih oseb ESPG, ki jih je organizirala Komisija, je večina držav članic menila, da je iskanje pravih dokazov ovira.
Zamude pri začetku izvajanja primerov ESPG ovirajo njihovo uspešnost. Med razlogi za takšne zamude so dolgotrajni in zapleteni postopki odločanja na ravni EU (v povprečju 28,8 tedna od datuma vloge), nacionalni upravni postopki v državah članicah, vodenje primerov na nacionalni/regionalni ravni in pomanjkanje izkušenj držav članic z uporabo ESPG. Države članice v približno 15 % primerov niso bile pripravljene prevzeti tveganja predhodnega financiranja ukrepov ESPG z lastnimi javnimi sredstvi, preden bi prejele uradno odobritev EU. Če pride do takšnih zamud, delavci morda sami najdejo novo zaposlitev ali izgubijo zanimanje za sodelovanje v ukrepih ESPG.
Omejene zahteve za zbiranje podatkov in spremljanje iz uredbe o ESPG ovirajo izvedbo temeljitejše analize uspešnosti ESPG. Ta omejitev je bila obravnavana v uredbi o ESPG za obdobje 2021–2027 10 z vključitvijo podrobnega seznama kazalnikov, o katerih je treba poročati.
Tudi prepoznavnost ESPG je omejena, celo med njegovimi upravičenci. Države članice so odgovorne za zagotavljanje informacij o ESPG, vendar stalno premalo porabljajo za dejavnosti informiranja in komuniciranja. Kar zadeva Komisijo, so jasne informacije na voljo na internetu, dvakrat letno pa so organizirani seminarji za mreženje, na katerih lahko države članice izmenjajo izkušnje. Komisija je leta 2019 začela razširjati informacije o ESPG tudi prek družbenih omrežij (Twitter). Kljub temu je še vedno mogoče izboljšati prepoznavnost rezultatov posameznih primerov ESPG.
ESPG je na splošno učinkovit in uspešno izpolnjuje svoj cilj, tj. izkazovati solidarnost in pomagati ljudem, ki so postali presežni zaradi obsežnih prestrukturiranj, pri iskanju nove zaposlitve. Povprečna stopnja ponovne vključitve delavcev, ki so postali presežni, na trg dela se je v primerjavi s prejšnjim obdobjem financiranja izboljšala (z 49 % na 60 %). Vendar so rezultati odvisni od posameznega primera in več dejavnikov, kot so gospodarske razmere in razmere na trgu dela v regiji. Težko je primerjati stopnje ponovne vključitve med primeri in najti ustrezne kazalnike za primerjavo podobnih ukrepov. Da bi se izboljšalo merjenje uspešnosti, se priporoča, da države članice v prihodnosti razvijejo cilje za posamezne primere.
Poleg ponovne vključitve na trg dela je imel ESPG tudi dolgotrajne pozitivne učinke na splošno zaposljivost upravičencev, na primer z novimi znanji in spretnostmi ter kvalifikacijami, s katerimi sta se izboljšala njihova samozavest in znanje o uporabi socialnih mrež. Države članice bi morale izvesti kvalitativno oceno rezultatov, na primer z rednim anketiranjem upravičencev ESPG o njihovih izkušnjah.
Učinkovitost ESPG
Na splošno se v primerih ESPG porabi del sredstev, ki so jim bila dodeljena (stopnja črpanja). Stopnje črpanja so se v primerjavi s prejšnjim obdobjem izboljšale, in sicer s povprečno 55 % na 59 %, pri čemer so bile med posameznimi primeri velike razlike. Eden od razlogov za nizko stopnjo črpanja je, da države članice pri ocenjevanju skupnega proračuna v fazi predložitve vloge pogosto ne poznajo ozadja in specifičnih potreb ciljne skupine. Proračunska prožnost med izvajanjem je pomembna, da se omogočijo prerazporeditve v odziv na specifične potrebe upravičencev.
Prerazporeditev sredstev je bila mogoča že v obdobju 2014–2020, države članice pa so to možnost uporabile pri izvajanju približno 30 % primerov za prerazporeditve pod 20 % načrtovanega proračuna. Države članice morajo o prerazporeditvah nad 20 % obvestiti Komisijo. To se je zgodilo le v približno 10 % primerov.
Ni jasnih trendov v smislu porabljenih sredstev v primerjavi s številom upravičencev, ki so prejeli pomoč ali so se vrnili na delo. Stroški so v veliki meri odvisni od nacionalnih in regionalnih posebnosti ter narave ponujenih ukrepov in ozadja upravičencev. Kljub temu je bilo 80 % primerov ESPG bolj stroškovno učinkovitih 11 , kot se je pričakovalo, dejanski znesek, porabljen na upravičenca, ki je prejel pomoč, pa je bil manjši od načrtovanega. V 68 % primerov se je stroškovna učinkovitost 12 ESPG sčasoma izboljšala 13 .
Dolgotrajni postopek odločanja na ravni EU 14 povzroča zamude pri izvajanju. Vendar so pomembnejši vzrok za neučinkovitost postopki na nacionalni/regionalni ravni. Postopek predložitve vlog je v obdobju 2014–2020 v povprečju trajal približno 200 dni, kar je manj kot v prejšnjem programskem obdobju, ko je trajal približno 300 dni. Znatne zamude so nastale tudi zaradi daljše odobritve proračunskega organa 15 , ki je v večini primerov 16 namesto šestih tednov, predvidenih v uredbi o ESPG, v povprečju trajala devet tednov. Hitrejši postopek na ravni EU in poenostavljen postopek predložitve vloge, ki bi zahteval manj dokazov in statističnih podatkov za dokazovanje povezave med odpuščanji in globalizacijo ali merila glede krize, bi pomagala izboljšati učinkovitost sklada.
Skladnost ESPG
Na ravni primerov ni bilo ugotovljenih prekrivanj z drugimi sredstvi EU ali nacionalnimi sredstvi. ESPG dopolnjuje druge sklade EU, kot je Evropski socialni sklad (ESS). ESS zagotavlja predhodno, vnaprej načrtovano podporo za spodbujanje zaposlovanja, ESPG pa zagotavlja reaktivno podporo v odziv na veliko število nepričakovanih izgub delovnih mest. ESPG v zvezi s tem dodaja vrednost, saj se uporablja na podlagi potreb, ko države članice potrebujejo finančno podporo za pomoč delavcem, ki so postali presežni. Kljub temu bi se lahko usklajenost med ESPG in ESS še izboljšala, saj se nekatere države članice zaradi višje stopnje sofinanciranja ESS odločijo, da bodo ukrepe, primerne za podporo iz ESPG, financirale z ESS. To zlasti velja za podporo mladim, saj je podpora mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v regijah z visoko stopnjo brezposelnosti mladih zagotovljena iz ESPG in v okviru pobude YEI.
ESPG je usklajen z nacionalnimi politikami in zagotavlja zadostno prožnost pri dopolnjevanju ukrepov držav članic in/ali dodajanju k njihovim ukrepom na trgu dela na nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni. Vendar bi morale države članice ESPG bolje uskladiti s priporočili iz okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje 17 .
Ustreznost ESPG
Področje uporabe ESPG je bilo v obdobju 2014–2020 ustrezno, hkrati pa bi ga bilo koristno razširiti ob upoštevanju novih izzivov, s katerimi se srečuje evropski trg dela (kot so avtomatizacija, digitalizacija, prehod na nizkoogljično gospodarstvo), ter v skladu s strateškimi in dolgoročnimi prednostnimi nalogami EU.
Zaradi omejene uporabe klavzule v zvezi z mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v 12 od 49 primerov in narave ESPG kot sklada za nujne primere, ki pomaga ljudem po izgubi zaposlitve in ne rešuje strukturnih težav v zvezi z brezposelnostjo, je manj ustrezen za zagotavljanje podpore mladim. Več deležnikov je podvomilo, ali je ESPG ustrezno orodje za zagotavljanje pomoči mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Na ravni EU obstajajo še drugi mehanizmi, in sicer ESS in njegova pobuda za zaposlovanje mladih (YEI), ki so primernejši za zagotavljanje podpornih ukrepov za to specifično skupino.
Na splošno je ESPG ustrezen in ostaja pomembno orodje pri pomoči in izkazovanju solidarnosti ljudem, ki so jih prizadela prestrukturiranja zaradi globalizacije in izzivov, povezanih s krizo. Hkrati so deležniki iz večine držav članic navedli, da bi se s prilagoditvijo področja uporabe sklada, tako da bi se zajeli vsi vzroki za izgubo delovnih mest, zahtevanjem manj dokazov za utemeljitev vloge in znižanjem praga delavcev, ki so postali presežni, izboljšali uporaba in ustreznost ESPG.
Dodana vrednost EU ESPG
ESPG dodaja vrednost, saj presega to, kar bi lahko države članice dosegle same. ESPG ustvarja učinke obsega, saj povečuje finančno podporo, ki je na voljo upravičencem, in pomaga najti zaposlitev več ljudem, kot bi bilo to mogoče le z nacionalnimi sredstvi in drugimi sredstvi EU. Zagotavlja tudi intenzivnejšo in bolj ciljno usmerjeno podporo kot nacionalni ukrepi, pri čemer si prizadeva, da nihče ne bi bil zapostavljen.
Kar zadeva učinke področja uporabe, ESPG podpira vse skupine upravičencev, medtem ko so nacionalni ukrepi pogosto ciljno usmerjeni v ljudi, ki so najbolj oddaljeni od trga dela. Državam članicam omogoča, da ponudijo podporo, ki je običajno ne morejo zagotoviti, kot so tečaji usposabljanja za manjše skupine udeležencev ali finančne spodbude za ustanovitev podjetja 18 .
ESPG ustvarja tudi učinke vloge, saj so ali bodo v redne ukrepe na nacionalni ali regionalni ravni vključeni preizkušanje inovativnih ukrepov in spoznanja, pridobljena pri izvajanju (glej okvir 1).
Okvir 1: Primer „učinka vloge“ iz študije primera ESPG v Estoniji
Izkušnje z ESPG so pokazale, da so delavci, ki so postali presežni, bolj zainteresirani za pridobitev formalne izobrazbe v okviru ukrepov ESPG kot v okviru standardnih nacionalnih ukrepov. Na podlagi teh izkušenj je bila možnost vpisa v formalno izobraževanje vključena na nacionalni ravni in dana na voljo vsem brezposelnim ali zaposlenim, ki morajo dopolniti svojo raven izobrazbe ali pridobiti strokovno usposabljanje. ESPG je zagotovil tudi boljši dostop do jezikovnega usposabljanja v regiji, med drugim na različnih ravneh znanja. Te izkušnje so se uporabile za oblikovanje boljšega dostopa do jezikovnega usposabljanja kot ukrepa za preprečevanje brezposelnosti.
Ustvarijo se učinki procesa, saj ESPG krepi partnerstva med javnimi in zasebnimi deležniki, ki se nadaljujejo tudi po koncu projekta ESPG (glej okvir 2).
Okvir 2: Primer „učinka procesa“ iz študije primera ESPG na Finskem
V primeru ESPG v zvezi z odpuščanji v podjetju Broadcom je bil razvit in uveden inovativen pristop k postopku razpisa. Inovativni vidik razpisa je bil v tem, da vsebina tečajev usposabljanja za strokovnjake v sektorju IKT ni bila navedena v razpisni dokumentaciji, ampak so jo razvili ponudniki usposabljanja. Ta pristop je zagotovil nekaj povsem novih vrst tečajev usposabljanja.
Ugotovitve in sklepi se štejejo za precej zanesljive, čeprav je pri obravnavi rezultatov javnega posvetovanja in raziskave med upravičenci potrebna previdnost 19 .
Pridobljena spoznanja
Posvetovanja z deležniki, opravljena pred in med ocenjevanjem, tj. pred pandemijo COVID-19 in med njo, so pokazala, da bi imel ESPG koristi od širšega področja uporabe, prilagojenega drugim pomembnim izzivom, s katerimi se srečuje evropski trg dela (kot so avtomatizacija, digitalizacija, prehod na nizkoogljično gospodarstvo). To razširjeno področje uporabe je bilo vključeno v uredbo o ESPG za obdobje 2021–2027.
Poenostavljen in krajši postopek predložitve vlog z manj zahtevanimi dokazi bi izboljšal uspešnost ESPG. To je bilo vključeno v uredbo o ESPG za obdobje 2021–2027.
Prožnost ESPG v smislu ponujenih ukrepov in stopnja, do katere se lahko ukrepi prilagodijo potrebam, ozadju in interesom posameznih upravičencev, sta pomembna dejavnika uspeha. Prožnost pri dopolnjevanju ukrepov držav članic in/ali dodajanju k njihovim ukrepom na nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni zagotavlja, da ESPG prinaša dodano vrednost EU.
Za izboljšanje spremljanja in poročanja ter prihodnje ocene učinka ESPG (na ravni držav članic in EU) so potrebni podrobnejši podatki o spremljanju, ki se zbirajo sistematično, zlasti o kategoriji delavcev, ki imajo koristi od ukrepov (poklicno in izobrazbeno ozadje), njihovem zaposlitvenem statusu in vrsti zaposlitve, ki jo najdejo. Uspešnost ukrepov ESPG bi bilo treba meriti ne le s stopnjami ponovne vključitve, temveč tudi z bolj kvalitativnimi sredstvi, kot so nova znanja in spretnosti ter kvalifikacije, socialne mreže in samozavest, pridobljena s sodelovanjem v ukrepih ESPG. Uredba o ESPG za obdobje 2021–2027 vključuje tudi raziskavo med upravičenci, ki jo bo treba izvesti po vsakem primeru ESPG.
Potrebna je določena mera proračunske prožnosti, da lahko države članice prerazporedijo sredstva ESPG na podlagi potreb, ki se pojavijo med izvajanjem, če so te spremembe upravičene. Prerazporeditev sredstev je bila mogoča že v programskem obdobju 2014–2020 in države članice so jo pogosto uporabile. Ta prožnost je bila ohranjena tudi v uredbi o ESPG za obdobje 2021–2027, z njo pa bi bilo treba bolje seznaniti države članice.
Stopnje sofinanciranja iz ESPG in ESS bi se lahko bolje uskladile, da bi se zagotovila skladnost financiranja. To vprašanje je bilo obravnavano v uredbi o ESPG za obdobje 2021–2027.
Kot je bilo poudarjeno v vmesni oceni ESPG za obdobje 2014–2020 in potrjeno s to oceno, je eno do pomembnih spoznanj držav članic povezano z organizacijskim učenjem. Za oceno doseženih rezultatov bi bilo treba dokončati izvajanje primerov, da se lahko zbere in analizira dovolj dokazov. V uredbi o ESPG za obdobje 2021–2027 se je obravnavalo vprašanje časovnega okvira ocenjevanja, da bi se zagotovilo dovolj časa za celovito izvedbo primerov ESPG.
Boljša komunikacija, tako splošna kot ciljno usmerjena, na ravni držav članic in EU bi izboljšala prepoznavnost rezultatov posameznih primerov ESPG. To vprašanje je bilo obravnavano v uredbi o ESPG za obdobje 2021–2027.
Uredba o ESPG za obdobje 2021–2027
V uredbi o ESPG za obdobje 2021–2027 20 so se upoštevale ugotovitve prejšnjih ocen in vrednotenj, ki so bile potrjene s to oceno. Obravnavala se je tudi večina priporočil deležnikov v vseh državah članicah.
Najpomembnejše spremembe, uvedene z ESPG za obdobje 2021–2027, so:
·razširitev obsega upravičenosti na vsako nepričakovano večje prestrukturiranje;
·znižanje praga odpuščanj s 500 na 200;
·uskladitev stopnje sofinanciranja z ESS+ (pri čemer se kot najnižji prag ohrani 60 %);
·povečanje najvišje letne zgornje meje na 186 milijonov EUR (cene iz leta 2018).
Uvedeni so bili tudi enostavnejši in hitrejši postopki za predložitev vlog, ki od držav članic zahtevajo manj dokazil in določajo krajše roke tako za države članice kot za Komisijo. Uvedene so bile tudi dodatne zahteve glede komuniciranja in oglaševanja. ESPG ne bo več podpiral mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.
Uredba o ESPG za obdobje 2021–2027 vključuje posebne skupne kazalnike in raziskavo med upravičenci za spremljanje izvajanja in merjenje učinka za vsak primer ESPG. Končno poročilo, ki ga morajo predložiti države članice, bo poleg stopenj ponovne zaposlitve vključevalo tudi nekatere kvalitativne informacije, kot so kvalifikacije, pridobljene do konca obdobja izvajanja. Tako bi se morala izboljšati spremljanje in ocenjevanje uspešnosti ESPG. Predlog Komisije za določitev ciljev za posamezne primere in poročanje o vrsti najdene zaposlitve ni bil vključen v končni dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom.
Komisija je predlagala hitrejši postopek na ravni EU, s katerim bi se poenostavila uradna odobritev s strani Evropskega parlamenta in Sveta. Vendar ni bil vključen v končni dogovor o uredbi o ESPG za obdobje 2021–2027, zato se ohrani dosedanji postopek uradne odobritve.
V obdobjih 2007–2009 in 2012–2013 je bila stopnja sofinanciranja ESPG 50-odstotna, v obdobjih 2009–2011 in 2014–2020 pa se je povečala na 60 % (glej Prilogo 6 k priloženemu delovnemu dokumentu služb Komisije).
Uredba (EU) št. 1309/2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 855) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG).
Do 31. decembra 2017 je bil pogoj za podporo mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, da je do nekaterih odpuščanj prišlo v regijah ravni NUTS 2, ki so upravičene do pomoči v okviru pobude za zaposlovanje mladih (YEI). Leta 2018 je bila z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 ta možnost podaljšana do konca leta 2020, pogoji pa so bili spremenjeni. Pod novimi pogoji je bila povezava z YEI odpravljena, države članice pa so lahko podprle mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, iz regij, v katerih je bila stopnja brezposelnosti mladih vsaj 20-odstotna.
49 primerov ESPG od EGF/2014/001 do vključno EGF/2020/001 je navedenih v preglednici 6 priloženega delovnega dokumenta služb Komisije.
Med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2020 so države članice predložile 59 vlog, od tega jih je bilo 54 odobrenih, štiri so bile pozneje umaknjene, eno pa je Svet zavrnil. Od sedmih vlog, prejetih leta 2020, je bila ena vloga (EGF/2020/001 ES/Galicija – sektorji ladjedelniške industrije) zajeta s podporno študijo, preostalih šest pa ni bilo mogoče zajeti, ker so bile predložene konec leta 2020. Vključeni so podatki iz vlog, prejetih leta 2020. Ker pa bodo rezultati na voljo šele leta 2023, jih na tej stopnji ni bilo mogoče analizirati.
V skladu s členom 20(2) uredbe o ESPG.
V Belgiji primeri takih ukrepov vključujejo delavnice o samozavesti in samospoštovanju, ozaveščanje o podjetništvu in podporo podjetništvu ter vzpostavitev projekta Coup de Boost za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Finska je na podlagi izkušenj z ESPG leta 2016 prilagodila nacionalni „model varnosti sprememb“, da bi za delodajalce, ki odpuščajo delavce, uvedla obvezno sodelovanje pri izvajanju ukrepov na trgu dela. V Italiji je bil ESPG priložnost za preizkušanje ukrepov, kot so „vavčer za ponovno zaposlitev“ in usklajevalna nadomestila, namenjena usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter lajšanju sodelovanja v usposabljanju. Ti ukrepi niso del običajne nacionalne podpore, ki se zagotavlja v Italiji.
Stroški v primerjavi s številom upravičencev, ki so prejeli pomoč.
Stroški v primerjavi s številom upravičencev, ki so se ponovno vključili.
18 mesecev po koncu izvajanja ukrepov ESPG.
ESPG je instrument nujne pomoči zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira (VFO), sofinanciranje vsakega primera ESPG pa morata odobriti Evropski parlament in Svet.
Proračunski organ sestavljata Evropski parlament in Svet.
Šesttedenski rok je bil upoštevan le v 10 od 49 primerov.
Na podlagi študij primerov ESPG za obdobje 2014–2020.
Med javnim posvetovanjem je bilo prejetih samo 39 odgovorov. Od tega je le 15 respondentov vedelo za ESPG. Samo javno posvetovanje se ne more šteti za reprezentativno. Analiza raziskave med upravičenci je zajela samo 950 odgovorov, tj. samo 3,5 % vseh upravičencev, ki so prejeli pomoč. Rezultati so nekoliko pristranski, saj so polovico odgovorov poslali visoko izobraženi strokovnjaki s področja IKT, večinoma v okviru finskih primerov. Zato ne predstavljajo nujno izkušenj vseh upravičencev v vseh primerih ESPG in državah članicah.