EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.9.2020

SWD(2020) 322 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

Poročilo o stanju pravne države za leto 2020


Poglavje o stanju pravne države v Romuniji

Spremni dokument

K SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o stanju pravne države za leto 2020
Stanje pravne države v Evropski uniji

{COM(2020) 580 final} - {SWD(2020) 300 final} - {SWD(2020) 301 final} - {SWD(2020) 302 final} - {SWD(2020) 303 final} - {SWD(2020) 304 final} - {SWD(2020) 305 final} - {SWD(2020) 306 final} - {SWD(2020) 307 final} - {SWD(2020) 308 final} - {SWD(2020) 309 final} - {SWD(2020) 310 final} - {SWD(2020) 311 final} - {SWD(2020) 312 final} - {SWD(2020) 313 final} - {SWD(2020) 314 final} - {SWD(2020) 315 final} - {SWD(2020) 316 final} - {SWD(2020) 317 final} - {SWD(2020) 318 final} - {SWD(2020) 319 final} - {SWD(2020) 320 final} - {SWD(2020) 321 final} - {SWD(2020) 323 final} - {SWD(2020) 324 final} - {SWD(2020) 325 final} - {SWD(2020) 326 final}

Posebnost Romunije in Bolgarije je, da je bil ob pristopu k Evropski uniji leta 2007 vzpostavljen mehanizem za sodelovanje in preverjanje (MeSP) kot prehodni ukrep za olajšanje nadaljnjih prizadevanj Romunije za reformo sodstva in okrepitev boja proti korupciji 1 . MeSP se v skladu z odločbo o vzpostavitvi mehanizma konča, ko so zadovoljivo izpolnjena vsa merila, ki veljajo za Romunijo 2 . Komisija je v svojih poročilih januarja 2017 sprejela celovito oceno napredka Romunije v desetih letih izvajanja mehanizma za sodelovanje in preverjanje. Določila je tudi pot do zaključka mehanizma na podlagi 12 končnih ključnih priporočil, ki bi, če bi bila izpolnjena, zadostovala za izpolnitev ciljev MeSP. Komisija je zaradi razvoja dogodkov v Romuniji novembra 2018 izdala osem dodatnih priporočil. V zadnjem poročilu v MeSP, sprejetem oktobra 2019, je ugotovila, da napredek Romunije pri izvajanju priporočil iz poročil, izdanih januarja 2017 in novembra 2018, ni zadosten. Romunska sodišča so leta 2019 Sodišču Evropske unije predložila več predlogov za sprejetje predhodne odločbe v zvezi z obveznostmi Romunije v okviru MeSP ter za nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil, podanih v okviru MeSP 3 . Zadeve so zdaj v obravnavi.

I. Pravosodni sistem 

Romunski pravosodni sistem temelji na štirih stopnjah, tako civilnih kot vojaških: okrožna sodišča prve stopnje, splošna in specializirana sodišča, pritožbena sodišča 4 in vrhovno kasacijsko sodišče. Vrhovno kasacijsko sodišče odloča na prvi stopnji in o pritožbenih kazenskih zadevah za nekatere kategorije oseb 5 ter o pritožbenih zadevah za nekatere civilne in upravne zadeve. Ena od temeljnih nalog tega sodišča je zagotoviti enotno razlago in uporabo prava za druga sodišča. Vrhovni sodni svet, katerega naloga je zagotavljanje neodvisnosti sodstva, je razdeljen na dva oddelka, in sicer na oddelek za sodnike in oddelek za tožilce. Vsak oddelek ima izključno pristojnost zaposlovanja in upravljanja poklicne poti sodnikov oziroma tožilcev ter deluje kot disciplinsko sodišče v disciplinskih zadevah. Tožilstvo vodi generalni tožilec državnega tožilstva pri vrhovnem kasacijskem sodišču. Državno tožilstvo vključuje specializirane strukture s posebno pristojnostjo in organizacijo – nacionalni protikorupcijski direktorat (DNA) ter direktorat za preiskovanje ter boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu (DIICOT), ki ga vodijo glavni tožilci, od leta 2018 pa tudi tožilski oddelek za preiskave kaznivih dejanj v sodstvu (SIIJ) 6 . Obstajajo tudi vojaška tožilstva. Generalnega tožilca in glavne tožilce specializiranih struktur, DNA in DIICOT, imenuje predsednik republike na predlog ministra za pravosodje po prejemu nezavezujočega mnenja vrhovnega sodnega sveta 7 . Romunska nacionalna odvetniška zbornica je pravna oseba javnega interesa, ki obsega vseh 41 odvetniških zbornic v Romuniji. Ustavno sodišče je pristojno za preverjanje skladnosti zakonov z ustavo in reševanje sporov ustavne narave med javnimi organi.

Neodvisnost

Več sprememb pravosodne zakonodaje v letih 2018 in 2019 še naprej vzbuja pomisleke glede njihovega učinka na neodvisnost sodstva. Pravosodna zakonodaja ureja status sodnikov in tožilcev, organizacijo pravosodnega sistema in delovanje vrhovnega sodnega sveta. Spremembe so začele veljati julija in oktobra 2018 ter so bile dodatno spremenjene z več izrednimi vladnimi odloki. Ukrepi so vzbujali pomisleke, zlasti ker je več nacionalnih in mednarodnih deležnikov menilo, da njihov skupni učinek resno ogroža neodvisnost sodstva 8 . Večje težave so bile ugotovljene v zvezi z ustanovitvijo oddelka za preiskave kaznivih dejanj v sodstvu (SIIJ), sistemom civilne odgovornosti sodnikov in tožilcev, sistemi predčasnega upokojevanja, začetkom opravljanja poklica ter statusom in imenovanjem tožilcev na pomembnih položajih. Njihovo izvajanje že od samega začetka potrjuje pomisleke zaradi pritiska na sodnike in tožilce ter na neodvisnost, učinkovitost in kakovost sodstva 9 . Poleg tega je nadaljnja uporaba zakonov izpostavila nova vprašanja, ki presegajo težave, ugotovljene v zgodnji fazi 10 .

Počasno izvajanje spremenjene pravosodne zakonodaje povečuje negotovost glede delovanja pravosodnega sistema. Čeprav je sedanja vlada izrazila pripravljenost za začetek dialoga s sodstvom in političnimi strankami za odpravo spornih ukrepov, je poudarila tudi, da sedanje politične razmere ne zagotavljajo pravih pogojev za dosego širokega soglasja in potrebne večine v parlamentu, da bi zagotovili podporo celovitim reformam 11 . Takšne reforme verjetno ne bodo izvedene pred izvedbo novih parlamentarnih volitev. Dejstvo, da spremembe ostajajo v veljavi, ustvarja negotovost za delovanje pravosodnega sistema kot celote in zlasti za posamezne sodnike, predvsem z vidika njihove neodvisnosti, statuta in poklicne poti. Negotovost je še večja zaradi velikih razhajanj v pravosodnem sistemu glede rešitev, ki jih je treba predlagati za spremembo pravosodne zakonodaje. Medtem ko bi moral vrhovni sodni svet na podlagi svojih nalog prevzeti vodilno vlogo in doseči soglasje, so njegovo nedavno delo zaznamovale notranje delitve in polemike.

Širša javnost meni, da je neodvisnosti sodstva na nizki ravni, pri čemer se delež vprašanih s takšnim mnenjem v zadnjih letih povečuje. Mnenje glede neodvisnosti sodstva med širšo javnostjo ostaja nizko (37 odstotkov) in je vse slabše 12 . Med podjetji je mnenje o neodvisnosti sodstva povprečno (53 odstotkov) 13 . V obeh primerih je razlog za domnevno pomanjkanje neodvisnosti sodstva najpogosteje povezan z vmešavanjem ali pritiskom vlade in politikov 14 . Javno razpravo o sodstvu zaznamujejo velike napetosti in javni napadi politike in medijev na sodstvo 15 , vendar so se te napetosti v obdobju delovanja sedanje vlade znatno zmanjšale. Vrhovni sodni svet se je odzval na nekatere pritožbe glede zaščite neodvisnosti, ugleda in nepristranskosti sodnikov, ki jih je prejel, vendar je bila njegova splošna dejavnost na tem področju omejena 16 . 

Tožilski oddelek za preiskave kaznivih dejanj v sodstvu (SIIJ) kljub vsesplošnim kritikam deluje še naprej. Oddelek 17 je zadolžen izključno za pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo sodniki in tožilci. Poleg tega je pristojen tudi za kazenski pregon drugih posameznikov, ki so preiskovani skupaj z zadevnimi sodniki. 18 . Beneška komisija je navedla, da se razlogi za ustanovitev tega oddelka ne zdijo utemeljeni z dejanskimi dokazi 19 , njegovo ustanovitev in delovanje pa so kritizirali tako zaradi učinkov na neodvisnost sodnikov kot tudi zaradi morebitnih negativnih učinkov na uspešnost tožilstva 20 . Poleg tega ima dojemanje, da lahko pritisk oddelka vpliva na neodvisnost sodstva, negativen vpliv tudi na vtis neodvisnosti, kar je samo po sebi bistvena zahteva za neodvisnost sodstva 21 . Sedanja ministrica za pravosodje je začela posvetovanja o osnutku predloga za razpustitev oddelka in vnovično vzpostavitev prejšnjega organizacijskega modela tožilstva 22 , vendar so pandemija COVID-19 in politične razmere ovirale te korake, oddelek pa deluje še naprej. Parlament je 21. julija 2020 zavrnil osnutek pobude skupine poslancev za razpustitev oddelka, ki je prav tako prejel negativno posvetovalno mnenje vrhovnega sodnega sveta 23 . Čeprav organi in deležniki poročajo, da oddelek od oktobra 2019 ne umika več pritožb in da se je število postopkov proti sodnikom zmanjšalo, ostajajo pomisleki, da bi ga lahko uporabili za izvajanje pritiska nad sodniki. Leta 2019 so romunska sodišča Sodišču Evropske unije predložila več predlogov za sprejetje predhodne odločbe in se spraševala o skladnosti ustanovitve oddelka z zakonodajo EU, zlasti s členom 19(1) Pogodbe o Evropski uniji in členom 47 Listine 24 . Zadeve so zdaj v obravnavi.

Razrešitev nekdanje glavne tožilke protikorupcijskega direktorata leta 2018 je pregledalo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Ugotovljeno je bilo, da je Romunija z razrešitvijo nekdanje glavne tožilke DNA kršila člena 6(1) (pravica do poštenega sojenja) in 10 (svoboda izražanja) Evropske konvencije o človekovih pravicah 28 . ESČP je presodilo, da nekdanja glavna tožilka na sodišču ni imela možnosti učinkovito izpodbijati razlogov za svojo odstavitev 29 . ESČP je v tem okviru opozorilo na vse večji pomen posredovanja organa, neodvisnega od izvršne in zakonodajne oblasti, pri odločitvah, ki vplivajo na imenovanje in razrešitev tožilcev 30 . ESČP je v zvezi s svobodo izražanja poudarilo tudi, da bi razrešitev lahko imela zastraševalni učinek in bi druge tožilce ter sodnike odvrnila od sodelovanja v javni razpravi o zakonodajnih reformah, ki vplivajo na sodstvo, in na splošno o vprašanjih glede neodvisnosti sodstva 31 . V poročilih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje je bila izražena zaskrbljenost glede prakse pravosodne inšpekcije 32 , da sproži disciplinski postopek proti sodnikom in tožilcem na podlagi njihovega javnega stališča do pravosodnih reform 33 .

Spremembe zakona o statutu sodnikov in tožilcev so spremenile pravila o civilni odgovornosti sodnikov 34 . Nova pravila ministrstvu za finance dajejo pravico, da presodi, ali je bila sodna napaka storjena v slabi veri ali iz hude malomarnosti, nato pa proti sodnikom sproži postopke izterjave za škodo, ki so jo povzročile njihove sodbe. Nova ureditev določa, da mora sodišče za določitev civilne odgovornosti sodnika najprej ugotoviti, da je zadevna sodba vsebovala sodno napako in da mora oškodovanec prejeti odškodnino, ne da bi sodnik, ki je izrekel izpodbijano sodbo, sodeloval pri tem prvem sodnem postopku. Nato lahko ministrstvo za finance začne izterjavo zoper sodnika na podlagi lastne ocene dejstva, da je bila sodna napaka storjena zaradi izvrševanja nalog in pristojnosti v slabi veri ali iz hude malomarnosti 35 . Čeprav se mora ministrstvo glede te zadeve posvetovati s pravosodno inšpekcijo, mnenje slednje ni zavezujoče. Svet Evrope je priznal, da je treba takšno možnost, čeprav je upravičeno določiti osebno odgovornost sodnika za škodo, ki je nastala zaradi sodbe, izrečene v slabi veri ali zaradi hude malomarnosti, omejiti z jasnimi ukrepi 36 za zaščito sodnikov pred zlorabami in preprečiti, da bi izvršilna oblast izvajala neupravičen pritisk na sodnike. Izraženi so bili pomisleki glede pristojnosti, dodeljenih ministrstvu za finance v tem okviru 37 . Svet Evrope je opozoril na možnost zastraševalnega učinka, ki bi ga lahko nova ureditev imela na sodnike in tožilce, zlasti v povezavi z ustanovitvijo novega oddelka za preiskave kaznivih dejanj v sodstvu 38 . Sodišče zdaj obravnava predlog za sprejetje predhodne odločbe v zvezi z novo ureditvijo civilne odgovornosti sodnikov 39 .

Kakovost

Pomanjkanje človeških virov v pravosodnem sistemu se je povečalo. Decembra 2019 je bilo prostih več kot 12 odstotkov 40 sodniških in skoraj 20 odstotkov tožilskih mest 41 . Obstajajo pomisleki, da bo v sodstvu po uveljavitvi novega sistema predčasnega upokojevanja za višje sodnike 42 vse večje pomanjkanje kadrov 43 . Čeprav je bil začetek veljavnosti sistema za predčasno upokojitev preložen 44 , je to le začasna rešitev, ki v celoti ne odpravlja težav 45 . Poleg tega bo pomanjkanje osebja verjetno vplivalo tudi na nižja sodišča, saj so nove določbe podaljšale obdobje usposabljanja in pripravništva kandidatov za sodnike 46 , zaradi epidemije COVID-19 so odloženi postopki zaposlovanja in vrhovni sodni svet ni predlagal strategije v zvezi s človeškimi viri. Ustavno sodišče je poleg tega razsodilo, da je določba, po kateri bi vrhovni sodni svet moral odobriti uredbo o organizaciji in izvedbi razpisa za delovna mesta v sodstvu, protiustavna 47 , kar lahko privede do nadaljnjih zamud pri zaposlovanju 48 .

Vzpostavitev strateške pravosodne uprave ni prinesla pričakovanih rezultatov. Leta 2017 je bila ustanovljena strateška pravosodna uprava z namenom reševanja glavnih strateških vprašanj za pravosodni sistem, ki bi povezoval glavne institucije, odgovorne za delovanje pravosodnega sistema 49 . Prav tako je bila odgovorna za izvajanje akcijskega načrta strategije za razvoj pravosodja 2015–2020 50 , ki bi postal glavno gonilo za reformo pravosodja in okrepil dinamiko izvajanja reform iz mehanizma za sodelovanje in preverjanje. Akcijski načrt je vključeval rešitve vprašanj pomanjkanja sodnih uradnikov, pretirane delovne obremenitve in zamud pri obrazložitvi odločb. Strateška pravosodna uprava po ustanovitvi ni delovala, kot je bilo načrtovano, in akcijski načrt ostaja večinoma neizveden.

Romunija je na splošno dobro poskrbela za digitalizacijo sodstva in si še naprej prizadeva za njen nadaljnji razvoj. Na večini sodišč je mogoče prek spleta pošiljati pozive in spremljati faze postopkov ter elektronsko predložiti zadevo 51 . Kljub temu so na spletu dostopne le nekatere sodbe 52 . V teku so prizadevanja za izboljšanje sistema vodenja zadev, ki se bo uporabljal za določitev števila končnih sodb, kadar so javne institucije dolžniki ali upniki. V teku je razvoj analize, s katero bodo opredelili korake, potrebne za posodobitev sistema, vključno s funkcijami, kot so elektronska dostopnost postopkovnih aktov, elektronsko arhiviranje in elektronski podpis. Analiza naj bi bila zaključena do konca leta 2020.

Učinkovitost

Pravosodni sistem se na splošno učinkovito spopada z obsegom prejetih zadev. Leta 2018 se je trajanje postopkov na prvostopenjskih sodiščih v civilnih in gospodarskih zadevah nekoliko skrajšalo v primerjavi z letom 2017 53 , pri upravnih zadevah pa je ostalo skoraj nespremenjeno 54 . Stopnja rešenih zadev se je povečala in je zdaj nad 100 odstotkov 55 , kar pomeni, da lahko pravosodni sistem reši več zadev, kot jih prejme. Na splošno je trajanje postopkov na posebnih področjih prava EU razmeroma kratko 56 , razen v primerih pranja denarja 57 .

Zakonodajne spremembe, ki vplivajo na človeške vire, lahko ovirajo prizadevanja Romunije za skrajšanje sodnih postopkov. Več zakonodajnih sprememb iz leta 2018 bi lahko ogrozilo prizadevanja za skrajšanje predolgega trajanja obravnave civilnih in kazenskih zadev 58 . Določbe zakonika o civilnem postopku glede postopkov v senatu sveta, katerih namen je izboljšati učinkovitost obravnave zadev, so bile odpravljene 59 . Kljub temu glavni pomislek izhaja iz sprememb pravosodne zakonodaje, ki bi lahko prispevale k povečanju pomanjkanja človeških virov (glej zgoraj), vendar zahtevajo tudi dodatne sodnike v nekaterih senatih 60 ali daljšo delovno dobo na specializiranih tožilstvih. Deležniki izražajo tudi pomisleke glede učinkovitosti pravosodnega sistema 61 . Vrhovni sodni svet je v odgovor na te pomisleke začel projekta, katerih cilj je opredeliti orodja, potrebna za razvoj pravosodnega sistema, in obravnavati vzroke za preobremenjenost sodišč 62 .

II. Protikorupcijski okvir

Romunija ima na splošno vzpostavljen zakonodajni in institucionalni protikorupcijski okvir. Izvaja se trenutna nacionalna protikorupcijska strategija za obdobje 2016–2020. Usklajevanje izvajanja zagotavlja ministrstvo za pravosodje. Specializirano protikorupcijsko tožilstvo – nacionalni protikorupcijski direktorat (DNA) je pristojen za preiskovanje primerov korupcije na srednji in visoki ravni, medtem ko vse druge primere korupcije preiskuje generalni državni tožilec. V sklopu ministrstva za notranje zadeve deluje specializiran protikorupcijski direktorat, ki je pristojen za vprašanja integritete in korupcije za zaposlene pri ministrstvu, vključno s policijo. Nacionalna služba za integriteto (ANI) je odgovorna za spremljanje in preverjanje premoženja, nasprotij interesov in nezdružljivosti, med drugim tudi za izvoljene funkcionarje. Nacionalna agencija za upravljanje zaseženega premoženja (ANABI) skrbi za upravljanje zaplenjenih in odvzetih sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji.

Romunija je bila po indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International ocenjena s 44/100 in se uvršča na 19. mesto v Evropski uniji in 70. mesto na svetu 63 . 83 odstotkov romunskih anketirancev meni, da je korupcija v njihovi državi razširjena (povprečje EU je 71 odstotkov), 64 odstotkov pa jih meni, da korupcija vpliva na njihovo vsakodnevno življenje (povprečje v EU je 26 odstotkov) 64 . 97 odstotkov podjetij meni, da je korupcija razširjena (povprečje v EU je 63 odstotkov), medtem ko jih 88 odstotkov meni, da korupcija otežuje poslovanje (povprečje v EU je 37 odstotkov). Hkrati 58 odstotkov anketirancev meni, da je kazenski pregon dovolj uspešen, da ljudi odvrne od koruptivnih dejanj (povprečje v EU je 36 odstotkov), medtem ko 37 odstotkov podjetij meni, da so posamezniki in podjetja, ki jih zalotijo pri podkupovanju visokih uradnikov, ustrezno kaznovani (povprečje v EU 31 odstotkov) 65 .

Romunija ima celovit nacionalni protikorupcijski strateški okvir, ki temelji na široki vključenosti nacionalnih in lokalnih institucionalnih akterjev. Sedanja nacionalna protikorupcijska strategija za obdobje 2016–2020 predvideva prostovoljno sodelovanje zelo velikega dela javne uprave, vključno z lokalnimi upravami in podjetji v državni lasti ter organi kazenskega pregona, tožilstva, sodišč in civilne družbe. Orodja za preprečevanje temeljijo na protikorupcijskih načrtih, ki jih vsaka sodelujoča institucija razvije na podlagi samoocene in ocen tveganja, ter na splošno razvitih metodologijah in medsebojnih strokovnih pregledih. Uspešnost strategije je močno odvisna od politične zavezanosti, njeno izvajanje pa je bilo v obdobju 2017–2019 kljub rokom, ki jih je vlada določila avgusta 2016, precej skromno. Zaveza sedanje vlade, da bo obravnavala korupcijo, je leta 2019 prinesla nov zagon izvajanju preventivne nacionalne protikorupcijske strategije. Raven izvajanja strategije se je zvišala in preventivni ukrepi se spremljajo na nacionalni in lokalni ravni. Ministrstvo za pravosodje zdaj tudi ocenjuje strategijo z namenom oblikovanja naslednje 66 . 

Na uspešnost preiskav in sankcioniranje primerov korupcije je vplival pritisk na pravni in institucionalni okvir. V obdobju 2013–2017 so bili rezultati institucij, vključenih v preiskave, pregon in odločanje o korupciji na visoki in srednji ravni, dosledno dobri. Medtem ko so institucije v letih 2018 in 2019 sicer nadaljevale s preiskovanjem in sankcioniranjem kaznivih dejanj korupcije na visoki ravni, pa sta bila v skladu s poročili v okviru MeSP zaznana pritisk na ključne protikorupcijske institucije in vse večja zaskrbljenost, da je imel nenehen pritisk škodljiv učinek. DNA in generalni državni tožilec 67 sta poročala o nazadovanju rezultatov na področju boja proti korupciji v letu 2019. Začasno vodstvo, ki je bilo na položaju daljše obdobje, je vplivalo na zmožnost teh organov za spopadanje z nenehnim pritiskom in ponavljajočimi se izzivi. Na njihovo institucionalno zmogljivost so dodatno vplivale škodljive določbe v spremenjeni pravosodni zakonodaji o človeških virih 68 . Na rezultate boja proti korupciji na visoki ravni je vplivala tudi ustanovitev oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj v sodstvu (SIIJ) 69 . Poleg tega so številne odločbe ustavnega sodišča močno vplivale na primere korupcije na visoki ravni, zlasti na odločitve o praksah za ustanovitev tri- in petčlanskih kazenskih senatov na vrhovnem kasacijskem sodišču 70 , o metodah tehničnega nadzora (prisluškovanje) 71 in na kazniva dejanja zlorabe položaja, povezana s korupcijo 72 . Po mnenju DNA so skupne posledice teh odločitev še posebej hude, kar vodi v opustitev preiskav in razveljavitev zadev na sodišču, razveljavitev pravnomočnih sodnih odločb in vnovična sojenja na podlagi vsebine zadevnih primerov, pri čemer obstaja tveganje, da se bo mogoče izogniti kazenski odgovornosti za kazniva dejanja korupcije. Zdi se, da so se razmere v prvih mesecih leta 2020 izboljšale z zmanjšanjem političnega pritiska in imenovanjem stalnih vodstvenih ekip. Kljub temu je še naprej prisotna negotovost glede tekočih preiskav in sojenj v primerih korupcije na visoki ravni. V letih 2015–2019 je bilo v Romuniji v primerjavi z drugimi državami članicami drugo največje število preiskav urada OLAF (40) zaključenih s finančnim priporočilom 73 .

Stalna negotovost glede sprememb kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku ogroža boj proti korupciji. Številne spremembe kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku bi bilo treba sprejeti že bistveno prej 74 . S temi spremembe bi bilo treba zlasti poiskati pravne in politične rešitve za več daljnosežnih odločitev ustavnega sodišča od leta 2014, ki so razveljavile določbe zakonikov in še posebej vplivale na boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu 75 . Parlament je aprila 2019 z nujnimi postopki sprejel spremembe kazenskega zakonika, zakonika o kazenskem postopku in posebnega zakona o korupciji, ki bi lahko negativno vplivale na boj proti kriminalu na splošno in zlasti na boj proti korupciji. Spremembe, ki so sledile začetnemu neuspelemu poskusu oslabitve učinkov kazenskih zakonikov leta 2018 76 , so bile deležne obsežnega neodobravanja in julija 2019 je bilo razsojeno, da so neustavne 77 . Zato niso začele veljati. Naloga uskladiti kazenski zakonik in zakonik o kazenskem postopku z vsemi odločitvami ustavnega sodišča še ni končana. Pravna negotovost in tveganja za vzdržnost boja proti korupciji zato ostajajo.

Druge ovire za učinkovit pregon ostajajo prisotne. Posebno vprašanje zadeva odgovornost parlamenta pri odločanju o zahtevah tožilstva za odobritev preventivnih ukrepov, kot so preiskave ali prijetje, in o zahtevah za odobritev preiskave poslanca, kadar je hkrati minister ali je to bil. Poslanska zbornica je v odziv na priporočila v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje ter priporočila skupine GRECO 78 leta 2019 spremenila svoj poslovnik in se pri tem sklicevala na merila, ki jih je določila Beneška komisija. Novi postopek še ni bil preizkušen in senat nima podobnega postopka. Zahtevi tožilstva leta 2019 za začetek preiskave dveh nekdanjih ministrov in poslancev sta bili zavrnjeni.

Nacionalna služba za integriteto (ANI) še naprej dosega dobre rezultate, vendar je njena učinkovitost ogrožena zaradi oslabitve zakonodajnega okvira in zmanjševanja sredstev. ANI preverja upravna nasprotja interesov, nezdružljivosti in neupravičeno premoženje ter dosega dobre rezultate. Sankcioniranje nezdružljivosti in nasprotij interesov je pomemben element pri preprečevanju korupcije. ANI je hkrati razvila učinkovita orodja za preprečevanje upravnih nasprotij interesov, zlasti v zvezi z javnimi naročili, in splošne kampanje ozaveščanja, tudi glede nacionalnih in lokalnih volitev. V poročilih MeSP so bili poudarjeni stalni izzivi v zvezi s pravnim okvirom za integriteto ter potreba po stabilnosti in jasnosti ter trdnem in stabilnem okviru 79 . Več zakonodajnih sprememb, ki so začele veljati leta 2019, je oslabilo ureditev nezdružljivosti in nasprotij interesov 80 . ANI je zato morala zaključiti veliko število tekočih preiskav in nekatere druge zadeve so bile na sodišču razveljavljene. Nacionalna služba za integriteto poroča tudi o povečanju izzivov uporabe sankcij po pravnomočnih sodnih odločbah za izvoljene lokalne funkcionarje, zaradi česar se sankcije za nezdružljivost ali nasprotje interesov ne uporabljajo, kar ima posledice za uporabo pravil o integriteti za volitve. ANI je predlagala sodelovanje z ministrstvom za pravosodje in deležniki pri pregledu zakonov o integriteti ter oblikovanju skladnega in celovitega pravnega okvira. Čeprav se delovna obremenitev ANI v času volitev znatno poveča, se je njen proračun zmanjšal.

V zadnjih letih sta bila poleg obstoječih kodeksov za javne uslužbence za poslance 81 in vlado 82  uvedena etični kodeks in kodeks ravnanja. Uspešnost mehanizma izvajanja kodeksa ravnanja za poslance bo treba še dokazati, saj je le nekaj primerov, v katerih so bili poslanci sankcionirani 83 .

Nacionalna agencija za upravljanje zaseženega premoženja (ANABI) v celoti deluje. Naloga ANABI je zagotoviti učinkovito izvrševanje odredb o zaplembi, izdanih v kazenskih zadevah, z učinkovitim upravljanjem zaseženih sredstev, ki jih tožilci in sodniki dodelijo agenciji. Napredovala je pri razvoju nacionalnega integriranega sistema za spremljanje ukrepov, ki jih organi sprejmejo na vsaki stopnji postopka vračanja premoženja. Decembra 2019 je več kot 30 nevladnih organizacij pozvalo vlado, naj znova uvede določbe, ki se nanašajo na pooblastila ANABI o vnovični rabi sredstev v družbene namene 84 , s čimer bi zagotovili, da se del zaplenjene premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, uporabi za financiranje projektov preprečevanja kriminala, ki so vidni v družbi 85 .

Romunija ima od leta 2004 poseben zakon o zaščiti žvižgačev. Lobiranje je urejeno z mehkim pravom, zlasti z vzpostavitvijo prostovoljnega registra za preglednost. Vidiki pojava vrtljivih vrat so urejeni v posebnih pravnih določbah 86 . Zakonodajne določbe ščitijo uslužbence, ki prijavijo kršitev zakona, pred ukrepi javnih organov, institucij in drugih subjektov 87 . Številne institucije so sprejele operativne postopke za izvajanje zakonodaje o žvižgaštvu in druge instrumente za zagotavljanje integritete. Vendar obstoječa zakonodaja ne zajema zasebnega sektorja.

III.Pluralnost medijev

Ustava določa pravico do svobode izražanja in pravico dostopa do vseh informacij javnega interesa. Zakon o avdiovizualnih medijih določa poslanstvo in sestavo medijskega regulatorja ter od njega zahteva, da zagotovi preglednost organizacije, delovanja in financiranja množičnih medijev v avdiovizualnem sektorju 88 .

Regulativni organ na področju avdiovizualnih medijev je nacionalni svet za avdiovizualno politiko (CNA). Njegovo poslanstvo je določeno z zakonom o avdiovizualnih medijih 89 . CNA je samostojen javni organ pod parlamentarnim nadzorom in porok za javni interes na področju avdiovizualne komunikacije 90 . Sklepi in mnenja CNA so javno dostopni na njegovi spletni strani 91 . Svet sestavlja 11 članov – ki jih z večino prisotnih senatorjev in poslancev imenuje parlament za šestletni mandat – na podlagi predloga senata (3 člani); poslanske zbornice (3 člani); predsednika Romunije (2 člana); in vlade (3 člani). Orodje za spremljanje pluralnosti medijev (Media Pluralism Monitor 2020) ocenjuje neodvisnost in uspešnost medijskega organa z majhnim tveganjem. Kljub temu ugotavlja, da imajo nekateri člani omejeno strokovno znanje in da ni soglasja o normah 92 . Iz obiska v državi je razvidno, da je kriza zaradi COVID-19 vplivala na proračun, ki ga je država dodelila za financiranje dejavnosti CNA, in da ima organ premalo osebja, zlasti zaradi dodatnih nalog, povezanih z digitalnim okoljem 93 .

Z vidika samoregulacije na področju medijev so poklicne norme določene na ravni urednikov ali založnikov. MPM 2020 poroča, da je pomanjkanje posebnih varoval za uredniško neodvisnost in strokovne norme, in sicer z zakonodajo ali s samoregulacijo, skrb vzbujajoče.

Preglednost lastništva medijev se zdi nepopolna. Zakon o avdiovizualnih medijih 94 določa, da mora nacionalni svet za avdiovizualno politiko zagotoviti preglednost organizacije, delovanja in financiranja množičnih medijev v avdiovizualnem sektorju. Pravila, ki urejajo preglednost lastništva medijev, so vključena tudi v pravo družb 95 .

Državno oglaševanje naj bi se uporabljalo kot način vmešavanja države. Media Pluralism Monitor 2020 v zvezi s tem poroča o velikem tveganju za pluralnost medijev. Deležniki poročajo, da v zakonodaji obstajajo vrzeli v smislu zahtev po razkritju, kar velja za dejavnik, ki prispeva k pomanjkanju preglednosti in tveganju za zlorabo. 96 Tudi razdelitev državnih sredstev za oglaševanje na diskrecijski način je orodje, ki ga državni organi uporabljajo za vmešavanje v medije, zlasti na lokalni ravni 97 .

Čeprav je svoboda izražanja priznana z ustavo 98 in dostop do novinarskega poklica ni omejen, nekatera vprašanja, o katerih poročajo, izhajajo iz izvajanja pravnega okvira. MPM 2020 poroča o nekaterih vprašanjih, povezanih z varstvom svobode izražanja, pri čemer ta vprašanja navadno izhajajo iz težav pri izvajanju in ne iz samega zakonodajnega okvira. Zakonodaja, katere namen je zaščititi dostojanstvo in ugled ljudi, zahteva uravnoteženje teh interesov s svobodo izražanja. MPM 2020 poroča o nedoslednostih pri razlagi zakona in resnosti sankcij, ki se v tem okviru uporabljajo proti novinarjem 99 . Vendar sta bila v letu 2014, ko je bil kazenski zakonik revidiran, obrekovanje in razžalitev dekriminalizirana.

Obstajajo ovire pri uveljavljanju ustavne pravice do dostopa do vseh informacij javnega interesa. MPM 2020 poroča o težavah pri uveljavljanju te pravice v zvezi z dostopom do dokumentov, ki jih hranijo javni organi. Deležniki poročajo, da so odgovori pogosto podani pozno 100 in/ali so nepopolni. Kljub temu MPM 2020 poroča tudi, da so v vseh spornih zadevah v zvezi z vprašanji, kot so dostop novinarjev in uporaba dokumentov ali zaščita virov, odločitve na sodišču sprejete v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice 101 . Več deležnikov 102 se je sklicevalo na domnevne zlorabe zakonodaje o varstvu podatkov z namenom omejevanja svobode medijev. Odstopanja za obdelavo osebnih podatkov v novinarske namene so v romunskem zakonu o varstvu podatkov omejena 103 . MPM 2020 je menil, da „nacionalna različica splošne uredbe o varstvu podatkov“ ne zagotavlja ustrezne zaščite novinarskega dela, in poročal o domnevni zahtevi romunskega organa za varstvo podatkov (DPA), da medijska hiša razkrije svoj vir.

Poročali so o grožnjah romunskim novinarjem zaradi poklicne dejavnosti. Platforma Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev je v letih 2019 in 2020 objavila štiri opozorila v zvezi z Romunijo: dve opozorili sta se nanašali na tožbe zaradi žaljivega obrekovanja, ena na grožnjo s smrtjo preiskovalnemu novinarju 104 in ena na prekinitev prenosa televizijske postaje 105 .

IV.Druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij

Romunija je polpredsedniška reprezentativna demokratična republika. Romunski parlament je dvodomni, sestavljata ga senat (zgornji dom) in poslanska zbornica (spodnji dom). Vlada, poslanci, senatorji ali skupina najmanj 100 000 državljanov imajo pravico do zakonodajne pobude 106 . Ustavno sodišče je porok za prevlado ustave in je pristojno za nadzor nad zakoni 107 .

Postopek priprave in sprejemanja zakonov je dobro urejen, vključno z razširjeno institucionalno ureditvijo sistema zavor in ravnovesij. V skladu z ustavo je parlament zakonodajni organ, medtem ko ima vlada v zakonodajnem postopku le prenesena pooblastila. Redni zakonodajni postopek predvideva, da bi morali osnutek zakonodaje potrditi javni organi, ki so odgovorni za njeno uporabo, in da bi morala biti predmet javnega posvetovanja 108 . Poleg tega zakonodajni svet, svetovalno strokovno telo parlamenta, poda mnenje o vseh novih osnutkih zakonodaje, zagotavlja sistematično poenotenje in usklajevanje celotnega sklopa zakonov ter vodi uradno evidenco zakonodaje Romunije 109 . Kadar zakonodajno pobudo izvaja vlada, je treba osnutek zakona predložiti parlamentu, kjer ga obravnavata in sprejemata oba domova. Romunski predsednik razglaša zakone, vendar ima pravico, da zakon enkrat vrne parlamentu v vnovično obravnavo 110 . Za predhodno preverjanje ustavnosti lahko zaprosijo predsednik poslanske zbornice, predsednik senata, vlada, skupina poslancev, vrhovno kasacijsko sodišče, predsednik Romunije ali varuh človekovih pravic.

Redni zakonodajni postopek pogosto spremlja razširjena uporaba izrednih vladnih odlokov 111 . Ustava določa, da je sprejetje izrednega vladnega odloka mogoče le v izjemnih in utemeljenih nujnih primerih in ne za nekatere vrste zakonov, kot so ustavni zakoni ali zakoni, ki vplivajo na temeljne pravice. Kljub temu so zaporedne vlade uporabljale izredne vladne odloke za sprejemanje zakonodaje na številnih področjih, tudi na področju pravosodja in volitev ter na področjih, ki vplivajo na temeljne pravice, kar vzbuja pomisleke glede kakovosti zakonodaje, pravne varnosti in spoštovanja delitve oblasti 112 . V nasprotju z rednim zakonodajnim postopkom posvetovanje ni obvezno in institucionalnih preverjanj ni mogoče izvajati 113 . Čeprav lahko varuh človekovih pravic („Avocatul Poporului“) pred ustavnim sodiščem izpodbija uporabo izrednih vladnih odlokov, je bila ta posebna pravica redko uporabljena. Na posvetovalnem referendumu maja 2019, ki je bil organiziran na pobudo predsednika republike 114 , je večina državljanov podprla prepoved sprejemanja izrednih vladnih odlokov na področju pravosodja ter razširitev pravice do izpodbijanja odlokov neposredno na ustavnem sodišču tudi na druge organe poleg varuha človekovih pravic.

Zaradi pandemije COVID-19 je bilo razglašeno izredno stanje. Predsednik republike je izredne razmere razglasil 16. marca s soglasjem parlamenta 115 . Romunija je v zvezi s tem uradno obvestila Svet Evrope o odstopu od obveznosti na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah 116 . Ustavno sodišče je na zahtevo varuha človekovih pravic v zvezi z globami, ki jih je med drugim mogoče naložiti zaradi nespoštovanja pravil o karanteni 117 , ugotovilo, da so sporne določbe neustavne, saj omejujejo ali vplivajo na temeljne pravice in svoboščine državljanov ali temeljnih institucij države, zato jih je treba sprejeti z zakonom kot formalnim aktom parlamenta, in ne z izrednimi vladnimi odloki 118 .

Zakonodajne spremembe pogosto niso dovolj predvidljive in kakovostne ter vzbujajo pomisleke glede javnega interesa. Institucionalni deležniki poročajo, da se ključna zakonodaja prepogosto spreminja, medtem ko je cilj sprememb pogosto nejasen, iz njih izhajajoči zakoni pa so lahko nasprotujoči 119 . Hitre spremembe zakonodaje z izrednimi vladnimi odloki in pomanjkanje pravne varnosti negativno vplivajo tudi na naložbe 120 . Parlament je na različnih področjih politike v zadnjih treh letih začel in sprejel številne zakonodajne spremembe istih zakonov, vključno z nasprotujočimi si spremembami. Zakonodajni svet med zakonodajnim postopkom pogosto uveljavlja svojo pravico, da poudari protislovnost osnutkov predlogov sprememb in morebitne neskladnosti z ustavo, vendar so njegova mnenja le posvetovalna. Velik del zakonodajnih predlogov, ki jih sprejme parlament, je pred razglasitvijo izpodbijan pred ustavnim sodiščem.

Kljub vzpostavljenemu okviru se ocene učinka in javna posvetovanja ne uporabljajo v zadostni meri. Medtem ko se osnutki normativnih aktov zadevnim javnim organom predložijo v analizo in odobritev šele po zaključku javnega posvetovanja, se ta postopek posvetovanja šteje za formalnega 121 . Številni lokalni in osrednji organi ne objavljajo predlagane zakonodaje za javno razpravo in pogosto se uporabljajo nujni ali nacionalni varnostni razlogi, da bi omejili preglednost 122 .

Vlada je sprejela ukrepe za izboljšanje preglednosti in odgovornosti. Cilj ukrepov, sprejetih na nacionalni in lokalni ravni, je odprtost uprave s sprejetjem odprtih vladnih načel in pobud. Vlada je dala na voljo tudi namensko odprto podatkovno platformo, na kateri je seznam odprtih sklopov podatkov javno dostopen 123 . Romunija je v Komisijinem ocenjevalnem okviru za javno upravo in upravljanje dosegla zelo slab rezultat glede kakovosti podatkov o javnem naročanju in preglednosti pri javnem naročanju 124 .

Vlada se je zavezala, da bo vzpostavila akcijski načrt za reševanje vprašanja izvajanja sodnih odločb in uporabe sodne prakse sodišč v javni upravi. Romunija mora, potem ko je bila ugotovljena kršitev člena 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker država ali pravne osebe, ki sodijo pod pristojnost države, niso spoštovali domačih pravnomočnih sodb ali so jih upoštevali s precejšnjo zamudo 125 , vzpostaviti strukturne ukrepe, potrebne za zagotovitev, da javna uprava izvrši sodbe glede premoženjske in nepremoženjske škode. Romunija je pod okrepljenim nadzorom Odbora ministrov Sveta Evrope za izvršitev te sodbe 126 . Romunska vlada je 3. aprila 2019 odobrila memorandum glede ukrepov za zagotovitev izvrševanja sodb zoper javnega dolžnika v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z neizvrševanjem sodb zoper javnega dolžnika ali njihovim izvrševanjem z zamudami. Ta načrt vključuje mehanizem za zagotavljanje točnih statističnih podatkov za prihodnje spremljanje.

Neodvisni organi imajo vlogo pri varovanju temeljnih pravic in pravne države. Romunski inštitut za človekove pravice (RIHR) je neakreditiran pridružen član Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice 127 , ki je pooblaščen za spodbujanje človekovih pravic in obravnava najrazličnejše človekove pravice v Romuniji. Leta 2020 je bil sprožen zakonodajni postopek za pojasnitev mandata in pooblastil RIHR, ki mu podeljuje pristojnost, da na zahtevo parlamentarnih odborov izdaja mnenja o osnutkih ali drugih vprašanjih v zvezi s človekovimi pravicami, ki se obravnavajo v parlamentu 128 . Varuh človekovih pravic 129 je pooblaščen za varstvo pravic in svoboščin posameznikov v odnosih z javnimi organi. Gre za javni organ, ki je samostojen in neodvisen. Njegove pristojnosti vključujejo predložitev zakonov in vladnih odlokov, vključno z izrednimi vladnimi odloki, ustavnemu sodišču za naknadno ustavno presojo 130 .

Romunska civilna družba dejavno brani pravno državo in se je odzvala na poskuse omejevanja delovanja nevladnih organizacij. Pravica do združevanje je zapisana v ustavo, medtem ko vladni odlok št. 26/2000 določa pravila, ki urejajo ustanavljanje združenj in fundacij 131 . Ta akt vzpostavlja okvir za lažji dostop združenj in fundacij do zasebnih in javnih sredstev ter za partnerstvo med javnimi organi in pravnimi osebami zasebnega prava brez premoženjskih namenov. Močna vpetost civilne družbe v protikorupcijska prizadevanja je bila ključna za spodbujanje reform. Civilna družba je med letoma 2017 in 2019 dejavno kritizirala sporne reforme 132 in izrazila močno podporo pravni državi. Deležniki poročajo, da je bilo več poskusov vmešavanja v delovanje nevladnih organizacij 133 , vendar je skupni odziv civilne družbe to preprečil 134 . Deležniki so zlasti izrazili zaskrbljenost, da bi prenos pravil EU o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma v romunsko zakonodajo 135 lahko vplival na nevladne organizacije, in sicer tako, da bi od njih zahteval, da v registru na ministrstvu za pravosodje objavljajo vse upravičence svojih dejavnosti ali vse donatorje, čemur so organizacije civilne družbe nasprotovale 136 .

Priloga I: Seznam virov po abecednem vrstnem redu*.

* Seznam prispevkov, prejetih v okviru posvetovanja za poročilo o stanju pravne države za leto 2020, je na voljo na spletni strani Komisije.

Agencija Evropske unije za temeljne pravice (2020), predložitev Evropski komisiji v okviru priprave prvega letnega poročila o pravni državi.

Beneška komisija (2012), Opinion on the compatibility with constitutional principles and the rule of law of actions taken by the government and the parliament of Romania in respect of other state institutions and on the government emergency ordinance on amendment to the law No. 47/1992 regarding the organisation and functioning of the Constitutional Court and on the government emergency ordinance on amending and completing the law No. 3/200 regarding the organisation of a referendum of Romania, CDL-AD(2012)026.

Beneška komisija (2019), Opinion on Emergency Ordinances No. 7 and GEO No. 12 Amending the Laws of Justice.

CEPEJ (2018), European judicial systems: efficiency and quality of justice.

CIVICUS (2020), pregled stanja v Romuniji. https://monitor.civicus.org/country/romania/ .

Consultative Council of European Judges (CCJE) (2019), Opinion of the CCJE Bureau following a request by the Romanian Judges Forum Association as regards the situation on the independence of the judiciary in Romania.

Consultative Council of European Prosecutors (CCPE) (2019), Opinion of the CCPE Bureau following a request by the Romanian Movement for Defending the Status of Prosecutors as regards the situation on the independence of prosecutors in Romania.

Eurocommerce (2020), Single Market Barriers Overview.

Evropska komisija (2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020), Pregled stanja na področju pravosodja v EU.

Evropska komisija (2017), Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, COM(2017) 44 final.

Evropska komisija (2017), Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, COM(2017) 751 final.

Evropska komisija (2017), Technical report Romania 2019 SWD(2017) 25 final.

Evropska komisija (2017), Technical report Romania 2019 SWD(2017) 701 final.

Evropska komisija (2018), Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, COM(2018) 851 final.

Evropska komisija (2018), Technical report Romania 2019 SWD(2018) 551 final.

Evropska komisija (2019), Assessment framework for Public Administration and Governance.

Evropska komisija (2019), Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, COM(2019) 499 final.

Evropska komisija (2019), Technical report Romania 2019 SWD(2019) 393 final.

Evropska komisija (2020), European semester country report – Romania.

Evropska komisija (2020), The OLAF Report 2019.

Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (2020), Prispevek Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

Evropska mreža sodnih svetov (2020), Independence and Accountability of the Judiciary – ENCJ Survey on the independence of judges, 2019.

Funky Citizens (2020), prispevek k spletnemu posvetovanju z deležniki za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

Generalni direktorat za informiranje (2016, 2017, 2018, 2019, 2020), Eurobarometer: perceived independence of the national justice system in the EU among the general public.

GRECO (2014), Fourth evaluation round – evaluation report on corruption prevention in respect of members of parliament, judges and prosecutors – Romania.

GRECO (2019), Follow-up Report to the Ad hoc Report on Romania (pravilo 34).

GRECO (2019), Fourth evaluation round – evaluation report on corruption prevention in respect of members of parliament, judges and prosecutors – Compliance report Romania.

MEDEL (2020), prispevek k spletnemu posvetovanju z deležniki za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

Nacionalna zveza romunskih sodnikov e a. (2020), Poročilo o stanju pravosodnega sistema in pravne države v Romuniji.

Romunska vlada (2020), pisni prispevek za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

Sodišče Evropske unije, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, zadeva C-64/16, sodba z dne 27. februarja 2018.

Svet Evrope: Svet ministrov (2016), Recommendation CM/Rec(2016)4 on the protection of journalism and safety of journalists and other media actors.

Svet Evrope: Svet ministrov (2010), Recommendation CM/Rec(2010)12 of the Committee of Ministers to member states on judges: independence, efficiency and responsibilities.

Višji sodni svet (2020), prispevek k spletnemu posvetovanju z deležniki za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

Virtualni obisk Romunije v okviru priprave poročila o stanju pravne države za leto 2020.

Priloga II: Obisk Romunije

Deležniki, s katerimi so se službe Komisije virtualno sestale junija 2020:

·Združenje romunskih sodnikov

·Združenje „Mișcarea pentru apărarea statutului procurorilor“

·Center za neodvisno novinarstvo

·Expertforum

·Freedom House

·Funky citizens

·Vrhovno kasacijsko sodišče

·Pobuda za pravosodno združenje

·Pravna komisija poslanske zbornice

·Zakonodajni svet

·Medijsko združenje – Cluj

·Ministrstvo za pravosodje

·Nacionalna agencija za upravljanje zaseženega premoženja

·Nacionalni protikorupcijski direktorat

·Nacionalna protikorupcijska strategija

·Nacionalni avdiovizualni svet

·Nacionalna služba za integriteto

·Nacionalna zveza romunskih sodnikov

·Varuh človekovih pravic

·OCCRP

·Državno tožilstvo pri vrhovnem kasacijskem sodišču

·Forum romunskih sodnikov

·Generalni sekretariat vlade

·Vrhovni sodni svet

* Komisija se je na več horizontalnih sestankih sestala tudi z naslednjimi organizacijami:

·Amnesty International

·Civil Liberties Union for Europe (Zveza za državljanske svoboščine v Evropi)

·Civil Society Europe

·Conference of European Churches (Konferenca evropskih Cerkva)

·EuroCommerce

·European Center for Not-for-Profit Law

·European Centre for Press and Media Freedom (Evropsko središče za svobodo tiska in medijev)

·European Civic Forum (Evropski forum civilne družbe)

·Free Press Unlimited

·Front Line Defenders

·ILGA-Europe

·International Commission of Jurists (Mednarodna komisija pravnikov)

·International Federation for Human Rights (Mednarodna zveza za človekove pravice)

·International Press Institute (Mednarodni inštitut za tisk)

·Lifelong learning Platform (Platforma za vseživljenjsko učenje)

·Open Society Justice Initiative/Open Society European Policy Institute (Pobuda za pravičnost Odprte družbe/Inštitut za evropsko politiko Odprte družbe)

·Reporters without Borders (Novinarji brez meja)

·Transparency International EU

(1)      Na podlagi sklepov Sveta ministrov z dne 17. oktobra 2006 (13339/06) je bil mehanizem vzpostavljen z Odločbo Komisije z dne 13. decembra 2006 (C(2006)928).

(2)      Council Conclusions on the Cooperation and Verification Mechanism, 12. december 2017 – https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/20171212-st15587_en.pdf . Štiri merila, ki se uporabljajo za Romunijo, so določena v odločbi o mehanizmu za sodelovanje in preverjanje. Zadnje poročilo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje je na voljo na naslednji povezavi: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/technical-report-romania-2019-swd-2019-393_en.pdf.

(3)      Glej sklepne predloge Generalnega pravobranilca Bobka, predstavljene 23. septembra 2020 v združenih zadevah C-83/19, C-127/19 in C-195/19, zadevah C-291/19 in C-355/19 ter zadevi C-397/19.

(4)      Pritožbena sodišča na prvi stopnji (bolj zapletene zadeve) in na drugi stopnji odločajo v pritožbah zoper odločbe nižjih sodišč.

(5)      Kazenski oddelek vrhovnega kasacijskega sodišča kot sodišče prve stopnje obravnava zadeve v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih storijo senatorji, poslanci romunskega parlamenta in romunski poslanci Evropskega parlamenta, člani vlade, sodniki ustavnega sodišča, člani vrhovnega sodnega sveta, sodniki vrhovnega kasacijskega sodišča in tožilci državnega tožilstva pri vrhovnem kasacijskem sodišču.

(6)      Tožilstva pri pritožbenih sodiščih vodijo tožilci predstojniki, tožilstva pri drugostopenjskih sodiščih in okrožnih sodiščih pa vodijo prvi tožilci.

(7)      Glavni tožilec oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj v sodstvu je imenovan s posebnim postopkom, ki vključuje le člane vrhovnega sodnega sveta.

(8)      Mnenji Beneške komisije, glej Venice Commission, CDL-PI(2018)007 in CDL-AD(2019)014.

(9)      Poročili MeSP za leti 2018 in 2019. Komisija je Romuniji priporočila, naj nujno pregleda spremenjeno pravosodno zakonodajo, pri tem pa v celoti upošteva priporočila v okviru MeSP ter priporočila Beneške komisije in skupine GRECO. To priporočilo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje še ni zaključeno.

(10)      Zlasti v zvezi s pravili o imenovanju za vrhovno kasacijsko sodišče, pravosodno inšpekcijo in začetek opravljanja poklica na splošno.

(11)      Informacije, prejete v okviru obiska v državi.

(12)      Slika 44, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020. Mnenje o neodvisnosti sodstva je opredeljeno z naslednjimi kategorijami: zelo slabo (manj kot 30 odstotkov vprašanih ima dokaj dobro ali zelo dobro mnenje o neodvisnosti sodstva); slabo (od 30 do 39 odstotkov), povprečno (od 40 do 59 odstotkov), dobro (od 60 do 75 odstotkov), zelo dobro (nad 75 odstotkov).

(13)      Slika 46, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(14)      Sliki 45 in 47, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(15)      Zaporedna poročila v okviru MeSP omenjajo obstoj javnih napadov politike in medijev na sodnike in tožilce (npr. Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, COM(2019) 499 final). Anketa, izvedena med sodniki leta 2019, je pokazala, da je več kot 50 odstotkov sodnikov izkusilo pomanjkljivo spoštovanje njihove neodvisnosti s strani vlade in medijev (European Network of Councils for the Judiciary, Contribution to the online stakeholder consultation for the 2020 Rule of Law Report). Anketa je zajela 21 držav članic EU (European Network of Councils for the Judiciary (2020) – Independence and Accountability of the Judiciary – ENCJ Survey on the independence of judges 2019, sliki 43 in 45).

(16)      European Commission, Technical report Romania 2019 (SWD (2019) 393 final), str. 18. Progress report under the CVM from Romanian authorities February 2020 and June 2020. Ko je vrhovni sodni svet ugotovil, da so izjave za medije ali kampanje blatenja kršile neodvisnost ali ugled sodnika ali tožilstva, je nacionalni svet za avdiovizualno politiko redko sprejel nadaljnje ukrepe kljub protokolu o sodelovanju z vrhovnim sodnim svetom (https://www.cna.ro/Protocol-de-colaborare-dintre.html).

(17)      Leta 2018 je bil v okviru tožilstva ustanovljen ločen direktorat za obravnavanje kaznivih dejanj, ki jih storijo sodniki.

(18)      Zakon o organizaciji pravosodja št. 304/2004, člen 88 (1) in (2).

(19)      Sodniki dejansko storijo le majhno število kaznivih dejanj korupcije – šest od 997 zadev, ki jih je leta 2017 preiskal protikorupcijski direktorat, kot primer glej mnenje Beneške komisije (CDL-AD(2018)017), točka 84.

(20)      Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, COM(2019) 499 final; GRECO (2019), Fourth Evaluation Round – Second interim compliance report Romania; GRECO (2019) Follow-up Report to the Ad hoc Report on Romania (pravilo 34); Venice Commission Opinion (CDL-AD(2019)014); Consultative Council of European Judges (CCJE) (2019), Opinion of the CCJE Bureau following a request by the Romanian Judges Forum Association as regards the situation on the independence of the judiciary in Romania; in Consultative Council of European Prosecutors, Opinion of the CCPE Bureau following a request by the Romanian Movement for Defending the Status of Prosecutors as regards the situation on the independence of prosecutors in Romania.

(21)      Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 6. novembra 2018, Ramos Nunes de Carvalho e Sá proti Portugalski, 55391/13, 57728/13 in 74041/13, točka 149.

(22)      Februarja 2020 je ministrica za pravosodje po anketiranju vseh sodišč in tožilstev podala posvetovalni predlog za razpustitev oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili sodniki, a je bil prekinjen zaradi pandemije COVID-19. Poziv k predložitvi predlogov je bil 11. junija ponovljen, 24. junija pa je na zahtevo nevladne organizacije potekala javna razprava.

(23)      Na splošni seji vrhovnega sodnega sveta je potekalo glasovanje, pri čemer je bilo deset glasov proti, osem glasov je bilo za in en glas je bil vzdržan.

(24)      Glej sklepne predloge Generalnega pravobranilca Bobka, predstavljene 23. septembra 2020 v združenih zadevah C-83/19, C-127/19 in C-195/19 ter zadevah C-291/19 in C-355/19.

(25)      Glavni tožilec DNA je bil imenovan začasno od julija 2018, generalni državni tožilec se je aprila 2019 upokojil, glavni tožilec DIICOT pa je oktobra 2019 odstopil.

(26)      Merila za izbor, imena kandidatov in postopki so bili objavljeni na spletni strani ministrstva za pravosodje, razgovori so bili predvajani. Glavni tožilec SIIJ je imenovan po drugačnem postopku, ki ga vodi vrhovni sodni svet. Vrhovni sodni svet kljub več poskusom ni mogel dokončati postopka imenovanja glavnega tožilca, kar je poglobilo notranja razhajanja glede obstoja oddelka.

(27)      Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, COM(2019) 499 final. Poročila v okviru MeSP priporočajo vnovičen začetek postopka za imenovanje glavnega tožilca in spoštovanje negativnih mnenj vrhovnega sveta glede imenovanj ali razrešitev tožilcev na vodstvenih položajih, dokler ne bo vzpostavljen nov zakonodajni okvir v skladu s priporočilom 1 iz januarja 2017.

(28)      Razrešitev se je zgodila leta 2018 na predlog ministra za pravosodje. Ker tožilski oddelek sodnega sveta ni želel potrditi predloga, predsednik republike ni hotel podpisati sklepa o razrešitvi, zaradi česar se je predsednik vlade pritožil na ustavno sodišče, ki je nazadnje odredilo predsedniku, naj podpiše odlok.

(29)      Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 5. maja 2020, Kövesi proti Romuniji, 3594/19, točka 157.

(30)      Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 5. maja 2020, Kövesi proti Romuniji, 3594/19, točka 156. Glej tudi CCPE (2014), Opinion No.9 of the Consultative Council of European Prosecutors to the Committee of Ministers of the Council of Europe on European norms and principles concerning prosecutors, točka XII in pojasnjevalna opomba št. 73.

(31)      Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 5. maja 2020, Kövesi proti Romuniji, 3594/19, točka 209.

(32)      Pravosodna inšpekcija je z zakonom določeni organ v sodstvu, ki deluje kot neodvisna struktura v okviru vrhovnega sodnega sveta, pristojna za odreditev in izvajanje disciplinskih preiskav v povezavi z disciplinskimi ukrepi zoper sodnike.

(33)      Poročili MeSP za leti 2018 in 2019. Pomisleki so bili izraženi zlasti glede vloge vodstva pravosodne inšpekcije v tem obdobju. Vnovično imenovanje istega glavnega inšpektorja maja 2019 pomislekov ni odpravilo.

(34)      Člen 1 (151) zakona št. 242/2018 o spremembah člena 96 zakona št. 303/2004.

(35)      Člen 96(8) zakona št. 303/2004.

(36)      Council of Europe: Recommendation CM/Rec(2010)12 of the Committee of Ministers, točka 66.

(37)      Predvsem Venice Commission Opinion (CDL-AD(2018)017), GRECO Ad hoc Report on Romania (pravilo 34) AdHocRep(2018)2), CCJE (Opinion of the CCJE Bureau following a request by the Romanian Judges Forum Association as regards the situation on the independence of the judiciary in Romania) in CCPE (Opinion of the CCPE Bureau following a request by the Romanian Movement for Defending the Status of Prosecutors as regards the situation on the independence of prosecutors in Romania).

(38)      Venice Commission Opinion (CDL-AD(2018)017), točki 117 in 164.

(39)      Glej sklepne predloge Generalnega pravobranilca Bobka, predstavljene 23. septembra 2020 v zadevi 397/19.

(40)      Od skupno 5068 sodniških mest je bilo zasedenih 4415, 653 je ostalo prostih.

(41)      Od skupno 3029 tožilskih mest je bilo zasedenih 2492, 587 je ostalo prostih.

(42)      Spremembe zakona št. 303/2004 iz leta 2018.

(43)      Na podlagi teh sprememb bi se sodniki lahko upokojili po 20 letih službovanja brez kakršnih koli starostnih omejitev, pokojnine pa bi lahko znašale 75 odstotkov zadnje bruto plače, kar predstavlja spodbudo za upokojitev sodnikov in tožilcev. Skupina GRECO ocenjuje, da bi se po tem sistemu lahko upokojilo 1500 do 2000 sodnikov.

(44)      Na podlagi zakona št. 239/2019 z dne 19. decembra 2019 je bil začetek veljavnosti sprememb člena 82(3) zakona št. 303/2004 prestavljen na 1. januar 2022.

(45)      Beneška komisija je Romuniji zlasti priporočila, naj znova razmisli o uvedbi sistema predčasnega upokojevanja, izvede oceno učinka in, če za ta sistem ne najde prepričljivih argumentov, predčasno upokojevanje nadomesti z drugimi ustreznimi spodbudami in ugodnostmi za službo sodnikov. Venice Commission Opinion (CDL-AD(2018)017-e), točka 155.

(46)      Uvodno in praktično usposabljanje začetnikov se podaljša na skupno šest let (namesto dosedanjih štirih). Prispevek organizacije MEDEL k Poročilu o stanju pravne države za leto 2020.

(47)      Sodba št. 121/2020 glede izjeme protiustavnosti določb točk a) in d) člena 106 zakona št. 303/2004 o statusu sodnikov in tožilcev z dne 9. junija 2020. Ministrstvo za pravosodje je na podlagi te sodbe 22. junija dalo v javno razpravo osnutek zakona o sprejemu v nacionalni sodni inštitut. http://www.just.ro/ministerul-justitiei-supune-dezbaterii-publice-proiectul-de-lege-privind-concursul-de-admitere-la-institutul-national-al-magistraturii/. Ministrstvo za pravosodje je septembra 2020 napovedalo zaključek javnega posvetovanja in pripravo postopka za sprejetje na vladi ter nadaljnje posredovanje parlamentu.

(48)      Council of Europe: Recommendation CM/Rec(2010)12 of the Committee of Ministers, točka 35: „[a] sodiščem je treba zagotoviti zadostno število sodnikov in ustrezno usposobljeno podporno osebje“.

(49)      Sestavljajo ga minister za pravosodje, vrhovni sodni svet, predsednik vrhovnega kasacijskega sodišča in generalni tožilec na vrhovnem kasacijskem sodišču.

(50)      Akcijski načrt, odobren s sklepom vlade 282 iz leta 2016.

(51)      Slika 27, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(52)      Slika 28, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(53)      Slika 6, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(54)      Slika 8, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(55)      Slika 10, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(56)      Slike 16, 17, 18, 19 in 20, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(57)      Slika 21, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(58)      Ugotovljeno je bilo, da Romunija krši člen 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah zaradi predolgega trajanja civilnih ali kazenskih postopkov v velikem številu zadev, nakar je zagotovila strukturne rešitve težave. Npr. sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 26. novembra 2013 v zadevi Vlad proti Romuniji (pritožba št. 40756/06) je vodilna zadeva v 30 ponavljajočih se zadevah v zvezi s predolgim trajanjem civilnih in kazenskih postopkov ter pomanjkanjem učinkovitega pravnega sredstva, ki ostaja pod okrepljenim nadzorom Odbora ministrov Sveta Evrope.

(59)      Začetek veljavnosti zadevne določbe zakonika o civilnem postopku je bil večkrat odložen in nazadnje razveljavljen.

(60)      Začetek veljavnosti teh določb v zvezi s sestavo senatov treh sodnikov (namesto dveh sodnikov) je bil odložen do leta 2021 (z zakonom št. 239/2019 je bil odobren izredni vladni odlok št. 92/2018 za spremembo in dopolnitev nekaterih normativnih aktov na področju pravosodja).

(61)      Prispevek organizacije MEDEL k spletnemu posvetovanju z deležniki za poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

(62)      Prispevek vrhovnega sodnega sveta k spletnemu posvetovanju z deležniki za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

(63)      Transparency International (2020), 2019 Corruption Perceptions Index.

(64)      Special Eurobarometer 502 (2020).

(65)      Flash Eurobarometer 482 (2019). Businesses' attitudes towards corruption in the EU.

(66)      Podana je notranja ocena nacionalne protikorupcijske strategije in ocena zunanjega izvajalca.

(67)      Informacije, prejete v okviru obiska v državi.

(68)      Na primer nenadno zvišanje zahtev glede delovne dobe za tožilce ali nova pravila za delegacije. Povečal se je tudi učinek pomanjkanja osebja, saj so bile hkrati tožilske službe prisiljene zagotoviti notranje zmogljivosti za nadzorne ukrepe in prisluškovanje telefonskim pogovorom.

(69)      Za zadeve, ki vključujejo sodnika ali tožilca, oddelek ohrani pooblastila za kazenski pregon vseh drugih oseb, ki bi lahko bile vpletene. Številni kompleksni primeri korupcije na visoki ravni, ki jih preiskuje DNA in vključujejo preiskave izvoljenih javnih uslužbencev, so bili tako preneseni na novi oddelek, oddelek pa je imel premalo osebja in strokovnega znanja. Oddelek je od začetka delovanja oktobra 2018 izdal zanemarljivo število obtožnic. Oddelek je poleg tega umaknil pritožbe v več zadevah korupcije na visoki ravni, ki jih je pred tem vložil DNA. Glej tudi o napredku v okviru MeSP za leto 2019.

(70)      Ustavno sodišče Romunije, odločbi št. 685/2018 in št. 417/2019. Ustavno sodišče je razsodilo, da je praksa imenovanja de jure članov – enega po senatu (predsednik ali podpredsednik višjega sodišča) – v sestavi petčlanskih senatov vrhovnega kasacijskega sodišča (HCCJ) v nasprotju s pravilom, ki zahteva, da so vsi člani izbrani z žrebom. Razsodilo je tudi, da HCCJ v nasprotju z veljavno zakonodajo ni ustanovilo specializiranih senatov treh sodnikov, ki bi na prvi stopnji obravnavali kazniva dejanja korupcije. Odločbe ustavnega sodišča dopuščajo možnost vnovičnega začetka pritožbenih postopkov ali vnovične preučitve zadev na prvi stopnji pod določenimi pogoji, navedenimi v ustreznih odločitvah ustavnega sodišča. Sodišče zdaj obravnava več predlogov za sprejetje predhodne odločbe v zvezi s pravnimi učinki teh odločb ustavnega sodišča in njihovo skladnostjo s pravom EU (združeni zadevi C-357/19 in C-547/19, zadeva C-379/19 ter združeni zadevi C-811/19 in C-840/19).

(71)      V obdobju 2016–2020 je bilo sprejetih več odločb. Odločbe ustavnega sodišča so pomenile, da tožilstvo v vseh prihodnjih primerih ne bi smelo več uporabljati tehničnih in človeških zmogljivosti obveščevalnih služb za zbiranje dokazov, ki se uporabljajo v kazenskih postopkih, in bi moralo vzpostaviti lastne zmogljivosti.

(72)      Ustavno sodišče Romunije, odločba iz leta 2016. Negotovost pri opredelitvi kaznivega dejanja je privedla do opustitve preiskav ali razveljavitve zadev na sodišču. Zakonodajalec mora pojasniti opredelitev v kazenskem zakoniku, kot velja za številne odločbe ustavnega sodišča.

(73)      Urad OLAF finančna priporočila naslovi na institucije EU ali nacionalne organe, ki zagotavljajo ali upravljajo sredstva EU, da bi zahtevali vračilo sredstev EU, pridobljenih z goljufijo, v proračun EU. Finančna priporočila urada OLAF na dveh glavnih področjih deljenega upravljanja (evropski strukturni in naložbeni skladi ter kmetijstvo) so v obdobju 2015–2019 znašala 0,35 odstotka skupnih plačil Romuniji za obdobje 2015–2019 (povprečje EU-27 znaša 0,36 odstotka). Finančni učinek nepravilnosti, ki jih je odkrila Romunija, je bil večji in je znašal 2,92 odstotka (poročilo urada OLAF za leto 2019, preglednica 6).

(74)      Poročila MeSP so dosledno priporočala, da je treba izboljšati stabilnost zakonikov, pri čemer so spremembe omejene na primere, kjer je to posebej potrebno zaradi odločitev ustavnega sodišča in prenosa direktiv EU. Komisija je v poročilu MeSP iz leta 2017 priporočila, naj se reforma kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku zaključi tako, da bo parlament sprejel spremembe, ki jih je predložila vlada.

(75)      Glej prejšnji odstavek. Zaporedne vlade so sprejele številne osnutke zakonov in izredne odloke, vendar jih večina še vedno čaka na obravnavo v parlamentu.

(76)      Leta 2018 je bil prvič prekinjen poskus oslabitve kazenskih zakonikov. Zakonodajne spremembe kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku po nujnem postopku z dne 24. aprila 2018 so bile deležne hude kritike. Ustavno sodišče je oktobra 2018 razsodilo, da so številne določbe neustavne. Zato je bilo v poročilu MeSP iz novembra 2018 (COM(2018)851) izdano dodatno priporočilo za pregled obeh zakonikov, pri čemer bi bila v celoti upoštevana potreba po skladnosti s pravom EU in z mednarodnimi protikorupcijskimi instrumenti, pa tudi priporočila v okviru MeSP ter mnenje Beneške komisije (CDL-AD(2018)021).

(77)      Ustavno sodišče Romunije, odločitev št. 466 z dne 29. julija 2019.

(78)      Priporočilo 10 v okviru MeSP: „Določiti bi bilo treba objektivna merila za sprejetje in utemeljevanje odločitev o odvzemu imunitete poslancem ter zagotoviti, da se imuniteta ne uporablja za izogibanje preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj korupcije. Vlada bi lahko razmislila tudi o spremembi zakonodaje, da bi se imuniteta ministrov omejila na čas opravljanja njihovega mandata. Pri teh korakih ji lahko pomagata Beneška komisija in skupina GRECO. Parlament bi moral vzpostaviti sistem za redno poročanje o odločitvah svojih poslanskih zbornic o zahtevah za odvzem imunitete in bi lahko organiziral javno razpravo, v okviru katere bi se lahko odzvala vrhovni sodni svet in civilna družba.“ GRECO – Fourth Evaluation round.

(79)      V poročilih MeSP je bilo zaslediti obžalovanje, da ni vzpostavljen trajnostni okvir za integriteto (glej na primer COM(2017) 44).

(80)      Poseben pomislek je povezan z določbo, ki določa triletni zastaralni rok za dokumente, ki ugotavljajo obstoj nasprotja interesov ali nezdružljivosti. Nacionalna služba za integriteto je zato morala zaključiti približno 200 preiskav, zaradi česar so bile zadeve razveljavljene na sodišču, kar pomeni, da ni več jasno, ali je mogoče še vedno naložiti kazen po pravnomočni sodni odločbi, če je ta (ne pa samo poročilo nacionalne službe za integriteto) sprejeta po koncu triletnega obdobja.

(81)      Romunski parlament, sklep št. 77/2017 o kodeksu ravnanja poslancev in senatorjev.

(82)      Kodeks ravnanja za člane vlade: http://gov.ro/ro/guvernul/sedinte-guvern/cod-de-conduita-al-membrilor-guvernului .

(83)      GRECO – Fourth Evaluation round. V poročilu MeSP iz leta 2019 je nadalje navedeno, da zaradi pomanjkanja izrecnih določb o spoštovanju neodvisnosti sodstva ni jasno, ali lahko kodeksi ravnanja delujejo kot učinkovito orodje za zagotavljanje odgovornosti.

(84)      Vlada je leta 2018 sprejela izredni odlok o odpravi vnovične rabe sredstev v družbene namene. Člen 60 izrednega vladnega odloka št. 114/2018 je razveljavil člen 37 zakona št. 318/2015.

(85)      Center za pravne vire: http://www.crj.ro/apel-peste-30-de-onguri-solicita-guvernului-romaniei-inlaturarea-efectelor-distructive-ale-oug-114-2018-in-privinta-reutilizarii-sociale-a-sumelor-confiscate-din-infractiuni/.

(86)      Zakon št. 161/2003; Izredni odlok vlade št. 66/2011 in zakon št. 98/2016.

(87)

     https://www.whistleblowing.it/Romanian%20Law%20571-2004%20-%20whistleblowingEN.pdf.

(88)      Reporters without Borders (2020), World Press Freedom Index: Romunija je v svetovnem merilu na 48. mestu: https://rsf.org/en/ranking.

(89)      Zakon 504/2002.

(90)      Prispevek Romunije za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

(91)      Spletna stran nacionalnega sveta za avdiovizualno politiko Romunije: http://www.cna.ro/-Informa-ii-privind-licen-ele-.html.

(92)      2020 Media Pluralism Monitor.

(93)      V zvezi s tem je treba opozoriti, da revidirana direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah določa posebna jamstva za neodvisnost in uspešnost nacionalnih medijskih regulatorjev. Romunski organi so pripravili prvi osnutek zakona, s katerim bo revidirana direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah prenesena v nacionalno zakonodajo.

(94)

     Zakon o avdiovizualnih medijih 504/2002 ( Legea audiovizualului ).

(95)      Zakon 31/1990.

(96)      Prispevek Evropske zveze novinarjev za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

(97)      Ugotovitve orodja za spremljanje pluralnosti medijev za leto 2020, kot so bile potrjene in pojasnjene med obiskom v državi.

(98)      Romunska ustava, člen 30.

(99)      Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 28 julija 2020, Monica Macovei proti Romuniji (pritožba št. 53028/14), ki opozarja na kršitev pravice do svobode izražanja in ugotavlja, da je pravno sredstvo – odškodnina in naložitev plačila za objavo pravnomočne sodbe v časopisih – negativno vplivalo na svobodo izražanja tožeče stranke.

(100)      Rok za odgovor je bil podaljšan s 30 na 60 dni. Glej https://www.osce.org/representative-on-freedom-of-media/449380. Podaljšanje je le začasno, kot je bilo določeno s predsedniškim odlokom št. 195/2020, člen 56, priloga 1, njegova uporaba je omejena na obdobje izrednih razmer.

(101)      Izjava predstavnika OVSE: https://www.osce.org/representative-on-freedom-of-media/449380.

(102)      Informacije, prejete v med obiskom v Romuniji.

(103)      Zakon št. 190/2018, člen 7.

(104)      Preiskava zadeve še poteka.

(105)      Svet Evrope, platforma za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev. Objavljeno je bilo tudi na platformi za kartiranje medijske svobode.

(106)      Romunska ustava, člen 74. Državljani, ki uveljavljajo svojo pravico do zakonodajne pobude, morajo pripadati vsaj četrtini okrožij države, v vsakem od teh okrožij ali v občini Bukarešta pa mora biti v podporo taki pobudi zbranih vsaj 5 000 podpisov.

(107)      Romunska ustava, člen 142.

(108)      Pobudnik pravnega akta mora osnutek zakona objaviti vsaj 30 dni pred predložitvijo v analizo, odobritev in sprejetje.

(109)      Romunska ustava, člen 79.

(110)      Romunska ustava, člen 77(2).

(111)      Izredni vladni odloki postanejo pravno veljavni takoj po objavi v uradnem listu. Čeprav jih mora parlament še potrditi kot zakone, rok ni določen.

(112)      Poročilo MeSP iz januarja 2017; Poročilo MeSP iz novembra 2017; Poročilo MeSP iz novembra 2018; Poročilo MeSP iz oktobra 2019; Venice Commission Opinion (CDL-AD(2018)021); Venice Commission Opinion (CDL-AD(2019)014), GRECO (2018), Ad-hoc Report on Romania in GRECO (2016) Fourth Evaluation Round – Evaluation Report.

(113)      Predložijo se lahko samo nezavezujoča mnenja (npr. mnenje zakonodajnega sveta)

(114)      Na referendumu sta bili zastavljeni naslednji vprašanji: „1. Se strinjate s prepovedjo amnestij in pomilostitev za kazniva dejanja korupcije?; 2. Se strinjate s prepovedjo odobritve z izrednimi vladnimi odloki na področju kaznivih dejanj, kazni in organizacije sodstva ter z razširitvijo pravice do neposredne pritožbe zoper odloke na ustavnem sodišču?“.

(115)      Uredba o določitvi izrednih razmer na ozemlju Romunije z dne 16. marca 2020. Izredne razmere so bile prvotno razglašene za 30 dni in nato podaljšane za nadaljnjih 30 dni. Parlament je na podlagi odločb ustavnega sodišča na podlagi dvomov o pravni podlagi izrednega stanja in vlogi parlamenta pri odločanju sprejel zakon 55/2020 o vzpostavitvi državljanskih pravic, ki jih je mogoče med pandemijo omejiti. Romunija je po koncu drugega obdobja izrednih razmer od 15. maja v stanju nevarnosti.

(116)      Stalno predstavništvo Romunije pri Svetu Europe (2020), Note verbale JJ9014C z dne 18. marca 2020. Romunija je 15. maja 2020 umaknila odstop (Permanent Representation of Romania to the Council of Europe (2020), Note verbale JJ9051C z dne 15. maja 2020).

(117)      Zahtevek se je nanašal na izredni vladni odlok št. 34/2020. Varuhinja človekovih pravic se je sklicevala na pomanjkanje jasnosti in predvidljivosti pravnega besedila, ki ni vsebovalo natančnega opisa prekrška in je omogočalo določitev sankcij z vojaškimi odloki.

(118)      Sklep št. 152/2020 z dne 6. maja 2020.

(119)      Institucionalni deležniki, ki so izrazili pomislek, naveden v prejšnjih poročilih MeSP, so med drugim vrhovno kasacijsko sodišče, nacionalni protikorupcijski direktorat (DNA) in nacionalna služba za integriteto (ANI).

(120) Pomanjkanje pravne varnosti je bilo poudarjeno tudi v okviru evropskega semestra; European Semester Country Report 2020.

(121)      Public administration characteristics and performance in EU28: Romania, 2018, str. 868.

(122)

     Public administration characteristics and performance in EU28: Romania, 2018, str. 872. 

(123)      Portal vladnih podatkov: http://data.gov.ro/.

(124)      Evropska komisija (2019), Assessment framework for Public Administration and Governance: 2,4 od 10 točk.

(125)      Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 6. septembra 2005 v zadevi Săcăleanu group proti Romuniji (pritožba št. 73970/01).

(126)      Oddelek za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (2019), sklep CM/Del/Dec(2019)1340/H46-15.

(127)      Predhodno je bil akreditiran s statusom C, ki ni več veljaven status akreditacije. Romunski inštitut je leta 2020 zaprosil za akreditacijo.

(128)      Prispevek European Network on National Human Rights Institutions (Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice) za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

(129)      Varuh človekovih pravic ni član ENNRHI in ni akreditiran. Varuh človekovih pravic je leta 2020 zaprosil za akreditacijo.

(130)      Člena 15(h) in (i) zakona št. 35/1997 z dne 13. marca 1997.

(131)      V referenčnem obdobju (2019 do aprila 2020) je bilo v uradnem registru registriranih 4 173 zvez, združenj, fundacij, sindikatov in tujih pravnih oseb.

(132)      Glej odstavek I.

(133)      Možnosti za delovanje civilne družbe so zožene (ocene CIVICUS; ocenjevalna lestvica je sestavljena iz pet kategorij, ki so: odprt, zožen, oviran, zatiran in zaprt).

(134)      Prispevek Funky Citizens za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

(135)      Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES.

(136)      Prispevek Funky Citizens za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020; prispevek Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.