EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.9.2020

COM(2020) 594 final

2020/0267(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2020) 308 final} - {SWD(2020) 201 final} - {SWD(2020) 202 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Kriptoimetja so ena najpomembnejših vrst uporabe tehnologije veriženja podatkovnih blokov na področju financ. Komisija od objave akcijskega načrta za finančno tehnologijo 5 marca 2018 preučuje priložnosti in izzive, ki jih prinašajo kriptoimetja. V akcijskem načrtu za finančno tehnologijo iz leta 2018 je Komisija pooblastila Evropski bančni organ (EBA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), naj ocenita uporabnost in primernost obstoječega regulativnega okvira EU za finančne storitve, kar zadeva kriptoimetja. V nasvetu 6 iz januarja 2019 je bilo navedeno, da bi lahko nekatera kriptoimetja sicer spadala na področje uporabe zakonodaje EU, vendar njena učinkovita uporaba v zvezi s temi imetji ni vedno enostavna. Poleg tega je bilo v nasvetu navedeno, da lahko določbe v obstoječi zakonodaji EU ovirajo uporabo DLT. Hkrati sta EBA in ESMA poudarila, da z izjemo zakonodaje EU o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma večina kriptoimetij ne spada na področje uporabe zakonodaje EU o finančnih storitvah in zato zanje med drugim ne veljajo določbe o varstvu potrošnikov in vlagateljev ter celovitosti trga, čeprav povzročajo ta tveganja. Poleg tega so številne države članice nedavno sprejele zakonodajo o vprašanjih v zvezi s kriptoimetji, ki povzročajo razdrobljenost trga.

Glede na ta razvoj dogodkov in v okviru širše digitalne agende Komisije je predsednica Ursula von der Leyen poudarila potrebo po „skupnem pristopu z državami članicami glede kriptovalut, da bomo razumeli, kako čim bolje izkoristiti priložnosti, ki jih ustvarjajo, in obravnavali nova tveganja, ki jih lahko predstavljajo“ 7 . Komisija in Svet sta ob priznavanju tveganj, ki jih lahko predstavljajo, decembra 2019 tudi skupaj izjavila, da si „prizadevata za vzpostavitev okvira, ki bo izkoristil morebitne priložnosti, ki bi jih lahko ponujala kriptoimetja“ 8 . Evropski parlament v zadnjem času pripravlja poročilo o digitalnih finančnih storitvah, ki se posebej osredotoča na kriptosredstva 9 .

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je del širšega okvira za kriptoimetja in tehnologijo razpršene evidence (DLT), saj so mu priloženi predlogi za zagotovitev, da obstoječa zakonodaja ne bo ovirala uvajanja novih tehnologij, hkrati pa bo dosegala svoje cilje, ter za prilagojeno ureditev za kriptoimetja, ki niso zajeta v obstoječi zakonodaji o finančnih storitvah, in e-denarne žetone.

Komisija je v okviru akcijskega načrta za finančno tehnologijo, sprejetega marca 2018 13 , pooblastila evropske nadzorne organe za pripravo nasvetov o uporabnosti in primernosti obstoječega regulativnega okvira EU za finančne storitve za kriptoimetja. V tem predlogu so upoštevani nasveti EBA in ESMA 14 . Prav tako je usklajen s krovnim ciljem strategije za digitalne finance, tj. zagotoviti, da je okvir EU prijazen inovacijam.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Kot je v svojih političnih usmeritvah 15 navedla predsednica Ursula von der Leyen in kot je navedeno v sporočilu „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“ 16 , je za Evropo ključnega pomena, da v varnih in etičnih okvirih izkoristi priložnosti, ki jih nudi digitalna doba, ter okrepi svoje industrijske in inovacijske zmogljivosti.

Ta predlog je skladen tudi s politikami Unije, namenjenimi oblikovanju unije kapitalskih trgov. V prvi vrsti pomeni odgovor na končno poročilo foruma na visoki ravni, v katerem je bil poudarjen premalo izkoriščen potencial kriptoimetij, Komisija pa je bila pozvana, naj poveča pravno varnost in določi jasna pravila za uporabo kriptoimetij 17 . 

Predlog je tudi popolnoma v skladu s priporočilom iz strategije za varnostno unijo glede razvoja zakonodajnega okvira za kriptoimetja zaradi vse večjega učinka teh novih tehnologij na način izdaje, izmenjave, delitve in dostopa do finančnih sredstev 18 .

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 114 PDEU, ki evropskim institucijam podeljuje pristojnost, da določijo ustrezne določbe za približevanje zakonodaj držav članic, katerih cilj je vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Namen predloga je za uporabo DLT pri trgovanju in potrgovanju s kriptoimetji, ki se štejejo za finančne instrumente, če obstoječa zakonodaja izključuje ali omejuje njihovo uporabo, omogočiti preizkušanje z odstopanji.

Danes je uporaba DLT v finančnih storitvah, zlasti v tržnih infrastrukturah (mestih trgovanja ali centralnih depotnih družbah), omejena. Regulativne ovire in pravna varnost so najpogosteje navedeni kot glavni razlogi za omejeno uporabo te potencialno preobrazbene tehnologije v tržnih infrastrukturah. EU upošteva načelo tehnološke nevtralnosti, vendar so pravila še vedno oblikovana na podlagi tržnih razmer, obstoječa zakonodaja o finančnih storitvah pa ni bila zasnovana ob upoštevanju DLT in kriptoimetij. To pomeni, da vsebuje določbe, ki včasih omejujejo in celo preprečujejo uporabo DLT. Ker ni sekundarnega trga na podlagi DLT, to omejuje povečanje učinkovitosti in trajnostni razvoj primarnega trga za finančne instrumente v obliki kriptoimetij.

Z uvedbo skupne pilotne ureditve EU za preizkušanje tržnih infrastruktur na podlagi DLT bi lahko podjetja v EU izkoristila celoten potencial obstoječega okvira, kar bi nadzornikom in zakonodajalcem omogočilo, da prepoznajo ovire v predpisih, regulativni organi in podjetja pa bi pridobili dragoceno znanje o uporabi DLT. To bi lahko omogočilo zanesljivejši in varnejši sekundarni trg za kriptoimetja, ki se štejejo za finančne instrumente. Podjetjem za finančne storitve v EU pa bi tudi omogočilo, da ohranijo svetovno konkurenčnost, saj so druge jurisdikcije že izvedle ukrepe za omogočanje preizkušanja DLT v finančnih storitvah. Nazadnje, pilotna ureditev bi omogočila primere dejanske uporabe in prispevala k pridobivanju potrebnih izkušenj in dokazov, ki bi lahko „navdihnili“ stalno regulativno ureditev EU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Pravila, ki urejajo finančne storitve in zlasti tržne infrastrukture po vsej Uniji, so v veliki meri določena na ravni EU. Zato je treba vsa odstopanja ali izvzetja iz specifičnih določb sprejeti na ravni EU.

Poleg tega bi ukrepi na ravni EU, kot je predlagana uredba, zagotovili usklajenost in enake konkurenčne pogoje, saj bi ESMA podelili pooblastila za nadzor in usklajevanje preizkusov, ko pristojni organi držav članic predložijo ocenjene vloge udeležencev na trgu.

Poleg tega dolgoročni cilj pridobivanja izkušenj o uporabi in omejitvah obstoječe zakonodaje o finančnih storitvah za tržne infrastrukture na podlagi DLT zahteva, da se to stori na ravni EU. Tako bo ESMA vsako leto ocenil rezultate, skupaj s Komisijo pa bo ocenil pilotno ureditev in o njej poročal Svetu in Parlamentu najpozneje po petletnem obdobju.

•Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi EU vsebinsko in formalno ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb. Predlagana pravila ne bodo presegla tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev predloga. Zajemala bodo le vidike, ki jih države članice ne morejo doseči same ter pri katerih so upravno breme in stroški sorazmerni s posebnimi in splošnimi cilji, ki jih je treba doseči.

Predlagana pilotna ureditev bo zagotovila sorazmernost, saj bo nadzornikom omogočila ustrezno prožnost pri določanju, katere določbe se pri preizkusu udeleženca na trgu ne upoštevajo, da se tako omogoči izvedba različnih preizkusov. Pilotna ureditev bo regulativnim organom omogočila odpravo regulativnih omejitev, ki lahko ovirajo razvoj tržnih infrastruktur na podlagi DLT, ki bi lahko omogočile prehod na tokenizirane finančne instrumente in tržne strukture na podlagi DLT, kar bi omogočilo inovacije in zagotovilo globalno konkurenčnost EU.

Pristop pilotne ureditve se na tej stopnji šteje za najbolj sorazmernega s cilji, saj trenutno ni dovolj dokazov za podporo pomembnejšim in obsežnejšim stalnim spremembam obstoječega okvira za finančne storitve, da bi se omogočila uporaba DLT. To je podrobno opisano tudi v priloženi oceni učinka, na primer v poglavjih 6 in 7 19 .

•Izbira instrumenta

Člen 114 PDEU omogoča sprejetje aktov v obliki uredb ali direktiv. Za ta predlog je bila izbrana uredba, da se določi enoten sklop pravil, ki se začnejo takoj uporabljati na celotnem enotnem trgu.

Predlagana uredba določa usklajene zahteve za udeležence na trgu, ki želijo zaprositi za dovoljenje za vzpostavitev tržne infrastrukture na podlagi DLT. Za takšne tržne infrastrukture na podlagi DLT ne smejo veljati posebni nacionalni predpisi. Zato je uredba v tem primeru ustreznejša od direktive.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

i)Komisija je izvedla namensko odprto javno posvetovanje (19. december 2019 – 19. marec 2020) 20 ;

ii)Komisija se je posvetovala z javnostjo o začetni oceni učinka (19. december 2019 – 16. januar 2020) 21 ;

iii)službe Komisije so se dvakrat posvetovale s strokovnjaki iz držav članic v strokovni skupini za bančništvo, plačila in zavarovanje (EGBPI) (18. maja 2020 in 16. julija 2020) 22 .

Namen javnega posvetovanja je bil obvestiti Komisijo o razvoju potencialnega okvira EU za kriptoimetja. Vključevalo je vprašanja o kriptoimetjih, ki niso zajeta v obstoječi zakonodaji EU o finančnih storitvah, tistih, ki jih zajema obstoječa zakonodaja EU o finančnih storitvah (npr. ki se štejejo za prenosljive vrednostne papirje ali elektronski denar), posebna vprašanja o tako imenovanih „stabilnih kovancih“ ter splošnejša vprašanja o uporabi DLT v finančnih storitvah.

Številni anketiranci menijo, da bi uporaba DLT v finančnih storitvah na splošno lahko povečala učinkovitost in vplivala na sedanje infrastrukture finančnih trgov. Doseženo je bilo tudi splošno soglasje, da bi se morala uporabljati obstoječa pravila, ki urejajo finančne instrumente, kadar so kriptoimetja finančni instrumenti. Nazadnje, na splošno je bilo priznano, da lahko uporaba obstoječih pravil za kriptoimetja in poslovne modele na podlagi DLT sproži zapletena pravna vprašanja in vprašanja nadzora.

Predstavniki držav članic so izrazili splošno podporo izbranemu pristopu za vzpostavitev pilotne ureditve, ki bo omogočal preizkušanje uporabe DLT v finančnih storitvah. Poudarili so, da ne bi smel biti preveč omejevalen, hkrati pa ne bi smel povzročiti razdrobljenosti trga ali ogroziti pomembnih obstoječih regulativnih zahtev.

Predlog vključuje tudi povratne informacije, prejete na srečanjih z zainteresiranimi stranmi ter organi in institucijami EU.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija se je pri pripravi tega predloga oprla na kvalitativne in kvantitativne dokaze, zbrane iz priznanih virov, vključno s poročili EBA in ESMA 23 . Ti dokazi so bili dopolnjeni z zaupnimi prispevki in javno dostopnimi poročili nadzornih organov, organov za določanje mednarodnih standardov in vodilnih raziskovalnih inštitutov ter kvantitativnimi in kvalitativnimi prispevki opredeljenih deležnikov v globalnem finančnem sektorju.

•Ocena učinka

Temu predlogu je priložena ocena učinka, predložena Odboru za regulativni nadzor 29. aprila 2020 in odobrena 29. maja 2020 24 . Odbor za regulativni nadzor je priporočil izboljšave na nekaterih področjih, da bi: (i) bila pobuda bolje umeščena v okvir sedanjih prizadevanj EU in mednarodnih regulativnih prizadevanj; (ii) bi bilo zagotovljene več jasnosti glede tega, kako bo pobuda zmanjšala tveganja goljufij, vdorov v računalniški sistem in zlorab trga, ter bi bila tudi pojasnjena skladnost s prihodnjo revizijo zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in (iii) bili bolje pojasnjeni pomisleki glede finančne stabilnosti v zvezi s „stabilnimi kovanci“ ter tudi to, kako bodo nadzorni organi zagotavljali varstvo vlagateljev in potrošnikov. Ocena učinka je bila ustrezno spremenjena, pri čemer so bile upoštevane tudi podrobnejše pripombe Odbora za regulativni nadzor.

Komisija je preučila številne možnosti politike za kriptoimetja, ki se v skladu z direktivo o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) 25 štejejo za finančne instrumente, natančneje:

–možnost 1: nezakonodajni ukrepi za zagotavljanje smernic o uporabi okvira EU za finančne storitve za kriptoimetja, ki se štejejo za finančne instrumente, in DLT;

–možnost 2: ciljno usmerjene spremembe okvira EU za finančne storitve;

–možnost 3: pilotna ureditev – vzpostavitev tržne infrastrukture na podlagi DLT.

Možnost 1 bi lahko pojasnila, kdaj bi se kriptoimetja lahko štela za finančne instrumente v skladu z MiFID II. Smernice bi lahko podpirale tudi primarni trg (npr. z dodatnimi pojasnili o tem, kako bi se lahko uredba o prospektu uporabljala za to vrsto izdaj) in do neke mere sekundarni trg (z določitvijo, kako bi platforma za trgovanje s kriptoimetji lahko delovala v okviru MiFID II/MiFIR 26 ) ter razvoj potrgovalnih infrastruktur za finančne instrumente v obliki kriptoimetij. Vendar bi lahko imeli nezakonodajni ukrepi v okviru možnosti 1 tudi omejen učinek. Ukrepi mehkega prava po svoji naravi niso zavezujoči, država članica ali pristojni nacionalni organ pa se lahko odloči, da smernic ne bo uporabil. Smernice, na podlagi katerih kriptoimetja pomenijo „finančne instrumente“ v skladu z MiFID II, bi lahko imele omejene učinke zaradi razlik pri prenosu pojma „finančni instrumenti“ v nacionalne zakonodaje.

Možnost 2 bi lahko zagotovila visoko stopnjo pravne varnosti za udeležence na trgu in nacionalne pristojne organe glede tega, kako se zakonodaja EU o finančnih storitvah uporablja za storitve, povezane z izdajo, trgovanjem in poravnavo finančnih instrumentov v obliki kriptoimetij, ter za uporabo DLT. Načeloma bi lahko bile ciljno usmerjene spremembe na natančno opredeljenih področjih (npr. uredba o prospektu 27 , uredba o centralnih depotnih družbah 28 in direktiva o dokončnosti poravnave 29 ) učinkovite, da bi udeležencem na trgu omogočile uporabo DLT. Vendar bi lahko imele te ciljno usmerjene spremembe, obravnavane ločeno, omejen učinek na podporo uporabi finančnih instrumentov v obliki kriptoimetij in uporabi DLT v finančnem sektorju. Pri možnosti 2 bi bilo število sprememb obstoječe zakonodaje razmeroma omejeno. Ker so DLT in finančni instrumenti v obliki kriptoimetij v začetni fazi, je težko opredeliti vse regulativne ovire, ki bi zahtevale takojšnje zakonodajne ukrepe.

Nazadnje, možnost 3 bi obstoječim investicijskim podjetjem in udeležencem na trgu lahko omogočila preizkušanje uporabe DLT v večjem obsegu, saj bi hkrati ponujala storitve trgovanja in poravnave. DLT lahko omogoči poravnavo v skoraj realnem času in s tem zmanjša tveganje nasprotne stranke med postopkom poravnave. Razpršena narava DLT bi lahko ublažila tudi nekatera kibernetska tveganja, ki jih povzročajo centralizirane tržne infrastrukture, kot je kritična točka odpovedi. Uporaba DLT bi lahko znižala stroške s sprostitvijo kapitala, in sicer tako, da se zmanjša potreba po predložitvi zavarovanja s premoženjem in z avtomatiziranimi postopki (z uporabo pametnih pogodb), ki bi lahko poenostavili nekatere postopke zalednih služb (npr. usklajevanje).

Te tri možnosti so bile obravnavane kot skladne z obstoječo zakonodajo in cilji Komisije v zvezi z digitalnim gospodarstvom, hkrati pa se niso štele za medsebojno izključujoče in se obravnavajo kot dopolnilo postopnemu regulativnemu pristopu, ki se začenja s pilotno ureditvijo.

•Temeljne pravice

EU je zavezana visokim standardom varstva temeljnih pravic in je podpisnica številnih konvencij o človekovih pravicah. V tem okviru predlog verjetno ne bo neposredno vplival na te pravice, kot so navedene v glavnih konvencijah ZN o človekovih pravicah, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je sestavni del Pogodb EU, ter Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog ima posledice v smislu stroškov in upravnega bremena za pristojne nacionalne organe in ESMA. Obseg in porazdelitev teh stroškov bosta odvisna od točnih zahtev, ki bodo naložene tržnim infrastrukturam na podlagi DLT ter od povezanih nalog nadzora in spremljanja.

Ocenjeni stroški nadzora za vsako državo članico (vključno z osebjem, usposabljanjem, infrastrukturo IT) lahko znašajo od 150 000 EUR do 250 000 EUR letno na tržno infrastrukturo na podlagi DLT. Vendar bi se to delno izravnalo z nadomestili za nadzor, ki bi jih pristojni nacionalni organi zaračunali tržnim infrastrukturam na podlagi DLT.

Za ESMA so ocenjeni stroški v zvezi s pregledom in usklajevanjem ocenjeni na skupno 150 000 do 300 000 EUR in ne na tržno infrastrukturo na podlagi DLT, saj te infrastrukture ne bodo neposredno nadzorovane. Ti stroški se bodo krili iz proračuna za poslovanje ESMA, ki se bo povečal. Poleg tega se od ESMA pričakuje, da bo vodil register delujočih tržnih infrastruktur na podlagi DLT, s tem povezani stroški pa naj bi bili kriti v okviru stroškov, povezanih z vzdrževanjem registra, kot je navedeno v predlogu uredbe o trgih kriptoimetij.

Vsi proračunski učinki tega predloga so podrobno opisani v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu uredbe o trgih kriptoimetij.

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Namen tega predloga je zagotoviti pravno varnost in prožnost za udeležence na trgu, ki želijo upravljati tržne infrastrukture na podlagi DLT, in sicer z določitvijo enotnih zahtev za njihovo upravljanje. Dovoljenja, izdana v skladu s to uredbo, bi udeležencem na trgu omogočila upravljanje tržne infrastrukture na podlagi DLT in zagotavljanje storitev v vseh državah članicah.

V členu 1 sta opredeljena predmet in področje uporabe. Ta uredba zlasti določa pogoje poslovanja za tržne infrastrukture na podlagi DLT, dovoljenja za njihovo uporabo ter nadzor in sodelovanje pristojnih organov in ESMA. Uredba se uporablja za udeležence na trgu (tj. investicijska podjetja, upravljavce trga ali centralne depotne družbe, CDD), ki imajo dovoljenje v skladu s členom 7 ali členom 8. V členu 2 so določeni izrazi in opredelitve, kot npr.: „tržna infrastruktura na podlagi DLT“, „večstranski sistem trgovanja na podlagi DLT“ ali „DLT MTF“, „sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT“ in „prenosljivi vrednostni papirji na podlagi DLT“. V členu 3 so opisane omejitve, kar zadeva prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT, ki se lahko uvrstijo v trgovanje v tržnih infrastrukturah na podlagi DLT ali jih te infrastrukture evidentirajo. Za delnice bi morala znašati tržna kapitalizacija ali okvirna tržna kapitalizacija izdajatelja prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT manj kot 200 milijonov EUR; za javne obveznice, ki niso državne obveznice, krite obveznice in podjetniške obveznice, znaša omejitev 500 milijonov EUR. Tržne infrastrukture na podlagi DLT ne bi smele uvrstiti v trgovanje ali evidentirati državnih obveznic. Poleg tega skupna tržna vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ki jih evidentira CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ali DLT MTF, če ima dovoljenje za evidentiranje takšnih prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ne presega 2,5 milijarde EUR.

V členu 4 so določene zahteve za DLT MTF, ki so enake kot za MTF v skladu z Direktivo 2014/65/EU, in so navedena izvzetja, ki jih omogoča ta uredba. V členu 5 so določene zahteve za CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki so enake kot za CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, in so navedena izvzetja, ki jih omogoča ta uredba. Člena 4 in 5 vsebujeta omejen seznam izvzetij, ki jih lahko zahtevajo tržne infrastrukture na podlagi DLT, in pogoje, povezane s takšnimi izvzetji.

V členu 6 so določene dodatne zahteve, ki se uporabljajo za tržne infrastrukture na podlagi DLT za obravnavanje novih oblik tveganj, ki jih povzroča uporaba DLT. Tržne infrastrukture na podlagi DLT morajo vsem članom, udeležencem, strankam in vlagateljem zagotoviti jasne in nedvoumne informacije o tem, kako opravljajo svoje funkcije, storitve in dejavnosti ter kako se te razlikujejo od tradicionalnih MTF ali CDD. Tržne infrastrukture na podlagi DLT morajo zagotoviti tudi, da so splošne ureditve IT in kibernetske ureditve, povezane z uporabo DLT, ustrezne. Kadar poslovni model tržne infrastrukture na podlagi DLT vključuje hrambo denarnih sredstev strank, prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT ali sredstev za dostop do njih, mora imeti ustrezne ureditve za hrambo takih sredstev.

V členu 7 in 8 je določen postopek za posebno dovoljenje za upravljanje DLT MTF oziroma sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT ter so vključene podrobnosti o informacijah, ki jih je treba predložiti pristojnemu organu.

V členu 9 je opredeljeno sodelovanje med tržno infrastrukturo na podlagi DLT, pristojnimi organi in ESMA. Tržne infrastrukture na podlagi DLT morajo pristojne organe in ESMA obvestiti na primer o: predlaganih bistvenih spremembah poslovnega načrta, vključno s kritičnim osebjem, dokazih o vdorih v računalniški sistem, goljufijah ali drugih resnih zlorabah, bistvenih spremembah informacij iz prvotne vloge, tehničnih ali operativnih težavah pri izvajanju dejavnosti ali storitev, ki jih zajema dovoljenje, ter o vseh tveganjih glede varstva vlagateljev, celovitosti trga ali finančne stabilnosti, ki so se morda pojavila in niso bila predvidena v času izdaje dovoljenja. Kadar je pristojni organ uradno obveščen o takih informacijah, lahko od tržne infrastrukture na podlagi DLT zahteva, da pošlje vlogo za drugo dovoljenje ali izvzetje, ali pa sprejme kakršne koli korektivne ukrepe, ki se mu zdijo primerni. Tržna infrastruktura na podlagi DLT mora pristojnemu organu, ki je izdal dovoljenje, in ESMA zagotoviti vse zahtevane informacije. Pristojni organ lahko po posvetovanju z ESMA tržni infrastrukturi na podlagi DLT priporoči korektivne ukrepe, da se zagotovijo varstvo vlagateljev, celovitost trga ali finančna stabilnost. Tržna infrastruktura na podlagi DLT mora podrobno navesti, kako je bilo za te ukrepe poskrbljeno. Poleg tega tržna infrastruktura na podlagi DLT pripravi in predloži poročilo pristojnemu organu in ESMA, v katerem so podrobno navedene vse zgoraj navedene informacije, vključno z morebitnimi težavami pri uporabi zakonodaje EU o finančnih storitvah. ESMA redno obvešča vse pristojne organe o zgoraj navedenih poročilih, ki jih pripravijo tržne infrastrukture na podlagi DLT, in o izvzetjih, odobrenih v skladu s členoma 7 in 8, spremlja uporabo teh izvzetij in Komisiji predloži letno poročilo o njihovi uporabi v praksi.

V členu 10 je navedeno, da bo ESMA najpozneje po petih letih Komisiji pripravil podrobno poročilo o pilotni ureditvi. Komisija bo na podlagi ocene ESMA pripravila poročilo, ki bo vključevalo analizo stroškov in koristi o tem, ali bi bilo treba pilotno ureditev ohraniti takšno, kakršna je, ali bi jo bilo treba spremeniti, razširiti na nove kategorije finančnih instrumentov, razmisliti o ciljno usmerjenih spremembah zakonodaje EU, da bi omogočili široko uporabo DLT, in ali bi bilo treba pilotno ureditev zaključiti.

V členu 11 je določeno, da se uredba začne uporabljati 12 mesecev po začetku veljavnosti.

2020/0267 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 30 ,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 31 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Namen sporočila Evropske komisije o strategiji za digitalne finance 32 je zagotoviti, da je zakonodaja Unije o finančnih storitvah primerna za digitalno dobo in da prispeva h gospodarstvu, ki je pripravljeno na prihodnost in služi ljudem, vključno z omogočanjem uporabe inovativnih tehnologij. Unija ima politični interes za razvoj in spodbujanje uporabe preobrazbenih tehnologij v finančnem sektorju, kot sta tehnologija veriženja podatkovnih blokov in tehnologija razpršene evidence (DLT). Na področju financ so kriptoimetja eden od glavnih načinov uporabe DLT.

(2)Večina kriptoimetij ne spada na področje uporabe zakonodaje EU in med drugim povzroča izzive v zvezi z varstvom vlagateljev, celovitostjo trga in finančno stabilnostjo. Zato je zanje potrebna posebna ureditev na ravni Unije. Nasprotno pa se druga kriptoimetja štejejo za finančne instrumente v smislu Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (direktiva o trgih finančnih instrumentov, MiFID II) 33 . Če se kriptoimetje šteje za finančni instrument v skladu z navedeno direktivo, se lahko za izdajatelja tega finančnega instrumenta in podjetja, ki izvajajo dejavnosti v zvezi z njim, uporablja celoten sklop finančnih pravil Unije, vključno z Uredbo (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o prospektu) 34 , Direktivo 2013/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta (direktiva o preglednosti) 35 , Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o zlorabi trga) 36 , Uredbo (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o prodaji na kratko) 37 , Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o centralnih depotnih družbah) 38 in Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (direktiva o dokončnosti poravnave) 39 . Tako imenovana tokenizacija finančnih instrumentov, tj. njihova pretvorba v kriptoimetja, da se omogoči njihova izdaja, shranjevanje in prenos na podlagi razpršene evidence, naj bi ustvarila priložnosti za izboljšanje učinkovitosti na celotnem področju trgovanja in potrgovanja.

(3)Zakonodaja Unije o finančnih storitvah ni bila zasnovana ob upoštevanju DLT in kriptoimetij 40 , v obstoječi zakonodaji EU o finančnih storitvah pa obstajajo določbe, ki lahko preprečijo ali omejijo uporabo DLT pri izdajanju kriptoimetij, ki se štejejo za finančne instrumente, trgovanju z njimi in njihovi poravnavi. Trenutno tudi ni dovolj tržnih infrastruktur, ki uporabljajo DLT ter zagotavljajo storitve trgovanja in poravnave za kriptoimetja, ki se štejejo za finančne instrumente. Brez sekundarnega trga, ki bi lahko zagotavljal likvidnost in vlagateljem omogočil nakup in prodajo takih sredstev, se primarni trg za kriptoimetja, ki se štejejo za finančne instrumente, nikoli ne bo širil na trajnosten način.

(4)Hkrati obstajajo regulativne vrzeli zaradi pravnih, tehnoloških in operativnih posebnosti, povezanih z uporabo DLT in kriptoimetij, ki se štejejo za finančne instrumente. Na primer za protokole in pametne pogodbe, na katerih temeljijo kriptoimetja, ki se štejejo za finančne instrumente, ni zahtev glede preglednosti, zanesljivosti in varnosti. Tehnologija, na kateri temeljijo, bi lahko povzročila tudi nekaj novih oblik kibernetskih tveganj, ki jih obstoječa pravila ne obravnavajo ustrezno. V Uniji je bilo razvitih več projektov za trgovanje in potrgovanje s kriptoimetji, ki se štejejo za finančne instrumente, vendar jih le malo že deluje ali imajo omejen obseg delovanja. Glede na te omejene izkušnje v zvezi s trgovanjem in potrgovanjem s kriptoimetji, ki se štejejo za finančne instrumente, bi bilo trenutno prezgodaj uvesti bistvene spremembe zakonodaje Unije o finančnih storitvah, da se omogoči polna uporaba takih kriptoimetij in tehnologije, na kateri temeljijo. Hkrati je vzpostavitev infrastruktur finančnega trga za kriptoimetja, ki se štejejo za finančne instrumente, trenutno omejena z nekaterimi zahtevami iz zakonodaje Unije o finančnih storitvah, ki ne bi bile v celoti prilagojene kriptoimetjem, ki se štejejo za finančne instrumente, in uporabi DLT. Platforme za trgovanje s kriptoimetji na primer običajno omogočajo neposreden dostop malim vlagateljem, medtem ko tradicionalna mesta trgovanja običajno omogočajo dostop prek finančnih posrednikov.

(5)Da bi omogočili razvoj kriptoimetij, ki se štejejo za finančne instrumente, in DLT, hkrati pa ohranili visoko raven finančne stabilnosti, celovitosti trga, preglednosti in varstva vlagateljev, bi bilo koristno vzpostaviti pilotno ureditev za tržne infrastrukture na podlagi DLT. Pilotna ureditev za tržne infrastrukture na podlagi DLT bi morala omogočati, da se take tržne infrastrukture na podlagi DLT začasno izvzamejo iz nekaterih posebnih zahtev v skladu z zakonodajo Unije o finančnih storitvah, ki bi jih sicer lahko ovirale pri razvoju rešitev za trgovanje s kriptoimetji in poravnavo poslov s kriptoimetji, ki se štejejo za finančne instrumente. Pilotna ureditev bi morala Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter pristojnim organom omogočiti tudi pridobivanje izkušenj o priložnostih in posebnih tveganjih, ki jih povzročajo kriptoimetja, ki se štejejo za finančne instrumente, in tehnologija, na kateri temeljijo.

(6)Za dosego tega cilja bi bilo treba vzpostaviti nov status tržnih infrastruktur na podlagi DLT na ravni Unije. Ta status tržne infrastrukture na podlagi DLT bi moral biti neobvezen in v skladu z obstoječo zakonodajo Unije o finančnih storitvah infrastrukturam finančnih trgov, kot so mesta trgovanja, centralne depotne družbe in centralne nasprotne stranke, ne bi smel preprečevati razvoja trgovalnih in potrgovalnih storitev ter dejavnosti za kriptoimetja, ki se štejejo za finančne instrumente ali temeljijo na DLT.

(7)Tržno infrastrukturo na podlagi DLT bi bilo treba opredeliti kot večstranski sistem trgovanja na podlagi DLT (DLT MTF) ali sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT.

(8)DLT MTF bi moral biti večstranski sistem trgovanja, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja posel ali regulirani trg, ali morda sam regulirani trg z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU (direktiva o trgih finančnih instrumentov, MiFID II) in ki je pridobil posebno dovoljenje v skladu s to uredbo. Za takšen DLT MTF bi morale veljati vse zahteve, ki se uporabljajo za večstranski sistem trgovanja v okviru Direktive 2014/65/EU (direktiva o trgih finančnih instrumentov, MiFID II), Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o trgih finančnih instrumentov, MiFIR) 41 ali katere koli druge zakonodaje EU o finančnih storitvah, razen če mu ni pristojni nacionalni organ odobril enega ali več izvzetij v skladu s to uredbo in Direktivo (EU).../... Evropskega parlamenta in Sveta 42 .

(9)Uporaba tehnologije razpršene evidence, ko so vsi posli evidentirani v razpršeni evidenci, lahko pospeši in skrajša trgovanje in poravnavo na skoraj realni čas ter bi lahko omogočila združitev trgovalnih in potrgovalnih dejavnosti. Vendar sedanja pravila predvidevajo, da dejavnosti trgovanja in poravnave izvajajo ločene tržne infrastrukture. Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o centralnih depotnih družbah) zahteva, da se finančni instrumenti, uvrščeni v trgovanje na mestu trgovanja v smislu Direktive 2014/65/EU (direktiva o trgih finančnih instrumentov, MiFID II), evidentirajo pri centralni depotni družbi (CDD), medtem ko bi se razpršena evidenca morda lahko uporabljala kot decentralizirana različica takšne depotne družbe. Zato bi bilo upravičeno, da se DLT MTF omogoči opravljanje nekaterih dejavnosti, ki jih običajno opravlja CDD. Zato bi bilo treba DLT MTF, ko so mu odobrena ustrezna izvzetja, dovoliti, da zagotovi začetno evidentiranje prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, poravnavo poslov s prenosljivimi vrednostnimi papirji na podlagi DLT in hrambo prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT.

(10)Sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT bi moral biti sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD z dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah), ki je v skladu s to uredbo prejel posebno dovoljenje. Za sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT in CDD, ki ga upravlja, bi morale veljati ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah), razen če ni nacionalni pristojni organ CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, v skladu s to uredbo odobril enega ali več izvzetij.

(11)DLT MTF ali CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, bi morala prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT uvrstiti v trgovanje ali evidentirati samo v okviru razpršene evidence. Prenosljivi vrednostni papirji na podlagi DLT bi morali biti kriptoimetja, ki se štejejo za „prenosljive vrednostne papirje“ v smislu Direktive 2014/65/EU (direktiva o trgih finančnih instrumentov, MiFID II) ter se izdajo, prenesejo in hranijo na podlagi razpršene evidence.

(12)Da bi omogočili inovacije in preizkušanje v trdnem regulativnem okolju in hkrati ohranili finančno stabilnost, bi morali biti prenosljivi vrednostni papirji, ki so uvrščeni v trgovanje v DLT MTF ali evidentirani v CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, omejeni na vrednostne papirje, kot so delnice in obveznice, ki niso likvidne. Da bi ugotovili, ali je delnica ali obveznica likvidna ali ne, bi bilo treba v tej uredbi določiti nekatere pragove vrednosti. Da bi se izognili nastanku kakršnega koli tveganja za finančno stabilnost, bi bilo treba omejiti tudi skupno tržno vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ki jih evidentira CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ali ki jih DLT MTF uvrsti v trgovanje. Tržnim infrastrukturam na podlagi DLT bi bilo treba tudi preprečiti, da v trgovanje uvrstijo ali v razpršeni evidenci evidentirajo državne obveznice. Za preverjanje, ali prenosljivi vrednostni papirji na podlagi DLT, s katerimi se trguje v okviru tržne infrastrukture na podlagi DLT ali jih ta evidentira, izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, bi bilo treba pristojnim nacionalnim organom dovoliti, da od takih tržnih infrastruktur na podlagi DLT zahtevajo predložitev poročil.

(13)Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev, kot jih imajo prenosljivi vrednostni papirji, uvrščeni v trgovanje na tradicionalnem mestu trgovanja v smislu Direktive 2014/65/EU (direktiva o trgih finančnih instrumentov, MiFID II), in visoke ravni celovitosti trga bi morale za prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT, uvrščene v trgovanje v DLT MTF, vedno veljati določbe, ki prepovedujejo zlorabo trga iz Uredbe (EU) št. 596/2014 (uredba o zlorabi trga).

(14)DLT MTF bi moral imeti možnost, da začasno zahteva eno ali več izvzetij, navedenih v tej uredbi, ki jih odobri pristojni organ, če izpolnjuje pogoje, povezane s takšnimi izvzetji, in dodatne zahteve iz te uredbe za obravnavanje novih oblik tveganj, ki jih povzroča uporaba DLT. DLT MTF bi moral tudi izpolnjevati vse izravnalne ukrepe, ki jih naloži pristojni organ, da bi bili izpolnjeni cilji določbe, iz katere je bilo zahtevano izvzetje.

(15)Če je finančni instrument uvrščen v trgovanje v MTF, se evidentira pri pooblaščeni centralni depotni družbi v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah). Medtem ko bi evidentiranje prenosljivega vrednostnega papirja in poravnava povezanih poslov morda lahko potekala na podlagi razpršene evidence, mora v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 posredovati CDD in je treba ponoviti evidentiranje v razpršeni evidenci na ravni CDD, kar bi lahko pomenilo funkcionalno odvečno prekrivanje v trgovalnem ciklu finančnega instrumenta, ki ga upravljajo tržne infrastrukture na podlagi DLT, za katere se uporablja ta uredba. Zato bi moral imeti DLT MTF možnost, da zahteva izvzetje iz zahteve glede nematerializirane oblike in evidentiranja s CDD iz Uredbe (EU) št. 909/2014, če DLT MTF izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za CDD. DLT MTF bi moral evidentirati prenosljive vrednostne papirje v svoji razpršeni evidenci, zagotoviti celoto izdaj v razpršeni evidenci, vzpostaviti in vzdrževati postopke za zagotavljanje hrambe prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, dokončati poravnavo poslov in preprečiti neuspešne poravnave.

(16)Pri izvajanju poravnave poslov s prenosljivimi vrednostnimi papirji na podlagi DLT bi moral DLT MTF zagotoviti, da kupec plača prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT takrat, ko jih prodajalec dostavi (dostava proti plačilu). Kadar je to praktično in na voljo, bi bilo treba gotovinska plačila poravnati s centralnobančnim denarjem in, kadar to ni praktično ali na voljo, z denarjem komercialnih bank. Da bi preizkusili inovativne rešitve in omogočili gotovinska plačila v razpršeni evidenci, bi bilo treba DLT MTF omogočiti tudi uporabo tako imenovanih kovancev za poravnavo, tj. denarja komercialnih bank v obliki žetonov ali e-denarnih žetonov, kot so opredeljeni v Uredbi št. 2021/XX o trgih kriptoimetij 43 . Pri uporabi denarja komercialnih bank za gotovinska plačila bi moral DLT MTF omejiti tveganje nasprotne stranke z vzpostavitvijo in spremljanjem upoštevanja strogih meril, ki se uporabljajo za poravnavo gotovinskih plačil, s strani kreditnih institucij, kot so njihova regulacija in nadzor, kreditna sposobnost, kapitalizacija, dostop do likvidnosti in operativna zanesljivost.

(17)V skladu z Direktivo (EU).../... 44 , ki spreminja Direktivo 2014/65/EU (direktiva o trgih finančnih instrumentov, MiFID II), lahko DLT MTF zahteva izvzetje iz obveznosti posredovanja. Tradicionalni MTF lahko kot člane ali udeležence sprejmejo samo investicijska podjetja, kreditne institucije in druge osebe z zadostno sposobnostjo trgovanja, usposobljenostjo ter ustreznimi organizacijskimi ureditvami in viri. Nasprotno pa številne platforme za trgovanje s kriptoimetji ponujajo dostop brez posrednika in malim vlagateljem zagotavljajo neposreden dostop. Ena od možnih regulativnih ovir za razvoj MTF za prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT bi lahko bila obveznost posredovanja iz Direktive 2014/65/EU (direktiva o trgih finančnih instrumentov, MiFID II). DLT MTF lahko zahteva začasno odstopanje od take obveznosti posredovanja in malim vlagateljem zagotovi dostop, če so vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi v smislu varstva vlagateljev in če so taki mali vlagatelji sposobni in primerni za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma.

(18)Za odobritev izvzetja v skladu s to uredbo bi moral DLT MTF dokazati, da je izvzetje sorazmerno in omejeno na uporabo DLT, kot je opisano v njegovem poslovnem načrtu, ter da je zahtevano izvzetje omejeno na DLT MTF in ni razširjeno na noben drug MTF, ki ga upravlja isto investicijsko podjetje ali upravljavec trga.

(19)CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, bi morala imeti možnost, da začasno zahteva eno ali več izvzetij, navedenih v tej uredbi, ki jih odobri zadevni pristojni organ, če izpolnjuje pogoje, povezane s takšnimi izvzetji, in dodatne zahteve za obravnavanje novih oblik tveganj, ki jih povzroča uporaba DLT. CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, bi morala izpolnjevati vse izravnalne ukrepe, ki jih naloži pristojni organ, da bi bili izpolnjeni cilji določbe, iz katere je bilo zahtevano izvzetje.

(20)CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, bi morala imeti možnost zahtevati izvzetje iz različnih določb, ki bi verjetno ustvarile regulativne ovire za razvoj sistemov poravnave vrednostnih papirjev za prenosljive vrednostne papirje. CDD bi morala imeti na primer možnost, da zahteva izvzetje iz nekaterih opredelitev iz Uredbe (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah), kot so pojmi „dematerializirana oblika“, „račun vrednostnih papirjev“, „prenosni nalogi“, ter izvzetja iz določb, ki se nanašajo na pojem „račun vrednostnih papirjev“, kot so pravila o evidentiranju vrednostnih papirjev, celoti izdaje ali ločevanju računov. CDD upravljajo sistem poravnave vrednostnih papirjev tako, da knjižijo v dobro in bremenijo račune vrednostnih papirjev svojih udeležencev. Vendar dvostavno (ali večstavno) knjigovodstvo računov vrednostnih papirjev v sistemu DLT morda ne obstaja vedno. Zato bi morala CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, imeti možnost, da zahteva izvzetje iz pravil, ki se nanašajo na pojem „račun vrednostnih papirjev“ ali „nematerializirana oblika“, če bi bilo treba omogočiti evidentiranje prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT v razpršeni evidenci, da se zagotovi celota izdaje prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT v razpršeni evidenci in ločevanje prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ki pripadajo različnim udeležencem.

(21)V skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah) lahko CDD odda v zunanje izvajanje eno od svojih glavnih dejavnosti šele po pridobitvi dovoljenja pristojnega organa. CDD mora izpolnjevati tudi več pogojev, tako da zunanje izvajanje ne povzroči prenosa njene odgovornosti ali spremembe obveznosti CDD do njenih udeležencev ali izdajateljev. CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, bi lahko bila glede na svoj poslovni načrt pripravljena deliti odgovornost vodenja svoje razpršene evidence, v kateri se evidentirajo prenosljivi vrednostni papirji, z drugimi subjekti, tudi s svojimi udeleženci. Sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT bi moral imeti možnost, da za razvoj takšnih inovativnih poslovnih modelov zahteva izvzetje iz zahtev glede zunanjega izvajanja. V takem primeru bi moral dokazati, da določbe o zunanjem izvajanju niso združljive z uporabo DLT, kot je predvidena v njegovem poslovnem načrtu, in tudi dokazati, da so izpolnjene nekatere minimalne zahteve glede zunanjega izvajanja.

(22)Obveznost posredovanja prek kreditne institucije ali investicijskega podjetja, tako da mali vlagatelji ne morejo pridobiti neposrednega dostopa do sistemov poravnave in dostave, ki jih upravlja CDD, bi lahko ustvarila regulativno oviro za razvoj alternativnih modelov poravnave na podlagi DLT, ki malim vlagateljem omogočajo neposreden dostop. Zato bi bilo treba CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, dovoliti, da zahteva izvzetje iz pojma udeleženec, kot je določen v Uredbi (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah). Kadar CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, zaprosi za izvzetje iz obveznosti posredovanja v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah), bi morala zagotoviti, da imajo te osebe zadosten ugled ter so sposobne in primerne za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma. CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, bi morala tudi zagotoviti, da imajo ti udeleženci zadostno raven sposobnosti, usposobljenosti, izkušenj in znanja na področju potrgovanja in delovanja DLT.

(23)Subjekti, ki so upravičeni do sodelovanja v CDD, zajetih v Uredbi (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah), temeljijo na subjektih, ki so upravičeni do sodelovanja v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki je določen in priglašen v skladu z Direktivo 98/26/ES (direktiva o dokončnosti poravnave), saj Uredba (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah) zahteva, da so sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, določeni in priglašeni v skladu z Direktivo 98/26/ES. Sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ki želi biti izvzet iz zahtev za udeležbo iz Uredbe (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah), ne bi izpolnjeval zahtev glede udeležbe iz Direktive 98/26/ES. Zato takega sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT ne bi bilo mogoče določiti in priglasiti v skladu z navedeno direktivo. Vendar to ne bi preprečilo določitve in priglasitve sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ki izpolnjuje vse zahteve iz Direktive 98/26/ES.

(24)Uredba (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah) spodbuja poravnavo poslov s centralnobančnim denarjem. Kadar poravnava gotovinskih plačil s centralnobančnim denarjem ni na voljo in ni izvedljiva, se ta poravnava lahko izvede z denarjem komercialnih bank. Navedeno določbo je morda težko uporabljati za CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, saj bi morala taka CDD izvesti premike na denarnih računih hkrati z dostavo vrednostnih papirjev na podlagi DLT. CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, bi morala imeti možnost, da zahteva izvzetje iz pravil Uredbe (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah), kar zadeva poravnavo z denarjem, da bi razvila inovativne rešitve, kot je uporaba kovancev za poravnavo ali „e-denarnih žetonov“, kot so opredeljeni v Uredbi št. 2021/XX o trgih kriptoimetij 45 .

(25)Uredba (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah) zahteva, da CDD omogoči dostop do druge CDD ali drugih tržnih infrastruktur. Dostop do CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, je lahko obremenjujoč ali težko dosegljiv, saj interoperabilnost obstoječih sistemov z DLT še ni bila preizkušena. Sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT bi moral imeti tudi možnost, da zahteva izvzetje iz teh pravil, če lahko dokaže, da je uporaba takih pravil nesorazmerna z velikostjo sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT.

(26)Ne glede na pravilo, za katero se zahteva izvzetje, bi morala CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, dokazati, da je zahtevano izvzetje sorazmerno in upravičeno z uporabo DLT. Izvzetje bi moralo biti tudi omejeno na sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT in ne bi smelo zajemati drugih sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja ista CDD.

(27)Za tržne infrastrukture na podlagi DLT bi morale v primerjavi s tradicionalnimi tržnimi infrastrukturami veljati tudi dodatne zahteve. Te zahteve so potrebne, da se preprečijo tveganja, povezana z uporabo DLT ali novim načinom, kako bi tržna infrastruktura na podlagi DLT izvajala svoje dejavnosti. Zato bi morala tržna infrastruktura na podlagi DLT izdelati jasen poslovni načrt, v katerem bi bilo podrobno opisano, kako se bo DLT uporabljala in kakšne so vzpostavljene pravne ureditve.

(28)CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ali DLT MTF, kadar lahko sami poravnajo posle s prenosljivimi vrednostnimi papirji na podlagi DLT, bi morali določiti pravila o delovanju lastniške DLT, ki jo upravljajo, vključno s pravili za dostop do DLT in uvrstitev vanjo, pravili za sodelujoča vozlišča in pravili za obravnavanje morebitnih nasprotij interesov ter ukrepi za upravljanje tveganj.

(29)Od tržne infrastrukture na podlagi DLT bi bilo treba zahtevati, da člane, udeležence, izdajatelje in stranke obvesti o tem, kako namerava opravljati svoje dejavnosti in kako bo uporaba DLT ustvarila odstopanja od načina, na katerega storitev običajno opravlja tradicionalni MTF ali CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev.

(30)Tržna infrastruktura na podlagi DLT bi morala imeti vzpostavljene posebne in zanesljive ureditve IT in kibernetske ureditve v zvezi z uporabo DLT. Te ureditve bi morale biti sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo poslovnega načrta tržne infrastrukture na podlagi DLT. Zagotavljati bi morale tudi stalno zanesljivost, neprekinjenost in varnost ponujenih storitev, vključno z zanesljivostjo pametnih pogodb, ki bi se lahko uporabljale. Tržne infrastrukture na podlagi DLT bi morale zagotavljati tudi celovitost, varnost, zaupnost, razpoložljivost in dostopnost podatkov, shranjenih na podlagi DLT. Pristojni organ tržne infrastrukture na podlagi DLT bi moral imeti možnost zahtevati revizijo, s katero bi bilo zagotovljeno, da splošne ureditve IT in kibernetske ureditve ustrezajo svojemu namenu. Stroške takšne revizije bi morala kriti tržna infrastruktura na podlagi DLT.

(31)Kadar bi poslovni načrt tržne infrastrukture na podlagi DLT vključeval hrambo denarnih sredstev strank, kot so denar ali njegovi ustrezniki, prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT ali sredstev za dostop do takih prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, tudi v obliki kriptografskih ključev, bi morala imeti tržna infrastruktura na podlagi DLT vzpostavljene ustrezne ureditve za hrambo sredstev svojih strank. Sredstev strank ne bi smela uporabljati za svoj lastni račun, razen s predhodnim izrecnim soglasjem svojih strank. Tržna infrastruktura na podlagi DLT bi morala ločiti denarna sredstva strank, prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT ali sredstva za dostop do njih od lastnih sredstev ali sredstev drugih strank. Splošne ureditve IT in kibernetske ureditve tržnih infrastruktur na podlagi DLT bi morale zagotoviti, da so sredstva strank zaščitena pred goljufijami, kibernetskimi grožnjami ali drugim nepravilnim delovanjem.

(32)V času izdaje posebnega dovoljenja bi morale imeti tržne infrastrukture na podlagi DLT tudi verodostojno strategijo izstopa, če bi bilo treba ukiniti ureditev za tržne infrastrukture na podlagi DLT ali preklicati posebno dovoljenje ali nekatera odobrena izvzetja.

(33)Posebno dovoljenje, izdano tržni infrastrukturi na podlagi DLT, bi moralo slediti istim postopkom kot izdaja dovoljenja tradicionalnemu MTF ali CDD, kadar želi taka CDD upravljati nov sistem poravnave vrednostnih papirjev. Vendar bi morala infrastruktura na podlagi DLT, ki prosi za dovoljenje, pri vložitvi vloge za dovoljenje navesti izvzetja, ki bi jih zahtevala. Pristojni organ bi se moral pred izdajo dovoljenja tržni infrastrukturi na podlagi DLT posvetovati z ESMA. ESMA bi moral izdati nezavezujoče mnenje in dati priporočila o vlogi ali zahtevanih izvzetjih. ESMA bi se moral posvetovati tudi s pristojnimi organi drugih držav članic. Pri izdaji nezavezujočega mnenja bi si moral prizadevati za finančno stabilnost, celovitost trga in varstvo vlagateljev. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco na enotnem trgu, bi moral biti cilj nezavezujočega mnenja ESMA tudi zagotoviti doslednost in sorazmernost izvzetij, ki jih odobrijo različni pristojni organi po vsej Uniji.

(34)Pristojni organ, ki bi preučil vlogo, ki jo predloži prihodnja tržna infrastruktura na podlagi DLT, bi moral imeti možnost, da dovoljenje zavrne, če obstajajo razlogi za domnevo, da bi tržna infrastruktura na podlagi DLT ogrozila finančno stabilnost, varstvo vlagateljev ali celovitost trga ali če bi bila vloga poskus izognitve obstoječim zahtevam.

(35)V posebnem dovoljenju, ki ga pristojni organ izda določeni tržni infrastrukturi na podlagi DLT, bi morala biti navedena izvzetja, odobrena navedeni tržni infrastrukturi na podlagi DLT. Takšno dovoljenje bi moralo veljati za Unijo. ESMA bi moral na svojem spletišču objaviti seznam tržnih infrastruktur na podlagi DLT in seznam izvzetij, odobrenih vsaki od njih.

(36)Posebno dovoljenje in izvzetja, ki jih odobrijo pristojni nacionalni organi, bi bilo treba izdati začasno za obdobje največ šestih let od datuma posebnega dovoljenja. Po petih letih od začetka uporabe Uredbe bi morala ESMA in Komisija oceniti to pilotno ureditev za tržne infrastrukture, ki temeljijo na tehnologiji digitalne evidence. Navedeno šestletno obdobje zagotavlja tržnim infrastrukturam na podlagi DLT dovolj časa, da svoje poslovne modele prilagodijo kakršnim koli spremembam te ureditve in da v okviru pilotne ureditve delujejo na tržno donosen način. ESMA in Komisiji bi omogočilo zbiranje koristnih podatkov, ki zajemajo približno tri koledarska leta delovanja pilotne ureditve po dodelitvi kritične mase posebnih dovoljenj in s tem povezanih izvzetij, ter poročanje o tem. Prav tako bi tržnim infrastrukturam na podlagi DLT omogočilo, da sprejmejo potrebne ukrepe za prenehanje svojih dejavnosti ali za prehod na nov regulativni okvir na podlagi poročil ESMA in Komisije.

(37)Brez poseganja v ustrezne določbe Direktive 2014/65/EU (direktiva o trgih finančnih instrumentov, MiFID II) ali Uredbe (EU) št. 909/2014 (uredba o centralnih depotnih družbah) bi morali biti pristojni organi pooblaščeni, da prekličejo posebno dovoljenje ali kakršno koli odobreno izvzetje tržni infrastrukturi na podlagi DLT, ko je bila ugotovljena pomanjkljivost v tehnologiji, na kateri temelji infrastruktura, ali storitvah ali dejavnostih, ki jih zagotavlja tržna infrastruktura na podlagi DLT, če ta pomanjkljivost prevlada nad koristmi, ki jih zagotavlja zadevna storitev, ko je tržna infrastruktura na podlagi DLT kršila kakršne koli pogoje, povezane z izvzetji, ki jih je določil pristojni organ ob odobritvi posebnega dovoljenja, ali ko je tržna infrastruktura na podlagi DLT evidentirala finančne instrumente, ki v skladu s to uredbo ne izpolnjujejo pogojev za prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT. V okviru svoje dejavnosti bi morala imeti tržna infrastruktura na podlagi DLT možnost, da zaprosi za dodatna izvzetja poleg tistih, ki so bile zahtevana ob izdaji dovoljenja. V takem primeru bi moralo za ta dodatna izvzetja, ki jih zahtevajo tržne infrastrukture na podlagi DLT, veljati posebno dovoljenje pristojnih organov, in sicer na enak način, kot je bilo zahtevano ob prvotnem dovoljenju tržni infrastrukturi na podlagi DLT.

(38)Ker bi bile lahko tržne infrastrukture na podlagi DLT začasno izvzete iz veljavne zakonodaje Unije, bi morale v času njihovega posebnega dovoljenja tesno sodelovati s pristojnimi organi in Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA). Tržne infrastrukture na podlagi DLT bi morale pristojne organe in ESMA obvestiti o vseh pomembnih spremembah svojega poslovnega načrta in kritičnega osebja, vseh dokazih o kibernetskih grožnjah ali napadih, goljufijah ali resnih zlorabah, vseh spremembah informacij, zagotovljenih v času prvotne vloge za dovoljenje, vseh tehničnih težavah, zlasti tistih, povezanih z uporabo DLT, ter kakršnih koli novih tveganjih glede varstva vlagateljev, celovitosti trga in finančne stabilnosti, ki niso bila predvidena v času izdaje posebnega dovoljenja. Kadar je pristojni organ uradno obveščen o taki pomembni spremembi, bi moral od tržne infrastrukture na podlagi DLT zahtevati, naj zaprosi za novo dovoljenje ali izvzetje, ali pa bi moral sprejeti kakršne koli korektivne ukrepe, ki se mu zdijo primerni. Tržne infrastrukture na podlagi DLT bi morale pristojnim organom in ESMA zagotoviti tudi vse ustrezne podatke, kadar koli se taki podatki zahtevajo. Da se zagotovijo varstvo vlagateljev, celovitost trga in finančna stabilnost bi moral imeti pristojni organ, ki je izdal posebno dovoljenje tržni infrastrukturi na podlagi DLT, možnost, da po posvetovanju z ESMA priporoči kakršne koli korektivne ukrepe.

(39)Tržne infrastrukture na podlagi DLT bi morale tudi redno poročati svojim pristojnim organom in ESMA. ESMA bi moral organizirati razprave o teh poročilih, da bi vsem pristojnim organom v Uniji omogočila pridobivanje izkušenj o učinku uporabe DLT in vseh prilagoditvah zakonodaje Unije o finančnih storitvah, ki bi bile lahko potrebne, da se omogoči uporaba DLT v večjem obsegu.

(40)ESMA bi moral pet let po začetku uporabe te uredbe Komisiji poročati o tej pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi DLT, vključno z morebitnimi koristmi, povezanimi z uporabo DLT, tveganji, ki se pojavijo, in tehničnimi težavami. Komisija bi morala na podlagi poročila ESMA poročati Svetu in Evropskemu parlamentu. V tem poročilu bi bilo treba oceniti stroške in koristi podaljšanja te ureditve za tržne infrastrukture na podlagi DLT za nadaljnje obdobje, razširitve te ureditve na nove vrste finančnih instrumentov, zagotovitve, da ta ureditev postane trajna s spremembami ali brez njih, spremembe zakonodaje Unije o finančnih storitvah ali zaključka te ureditve.

(41)V obstoječih pravilih EU o finančnih storitvah so bile ugotovljene nekatere potencialne vrzeli, kar zadeva njihovo uporabo za kriptoimetja, ki se štejejo za finančne instrumente 46 . Zlasti nekateri regulativni tehnični standardi iz Uredbe (EU) št. 600/2014 (uredba o trgih finančnih instrumentov) v zvezi z nekaterimi zahtevami glede sporočanja podatkov ter zahtevami glede preglednosti pred trgovanjem in po njem niso dobro prilagojeni finančnim instrumentom, izdanim na podlagi tehnologije razpršene evidence. Sekundarni trgi finančnih instrumentov, ki se izdajajo na podlagi tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije, so še vedno v nastajanju, zato se lahko njihove značilnosti razlikujejo od trgov finančnih instrumentov, ki uporabljajo tradicionalno tehnologijo. Pravila iz teh regulativnih tehničnih standardov bi se moralo dati učinkovito uporabljati za vse finančne instrumente, ne glede na uporabljeno tehnologijo. Zato bi bilo treba ESMA pooblastiti, da opravi celovito oceno teh regulativnih tehničnih standardov, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 600/2014, in predlaga vse potrebne spremembe za zagotovitev, da se lahko pravila iz navedene uredbe učinkovito uporabljajo za finančne instrumente, izdane na podlagi tehnologije razpršene evidence. ESMA bi moral pri izvajanju te ocene upoštevati posebnosti navedenih finančnih instrumentov, izdanih na podlagi tehnologije razpršene evidence, in dejstvo, ali zahtevajo prilagojene standarde, ki bi omogočali njihov razvoj, ne da bi bili ogroženi cilji pravil iz regulativnih tehničnih standardov, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 600/2014.

(42)Kadar države članice ciljev te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči, ker so vse regulativne ovire za razvoj tržnih infrastruktur na podlagi DLT za kriptoimetja, ki se štejejo za finančne instrumente v skladu z Direktivo 2014/65/EU (direktiva o trgih finančnih instrumentov, MiFID II), vključene v zakonodajo Unije o finančnih storitvah, se taki cilji lažje dosežejo na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(43)Da bi Unija lahko sledila inovacijam, je pomembno, da se ureditev tržnih infrastruktur na podlagi DLT začne uporabljati čim prej, potem ko države članice prenesejo Direktivo (EU).../... Evropskega parlamenta in Sveta 47 .

(44)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725(ES) Evropskega parlamenta in Sveta 48 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta mnenje podala... [datum mnenja] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

(1)Ta uredba določa zahteve za večstranske sisteme trgovanja in sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki uporabljajo tehnologijo razpršene evidence (v nadaljnjem besedilu: tržne infrastrukture na podlagi DLT) in imajo posebna dovoljenja za delovanje v skladu s členoma 7 in 8.

(2)Ta uredba določa zahteve za:

(a)izdajo in preklic takšnih posebnih dovoljenj;

(b)odobritev, spremembo in preklic s tem povezanih izvzetij;

(c)pooblaščanje, spreminjanje in preklic s tem povezanih pogojev, izravnalnih ali korektivnih ukrepov;

(d)upravljanje takšnih tržnih infrastruktur na podlagi DLT;

(e)nadzor nad takšnimi tržnimi infrastrukturami na podlagi DLT ter

(f)sodelovanje med upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT, pristojnimi organi in ESMA.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„tehnologija razpršene evidence“ ali „DLT“ pomeni vrsto tehnologij, ki podpirajo razpršeno evidentiranje šifriranih podatkov;

(2)„tržna infrastruktura na podlagi DLT“ pomeni „večstranski sistem trgovanja na podlagi DLT“ ali „sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT“;

(3)„večstranski sistem trgovanja na podlagi DLT“ ali „DLT MTF“ pomeni „večstranski sistem trgovanja“, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga in ki v trgovanje sprejema samo prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT ter kateremu se lahko na podlagi preglednih, nediskrecijskih, enotnih pravil in postopkov dovoli, da:

(a)zagotovi začetno evidentiranje prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT;

(b)za plačilo poravnava posle s prenosljivimi vrednostnimi papirji na podlagi DLT in

(c)zagotavlja storitve hrambe v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji na podlagi DLT ali, kjer je to primerno, povezanimi plačili in zavarovanjem s premoženjem, ki se zagotovijo z uporabo DLT MTF;

(4)„sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT“ pomeni sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja „centralna depotna družba“, ki za plačilo poravnava posle s prenosljivimi vrednostnimi papirji na podlagi DLT;

(5)„prenosljivi vrednostni papirji na podlagi DLT“ pomenijo „prenosljive vrednostne papirje“ v smislu člena 4(1)(44)(a) in (b) Direktive 2014/65/EU, ki se izdajo, evidentirajo, prenesejo in hranijo z uporabo DLT;

(6)„večstranski sistem trgovanja“ pomeni večstranski sistem trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(1)(22) Direktive 2014/65/EU;

(7)„centralna depotna družba“ ali „CDD“ pomeni centralno depotno družbo, kot je opredeljena v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(8)„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v členu 4(1)(15) Direktive 2014/65/EU;

(9)„poravnava“ pomeni poravnavo, kot je opredeljena v členu 2(7) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(10)„delovni dan“ pomeni delovni dan, kot je opredeljen v členu 2(14) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(11)„dostava proti plačilu“ ali „DVP“ pomeni dostavo proti plačilu, kot je opredeljena v členu 2(27) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(12)„neuspešna poravnava“ pomeni neuspešno poravnavo, kot je opredeljena v členu 2(1)(15) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(13)„državna obveznica“ pomeni obveznico, ki jo izda državni izdajatelj, ki je eno od naslednjega:

(a)Unija;

(b)država članica, vključno z vladnim oddelkom, agencijo ali pravno osebo s posebnim namenom v državi članici ali drugem suverenem subjektu;

(c)suveren subjekt, ki ni naveden v točkah (a) in (b);

(14)„druga javna obveznica“ pomeni obveznico, ki jo izda kateri koli od naslednjih javnih izdajateljev:

(a)v primeru zvezne države članice ena od zveznih enot;

(b)pravni subjekt s posebnim namenom za več držav članic;

(c)mednarodna finančna institucija, ki sta jo ustanovili dve ali več držav članic in katere namen je zagotoviti financiranje in finančno pomoč za svoje članice, da se zaščiti stabilnost euroobmočja kot celote;

(d)Evropska investicijska banka;

(e)„javni subjekt“, ki ni izdajatelj državne obveznice, kot je določena v točki (13);

(15)„zamenljiva obveznica“ pomeni instrument, ki ga sestavlja obveznica ali listinjen dolžniški instrument z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom, kot je opcija za nakup lastniškega instrumenta, ki predstavlja osnovo;

(16)„krita obveznica“ pomeni obveznico iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta 49 ;

(17)„podjetniška obveznica“ pomeni obveznico, ki jo izda evropska delniška družba (Societas Europaea), ustanovljena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2157/2001 50 , ali vrsta podjetja, navedena v Prilogi I Direktive 2017/1132/ES Evropskega parlamenta in Sveta 51 , oziroma enakovredno podjetje iz tretje države;

(18)„druga obveznica“ pomeni obveznico, ki ne pripada nobeni vrsti obveznic iz točk (13) do (17);

(19)„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v členu 4(1)(1) Direktive 2014/65/EU;

(20)„upravljavec trga“ pomeni upravljavca trga, kakor je opredeljen v členu 4(1)(18) Direktive 2014/65/EU;

(21)„pristojni organ“ pomeni enega ali več pristojnih organov, imenovanih v skladu s:

(a)členom 67 Direktive 2014/65/EU za investicijska podjetja in upravljavce trga, ki upravljajo DLT MTF;

(b)členom 11 Uredbe (EU) št. 909/2014 za CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ali

(c)ki ga države članice imenujejo na drugačen način za namene nadzora uporabe te uredbe;

(22)„matična država članica“ pomeni v primeru:

(a)investicijskega podjetja, ki upravlja DLT MTF, državo članico, določeno v skladu s členom 4(55)(a)(ii) in (iii) Direktive 2014/65/EU;

(b)upravljavca trga, ki upravlja DLT MTF, državo članico, v kateri je registriran upravljavec trga DLT MTF, ali, če v skladu z zakonodajo te države članice nima statutarnega sedeža, državo članico, v kateri ima sedež upravljavec trga DLT MTF;

(c)CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, državo članico, določeno v skladu s členom 2(23) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(23)„e-denarni žetoni“ pomenijo e-denarne žetone, kot so opredeljeni v členu XX Uredbe št. 2021/XX o trgih kriptoimetij 52 .

Člen 3

Omejitve prenosljivih vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v trgovanje v tržni infrastrukturi na podlagi DLT ali jih ta infrastruktura poravna

1.V trgovanje v DLT MTF se lahko uvrstijo in v razpršeni evidenci CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, se lahko evidentirajo samo prenosljivi vrednostni papirji na podlagi DLT, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)delnice, katerih tržna kapitalizacija ali okvirna tržna kapitalizacija izdajatelja znaša manj kot 200 milijonov EUR, ali

(b)zamenljive obveznice, krite obveznice, podjetniške obveznice, druge javne obveznice in druge obveznice z obsegom izdaje manj kot 500 milijonov EUR.

2.Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, v skladu s to uredbo v trgovanje ne sme uvrstiti državnih obveznic. CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ali investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki ima dovoljenje za evidentiranje prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT v DLT MTF v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 4, ne evidentira državnih obveznic v skladu s to uredbo.

3.Skupna tržna vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ki jih evidentira CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ne presega 2,5 milijarde EUR. Če prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 4 namesto CDD evidentira DLT MTF, skupna tržna vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ki jih evidentira investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, ne presega 2,5 milijarde EUR.

4.Za namene določanja in spremljanja skupne tržne vrednosti prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT v skladu z odstavkom 1 skupno tržno vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT:

(a)zadevna CDD ali investicijsko podjetje ali upravljavec trga določi dnevno in

(b)je enaka vsoti: dnevne končne cene vsakega prenosljivega vrednostnega papirja na podlagi DLT, uvrščenega v trgovanje v DLT MTF, pomnožene s številom prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT z isto kodo ISIN, ki se v celoti ali delno poravnajo v zadevnem sistemu poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT ali DLT MTF na ta dan.

5.Upravljavec tržne infrastrukture na podlagi DLT pristojnemu organu, ki je izdal posebno dovoljenje v skladu s členom 7 ali členom 8, predloži mesečna poročila, ki dokazujejo, da vsi prenosljivi vrednostni papirji na podlagi DLT, evidentirani in poravnani v DLT MTF, ki ima dovoljenje za to, v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 4, ali s strani CDD v sistemu poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 1 do 3.

Če je skupna tržna vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, sporočena v skladu z odstavkom 1, dosegla 2,25 milijarde EUR, investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja zadevni DLT MTF, ali CDD, ki upravlja zadevni sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, aktivira strategijo prehoda iz člena 6(6). Pristojni organ v svojem mesečnem poročilu uradno obvesti o aktivaciji svoje strategije prehoda in o časovnem okviru za tak prehod.

Zadevni pristojni organ lahko dovoli, da zadevna tržna infrastruktura na podlagi DLT še naprej deluje, dokler skupna tržna vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, sporočena v skladu z odstavkom 1, ne doseže 2,75 milijarde EUR, če tak manevrski prostor zahteva upravljavec zadevne tržne infrastrukture na podlagi DLT in je to objektivno potrebno za pravilno izvajanje strategije prehoda.

6.Uredba (EU) št. 596/2014 se uporablja za prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT, uvrščene v trgovanje v DLT MTF.

Člen 4

Zahteve in izvzetja v zvezi z večstranskimi sistemi trgovanja na podlagi DLT

1.Za DLT MTF veljajo vse zahteve, ki se uporabljajo za MTF v skladu z Direktivo 2014/65/EU in Uredbo (EU) št. 2014/600, razen če je investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF:

(a)zahteval izvzetje, kot je določeno v odstavku 2 ali v skladu z Direktivo (EU).../... 53 , in mu je tako izvzetje odobril pristojni organ, ki je izdal posebno dovoljenje v skladu s členom 7, in

(b)izpolnjuje obveznosti iz člena 6 in

(c)izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 4 in vse dodatne izravnalne ukrepe, za katere pristojni organ, ki je izdal posebno dovoljenje, meni, da so primerni za doseganje ciljev določb, iz katerih se zahteva izvzetje, ali za zagotovitev varstva vlagateljev, celovitosti trga in/ali finančne stabilnosti.

2.Investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga, ki upravlja DLT MTF, se lahko na njegovo zahtevo dovoli, da v trgovanje uvrsti prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT, ki niso evidentirani v CDD v skladu s členom 3(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, ampak v razpršeni evidenci DLT MTF.

Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki zahteva izvzetje v skladu z odstavkom 1, predlaga izravnalne ukrepe za doseganje ciljev določb, iz katerih se zahteva izvzetje, in zagotovi vsaj:

(a)evidentiranje prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT v okviru tehnologije digitalne evidence;

(b)da je število prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, evidentiranih v DLT MTF, v katerem koli trenutku enako skupnemu številu takih prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT v obtoku v okviru tehnologije digitalne evidence;

(c)da DLT MTF vodi evidence, ki investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga, ki upravlja DLT MTF, omogočajo, da kadar koli takoj loči prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT člana, udeleženca, izdajatelja ali stranke od tovrstnih vrednostnih papirjev katerega koli drugega člana, udeleženca, izdajatelja ali stranke.

Če DLT MTF ni vložil zahtevka za izvzetje v skladu s prvim pododstavkom, se prenosljivi vrednostni papirji na podlagi DLT evidentirajo bodisi v nematerializirani obliki pri CDD bodisi v okviru tehnologije razpršene evidence CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT.

3.Če investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, zaprosi za izvzetje iz odstavka 2, s pomočjo zanesljivih postopkov in ureditev zagotovi, da DLT MTF:

(a)jamči, da je število prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT v izdaji ali delu izdaje, ki jih uvrsti v trgovanje investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, v katerem koli trenutku enako vsoti prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ki sestavljajo tako izdajo ali del izdaje, evidentiranih v okviru DLT;

(b)jamči za hrambo vseh prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT ter vseh denarnih sredstev za izvedbo plačil za takšne vrednostne papirje ali kakršnega koli zavarovanja s premoženjem, zagotovljenega v zvezi s takimi posli, pri katerih se uporablja DLT MTF;

(c)omogoča jasno, natančno in pravočasno potrditev podrobnosti o poslih s prenosljivimi vrednostnimi papirji na podlagi DLT, vključno z vsemi plačili, izvedenimi v zvezi z njimi, pa tudi poravnavo ali poziv h kateremu koli zavarovanju s premoženjem v zvezi s tem;

(d)zagotavlja jasne, točne in pravočasne informacije v zvezi s poravnavo poslov, vključno z dokončnostjo poravnave, z opredelitvijo trenutka, od katerega član, udeleženec, izdajatelj ali stranka ne more preklicati nalogov za prenos ali drugih vnaprej določenih navodil;

(e)poravna posle s prenosljivimi vrednostnimi papirji na podlagi DLT blizu realnem času ali znotraj dneva, v vsakem primeru pa najpozneje drugi delovni dan po zaključku trgovanja;

(f)zagotovi dostavo proti plačilu.

Poravnava plačil se lahko izvede s centralnobančnim denarjem, kadar je to izvedljivo in na voljo, ali, kadar to ni izvedljivo in na voljo, z denarjem komercialnih bank, vključno z denarjem komercialnih bank v obliki žetonov, ali z e-denarnimi žetoni.

Če poravnava poteka z denarjem komercialnih bank ali e-denarnimi žetoni, investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, opredeli, izmeri, spremlja, upravlja in čim bolj zmanjša kakršno koli tveganje nasprotne stranke, ki izhaja iz uporabe takšnega denarja, in

(g)bodisi prepreči bodisi, če to ni mogoče, obravnava neuspešne poravnave.

4.Če investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, zaprosi za izvzetje v skladu z odstavkom 2 ali Direktivo (EU).../... 54 , v vsakem primeru dokaže, da je zahtevano izvzetje:

(a)sorazmerno in upravičeno z uporabo DLT ter

(b)omejeno na DLT MTF in ne zajema nobenega drugega MTF, ki ga upravlja navedeno investicijsko podjetje ali upravljavec trga.

Člen 5

Zahteve in izvzetja v zvezi s sistemom poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT

1.Za CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, veljajo zahteve, ki se uporabljajo za CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, razen če je takšna CDD:

(a)zahtevala izvzetja, kot so določena v odstavkih 2 do 6, in ji je takšna izvzetja odobril pristojni organ, ki je izdal posebno dovoljenje v skladu s členom 8;

(b)izpolnjuje obveznosti iz člena 6 in

(c)izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 7 in vse dodatne izravnalne ukrepe, za katere pristojni organ, ki je izdal posebno dovoljenje, meni, da so primerni za doseganje ciljev določb, iz katerih se zahteva izvzetje, ali za zagotovitev varstva vlagateljev, celovitosti trga in/ali finančne stabilnosti.

2.Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, na njeno zahtevo izvzame iz uporabe člena 2(4) o nematerializirani obliki, člena 2(9) o prenosnem nalogu, člena 2(28) o računih vrednostnih papirjev, člena 3 o evidentiranju vrednostnih papirjev, člena 37 o celoti izdaje, člena 38 o ločevanju sredstev iz Uredbe (EU) št. 909/2014, če CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT:

(a)dokaže, da uporaba „računa vrednostnih papirjev“, kot je opredeljen v členu 2(28) Uredbe (EU) št. 909/2014, ali uporaba nematerializirane oblike ni združljiva z uporabo posebne DLT;

(b)predlaga izravnalne ukrepe za doseganje ciljev določb, iz katerih se zahteva izvzetje, in zagotovi vsaj:

(c)evidentiranje prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT v razpršeni evidenci;

(d)da je število prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT v izdaji ali delu izdaje, ki jih uvrsti v trgovanje CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, v katerem koli trenutku enako vsoti prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ki sestavljajo tako izdajo ali del izdaje, evidentiranih v razpršeni evidenci, in

(e)vodi evidence, ki CDD omogočajo, da kadar koli takoj loči prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT člana, udeleženca, izdajatelja ali stranke od tovrstnih vrednostnih papirjev katerega koli drugega člana, udeleženca, izdajatelja ali stranke.

3.Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, na njeno zahtevo izvzame iz uporabe člena 19 in člena 30 Uredbe (EU) št. 909/2014, če so:

(1)take določbe nezdružljive z uporabo DLT, kot jo predvideva določena DLT, ki jo upravlja zadevna CDD, in

(2)CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, zagotovi, da so izpolnjeni pogoji iz točk (c) do (i) člena 30(1) in člena 30(2) Uredbe (EU) št. 909/2014.

4.Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, na njeno zahtevo izvzame iz uporabe člena 2(19) Uredbe (EU) št. 909/2014 o udeležencih in ji lahko dovoli, da kot udeležence sprejme fizične in pravne osebe, ki niso navedene v členu 2(19), če imajo takšne osebe:

(1)zadosten ugled ter so sposobne in primerne ter

(2)imajo zadostno raven sposobnosti, kompetenc, izkušenj in znanja o potrgovanju in delovanju DLT.

5.Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, na njeno zahtevo izvzame iz uporabe člena 40 Uredbe (EU) št. 909/2014 o poravnavi z denarjem, če CDD zagotovi dostavo proti plačilu.

Poravnava plačil se lahko izvede s centralnobančnim denarjem, kadar je to izvedljivo in na voljo, ali, kadar to ni izvedljivo in na voljo, z denarjem komercialnih bank, vključno z denarjem komercialnih bank v obliki žetonov, ali z e-denarnimi žetoni.

Če poravnava poteka z denarjem komercialnih bank ali e-denarnimi žetoni, investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, opredeli, izmeri, spremlja, upravlja in čim bolj zmanjša kakršno koli tveganje nasprotne stranke, ki izhaja iz uporabe takšnega denarja.

6.Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, na njeno zahtevo izvzame iz uporabe člena 50 in/ali člena 53 o dostopu do standardne povezave in dostopu med CDD in drugo tržno infrastrukturo iz Uredbe (EU) št. 909/2014, če ta dokaže, da uporaba DLT ni združljiva z obstoječimi sistemi drugih CDD ali drugimi tržnimi infrastrukturami ali da bi odobritev takega dostopa do druge CDD ali druge tržne infrastrukture, ki uporablja obstoječe sisteme, povzročila nesorazmerne stroške glede na velikost sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT.

7.Če je CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, zahtevala izvzetje v skladu s prvim pododstavkom, omogoči dostop drugim CDD, ki upravljajo sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ali DLT MTF.

Če CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, zahteva izvzetje v skladu z odstavki 2 do 6, v vsakem primeru dokaže, da je:

(a)zahtevano izvzetje sorazmerno in upravičeno z uporabo DLT ter

(b)je zahtevano izvzetje omejeno na sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT in ne zajema nobenega drugega sistema poravnave vrednostnih papirjev, kot je opredeljen v členu 2(10) Uredbe (EU) št. 909/2014, ki ga upravlja ista CDD.

8.Ko je CDD zahtevala izvzetje iz odstavka 3 in ji je bilo izvzetje odobreno, se zahteva iz člena 39(1) Uredbe (EU) št. 909/2014/EU, v skladu s katero morajo države članice v skladu z Direktivo 98/26/ES določiti sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, in ga priglasiti, ne uporablja za sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT. Navedeno državam članicam ne preprečuje, da določijo in priglasijo sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT v skladu z Direktivo 98/26/ES, če sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT izpolnjuje vse zahteve iz navedene direktive.

Člen 6

Dodatne zahteve za tržne infrastrukture na podlagi DLT

1.Upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT pripravijo jasen in podroben poslovni načrt, v katerem je opisano, kako nameravajo izvajati svoje storitve in dejavnosti, vključno z opisom kritičnega osebja, tehničnimi vidiki, uporabo DLT in informacijami, zahtevanimi v odstavku 3.

Prav tako imajo posodobljeno, jasno in podrobno javno dostopno pisno dokumentacijo, ki se lahko da na voljo z elektronskimi sredstvi in v kateri so opredeljena pravila, v skladu s katerimi tržna infrastruktura na podlagi DLT deluje, vključno z dogovorjenimi povezanimi pravnimi pogoji, ki opredeljujejo pravice, obveznosti, odgovornosti in obveznosti upravljavca tržne infrastrukture na podlagi DLT ter članov, udeležencev, izdajateljev in/ali strank, ki uporabljajo zadevno tržno infrastrukturo na podlagi DLT. Takšne pravne ureditve določajo pravo, ki se uporablja, mehanizem predhodnega reševanja sporov in jurisdikcijo, v kateri se sproži sodni postopek.

2.CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, in investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, ki zahtevajo izvzetje iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, določijo pravila o delovanju DLT, ki jo upravljajo, vključno s pravili za dostop do tehnologije razpršene evidence, udeležbo validacijskih vozlišč, obravnavanjem morebitnih nasprotij interesov in upravljanjem tveganja, vključno z morebitnimi blažilnimi ukrepi.

3.Upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT svojim članom, udeležencem, izdajateljem in strankam na svojem spletišču zagotovijo jasne in nedvoumne informacije o tem, kako opravljajo svoje funkcije, storitve in dejavnosti ter kako to izvajanje funkcij, storitev in dejavnosti odstopa od MTF ali sistema poravnave vrednostnih papirjev. Ta informacija vključuje vrsto uporabljene DLT.

4.Upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT zagotovijo, da so splošne ureditve IT in kibernetske ureditve, povezane z uporabo njihove DLT, sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo njihovega poslovanja. Te ureditve zagotavljajo stalno preglednost, razpoložljivost, zanesljivost in varnost njihovih storitev in dejavnosti, vključno z zanesljivostjo pametnih pogodb, ki se uporabljajo za DLT. Te ureditve zagotavljajo tudi celovitost, varnost in zaupnost vseh shranjenih podatkov ter razpoložljivost in dostopnost takih podatkov.

Upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT morajo imeti vzpostavljen poseben postopek za operativna tveganja, namenjen tveganjem, ki jih predstavlja uporaba DLT in kriptoimetij, ter temu, kako bi se ta tveganja obravnavala, če bi se pojavila.

Za oceno zanesljivosti splošne ureditve IT in kibernetske ureditve tržne infrastrukture na podlagi DLT lahko pristojni organ zahteva revizijo. Pristojni organ za izvajanje revizije imenuje neodvisnega revizorja. Stroške takšne revizije bi morala kriti tržna infrastruktura na podlagi DLT.

5.Kadar upravljavec tržne infrastrukture na podlagi DLT zagotovi hrambo denarnih sredstev udeležencev, članov, udeležencev, izdajateljev ali strank, zavarovanja s premoženjem in prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT ter sredstev za dostop do takih prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, tudi v obliki kriptografskih ključev, imajo upravljavci takih tržnih infrastruktur na podlagi DLT vzpostavljene ustrezne ureditve, ki preprečujejo uporabo navedenih denarnih sredstev, zavarovanja s premoženjem ali prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT na njihovem lastnem računu, razen z izrecnim soglasjem zadevnega udeleženca, člana, izdajatelja ali stranke, ki mora biti v pisni obliki in je lahko podano z elektronskimi sredstvi.

Upravljavec tržne infrastrukture na podlagi DLT vodi varne, natančne, zanesljive in dostopne evidence o denarnih sredstvih, zavarovanju s premoženjem in prenosljivih vrednostnih papirjih na podlagi DLT, ki jih hrani njegova tržna infrastruktura na podlagi DLT za člane, udeležence, izdajatelje ali stranke, ter o sredstvih za dostop do njih.

Upravljavec tržne infrastrukture na podlagi DLT denarna sredstva, zavarovanje s premoženjem in prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT ter sredstva za dostop do njih članov, udeležencev, izdajateljev ali strank, ki uporabljajo njegovo tržno infrastrukturo na podlagi DLT, loči od lastnih sredstev in od enakih sredstev drugih članov, udeležencev, izdajateljev ali strank.

Splošne ureditve IT in kibernetske ureditve iz odstavka 4 zagotavljajo, da so navedena denarna sredstva, zavarovanje s premoženjem in prenosljivi vrednostni papirji na podlagi DLT ter sredstva za dostop do njih zaščiteni pred tveganji nedovoljenega dostopa, vdora v računalniški sistem, razvrednotenja, izgube, kibernetskega napada ali kraje.

6.Upravljavec tržne infrastrukture na podlagi DLT vzpostavi jasno, podrobno in javno dostopno strategijo za pravočasen prehod iz določene tržne infrastrukture na podlagi DLT (v nadaljnjem besedilu: strategija prehoda) ali njeno prenehanje, če je treba dovoljenje ali nekatera izvzetja, odobrena v skladu s členom 4 ali členom 5, preklicati ali kako drugače prekiniti ali v primeru kakršnega koli prostovoljnega ali neprostovoljnega prenehanja poslovanja DLT MTF ali sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT. Strategija prehoda določa, kako se v primeru takega preklica, prekinitve ali prenehanja obravnavajo člani, udeleženci, izdajatelji in stranke. Strategija prehoda se redno posodablja na podlagi predhodnega soglasja pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje za upravljanje in odobril s tem povezana izvzetja v skladu s členoma 4 in 5.

Člen 7

Posebno dovoljenje za upravljanje večstranskega sistema trgovanja na podlagi DLT

1.Pravna oseba, ki ima v skladu z Direktivo 2014/65/EU dovoljenje kot investicijsko podjetje ali dovoljenje, da upravlja regulirani trg, lahko v skladu s to uredbo zaprosi za posebno dovoljenje za upravljanje DLT MTF.

2.Vlogam za posebno dovoljenje za upravljanje DLT MTF v skladu s to uredbo se priložijo naslednje informacije:

(a)informacije, ki se zahtevajo v členu 7(4) Direktive 2014/65/EU;

(b)poslovni načrt, pravila DLT MTF in povezane pravne ureditve iz člena 6(1) ter informacije o delovanju, storitvah in dejavnostih DLT MTF iz člena 6(3);

(c)kjer je primerno, delovanje lastniške DLT iz člena 6(2);

(d)splošne ureditve IT in kibernetske ureditve iz člena 6(4);

(e)kjer je primerno, opis ureditev hrambe prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT iz člena 6(5);

(f)strategija prehoda iz člena 6(6) in

(g)izvzetja, ki se zahtevajo v skladu s členom 4, utemeljitev za vsako zahtevano izvzetje, vsi predlagani izravnalni ukrepi in sredstva, predvidena za izpolnjevanje pogojev, povezanih s takšnimi izvzetji iz člena 4.

3.Pred odločitvijo o vlogi za posebno dovoljenje za upravljanje DLT MTF v skladu s to uredbo pristojni organ matične države članice uradno obvesti ESMA in mu zagotovi vse ustrezne informacije o DLT MTF, obrazložitev zahtevanih izvzetij, njihove utemeljitve in vse izravnalne ukrepe, ki jih je predlagal vložnik ali jih je zahteval pristojni organ.

ESMA v treh mesecih od prejema uradnega obvestila pristojnemu organu predloži nezavezujoče mnenje o vlogi in vsa priporočila glede izvzetij, ki jih zahteva vložnik, ki so potrebna za zagotovitev varstva vlagateljev, celovitosti trga in finančne stabilnosti. ESMA spodbuja tudi doslednost in sorazmernost izvzetij, ki jih pristojni organi odobrijo investicijskim podjetjem ali upravljavcem trga, ki upravljajo DLT MTF, po vsej Uniji. V ta namen se ESMA pravočasno posvetuje s pristojnimi organi drugih držav članic in v svojem mnenju v največji možni meri upošteva njihova stališča.

4.Brez poseganja v člena 7 in 44 Direktive 2014/65/EU pristojni organ vložniku zavrne izdajo dovoljenja za upravljanje DLT MTF v skladu s to uredbo, če obstajajo objektivni razlogi za domnevo, da:

(a)vložnik ne obravnava ustrezno znatnih tveganj za varstvo vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost in jih ne blaži ali

(b)je namen posebnega dovoljenja za upravljanje DLT MTF v skladu s to uredbo in zahtevanih izvzetij izogibanje pravnim in/ali regulativnim zahtevam.

5.Posebno dovoljenje, izdano investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga za upravljanje DLT MTF, velja po vsej Uniji največ šest let od datuma posebnega dovoljenja. V njem so navedena izvzetja, ki se odobrijo v skladu s členom 4.

ESMA na svojem spletišču objavi seznam DLT MTF, datum začetka in konca veljavnosti njihovih posebnih dovoljenj ter seznam izvzetij, odobrenih vsakemu od njih.

6.Brez poseganja v člena 8 in 44 Direktive 2014/65/EU pristojni organ, ki je izdal posebno dovoljenje v skladu s to uredbo, po posvetovanju z ESMA v skladu z odstavkom 3 prekliče tako dovoljenje ali katero koli odobreno izvzetje, če:

(a)je bila odkrita pomanjkljivost v delovanju DLT ali pri storitvah in dejavnostih, ki jih zagotavlja upravljavec DLT MTF in pomenijo tveganje za varstvo vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost, ki prevlada nad koristmi storitev in dejavnosti, ki se preizkušajo;

(b)je investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, kršil pogoje, povezane z izvzetji, ki jih je odobril pristojni organ;

(c)je investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, uvrstil v trgovanje finančne instrumente, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 3(1) in 3(2);

(d)je investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF in je zahteval izvzetje iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, evidentiral prenosljive vrednostne papirje na podlagi DLT, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 3(1) in 3(2);

(e)je investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF in je zaprosil za posebno dovoljenje za izvzetje iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, presegel pragove iz tretjega pododstavka člena 3(3) ali (5) ali

(f)pristojni organ ugotovi, da je investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki je zaprosil za posebno dovoljenje za upravljanje DLT MTF, pridobil tako dovoljenje ali so mu bila odobrena s tem povezana izvzetja na podlagi zavajajočih informacij, vključno s kakršno koli pomembno opustitvijo.

7.Kadar investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, v okviru svoje dejavnosti predlaga uvedbo bistvene spremembe delovanja DLT ali svojih storitev ali dejavnosti, za kar je potrebno novo dovoljenje, novo izvzetje ali sprememba enega ali več obstoječih izvzetij ali pogojev, povezanih z njim, zaprosi za tako dovoljenje, izvzetje ali spremembo v skladu s členom 4. Tako dovoljenje, izvzetje ali spremembo obravnava pristojni organ v skladu z odstavki 2 do 5.

Kadar investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, v okviru svoje dejavnosti zaprosi za novo dovoljenje ali izvzetje, to stori v skladu s členom 4. Tako dovoljenje ali izvzetje obravnava pristojni organ v skladu z odstavki 2 do 5.

Člen 8

Posebno dovoljenje za upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT

1.Pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje kot CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, lahko v skladu s to uredbo zaprosi za posebno dovoljenje za upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT.

2.Vlogam za posebno dovoljenje za upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT v skladu s to uredbo se priložijo naslednje informacije:

(a)informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 7(9) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)poslovni načrt, pravila sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT in povezane pravne ureditve iz člena 6(1) ter informacije o delovanju, storitvah in dejavnostih sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT iz člena 6(3);

(c)delovanje lastniške DLT iz člena 6(2);

(d)splošne ureditve IT in kibernetske ureditve iz člena 6(4);

(e)ureditve hrambe iz člena 6(5);

(f)strategija prehoda iz člena 6(6);

(g)izvzetja, ki se zahtevajo v skladu s členom 5, utemeljitve za vsako zahtevano izvzetje, vsi predlagani izravnalni ukrepi in ukrepi, predvideni za izpolnjevanje pogojev, povezanih s takšnimi izvzetji iz člena 5.

3.Pred odločitvijo o vlogi za posebno dovoljenje za upravljanje DLT MTF v skladu s to uredbo pristojni organ uradno obvesti ESMA in mu zagotovi vse ustrezne informacije o sistemu poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, obrazložitev zahtevanih izvzetij, njihove utemeljitve in morebitne izravnalne ukrepe, ki jih je predlagal vložnik ali jih je zahteval pristojni organ.

ESMA v treh mesecih od prejema uradnega obvestila pristojnemu organu predloži nezavezujoče mnenje o vlogi in vsa priporočila glede izvzetij, ki jih zahteva vložnik, ki so potrebna za zagotovitev varstva vlagateljev, celovitosti trga in finančne stabilnosti. ESMA spodbuja tudi doslednost in sorazmernost izvzetij, ki jih pristojni organi odobrijo CDD, ki upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, po vsej Uniji. V ta namen se ESMA pravočasno posvetuje s pristojnimi organi drugih držav članic in v svojem mnenju v največji možni meri upošteva njihova stališča.

4.Brez poseganja v člen 17 Uredbe (EU) št. 909/2014 pristojni organ zavrne izdajo posebnega dovoljenja v skladu s to uredbo, če obstajajo razlogi za domnevo, da:

(a)vložnik ne obravnava ustrezno znatnih tveganj za varstvo vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost in jih ne blaži ali

(b)je namen posebnega dovoljenja za upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT in zahtevanih izvzetij izogibanje pravnim in/ali regulativnim zahtevam.

5.Posebno dovoljenje za upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT velja po vsej Uniji največ šest let od datuma posebnega dovoljenja. V njem so navedena izvzetja, ki se odobrijo v skladu s členom 5.

ESMA na svojem spletišču objavi seznam sistemov poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, datum začetka in konca veljavnosti njihovih posebnih dovoljenj ter seznam izvzetij, odobrenih vsakemu od njih.

6.Brez poseganja v uporabo člena 20 Uredbe (EU) št. 909/2014 pristojni organ, ki je izdal posebno dovoljenje v skladu s to uredbo, po posvetovanju z ESMA v skladu z odstavkom 3 prekliče tako dovoljenje ali katero koli odobreno izvzetje, če:

(a)je bila odkrita pomanjkljivost v delovanju DLT ali pri storitvah in dejavnostih, ki jih zagotavlja CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ki predstavlja tveganje za celovitost trga, varstvo vlagateljev ali finančno stabilnost, ki prevlada nad koristmi storitev in dejavnosti, ki se preizkušajo, ali

(b)je CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, kršila pogoje, povezane z izvzetji, ki jih je odobril pristojni organ, ali

(c)je CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, evidentirala finančne instrumente, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 3(1) in (2), ali

(d)je CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, presegla pragove iz tretjega pododstavka člena 3(3) in (5), ali

(e)pristojni organ ugotovi, da je CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT in je zaprosila za posebno dovoljenje za upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, pridobila tako dovoljenje ali so ji bila odobrena s tem povezana izvzetja na podlagi zavajajočih informacij, vključno s kakršno koli pomembno opustitvijo.

7.Kadar CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, v okviru svoje dejavnosti predlaga uvedbo bistvene spremembe delovanja DLT, njenih storitev ali dejavnosti, za kar je potrebno novo dovoljenje, novo izvzetje ali sprememba enega ali več obstoječih izvzetij ali pogojev, povezanih z njim, zaprosi za tako dovoljenje, izvzetje ali spremembo v skladu s členom 5. Tako dovoljenje, izvzetje ali spremembo obravnava pristojni organ v skladu z odstavki 2 do 5.

Kadar CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, v okviru svoje dejavnosti zaprosi za novo dovoljenje ali izvzetje, to stori v skladu s členom 5. Tako dovoljenje, izvzetje ali spremembo obravnava pristojni organ v skladu z odstavki 2 do 5.

Člen 9

Sodelovanje med upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT, pristojnimi organi in ESMA

1.Brez poseganja v uporabo ustreznih določb Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 909/2014 upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT sodelujejo s pristojnimi organi, ki so pooblaščeni za izdajanje posebnih dovoljenj v skladu s to uredbo, in z ESMA.

Upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT predvsem takoj, ko izvejo za katero od spodaj navedenih zadev, o tem uradno obvestijo navedene pristojne organe in ESMA. Takšne zadeve vključujejo, a niso omejene na:

(a)vsako predlagano pomembno spremembo njihovega poslovnega načrta, vključno s kritičnim osebjem, pravil tržne infrastrukture na podlagi DLT in povezanih pravnih ureditev vsaj štiri mesece pred načrtovano spremembo, ne glede na to, ali predlagana pomembna sprememba zahteva spremembo posebnega dovoljenja ali z njim povezanih izvzetij ali pogojev v skladu s členom 7 ali členom 8;

(b)vse dokaze o nedovoljenem dostopu, pomembnem nepravilnem delovanju, izgubi, kibernetskih napadih ali drugih kibernetskih grožnjah, goljufijah, kraji ali drugih resnih zlorabah, ki jih je utrpela tržna infrastruktura na podlagi DLT;

(c)vse bistvene spremembe informacij, predloženih pristojnemu organu, ki je izdal posebno dovoljenje;

(d)tehnične ali operativne težave pri izvajanju dejavnosti ali storitev, za katere je potrebno posebno dovoljenje, vključno s težavami, povezanimi z razvojem ali uporabo DLT in prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ali

(e)vsa tveganja glede varstva vlagateljev, celovitosti trga ali finančne stabilnosti, ki so nastala in niso bila predvidena v vlogi za posebno dovoljenje ali ob izdaji posebnega dovoljenja.

Kadar je pristojni organ uradno obveščen o takih informacijah, lahko od zadevne tržne infrastrukture na podlagi DLT zahteva, da predloži vlogo v skladu s členom 7(7) ali členom 8(7), in/ali lahko sprejme kakršne koli potrebne korektivne ukrepe iz odstavka 3.

2.Upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT pristojnemu organu, ki je izdal posebno dovoljenje, in ESMA zagotovijo vse ustrezne informacije, ki jih morda potrebujejo.

3.Pristojni organ, ki je izdal posebno dovoljenje, lahko zahteva korektivne ukrepe v zvezi s poslovnim načrtom, pravili tržne infrastrukture na podlagi DLT in povezanimi pravnimi ureditvami, da se zagotovi varstvo vlagateljev, celovitost trga ali finančna stabilnost. Preden pristojni organ zahteva korektivne ukrepe, se posvetuje z ESMA v skladu s členom 7(3) ali členom 8(3). Tržna infrastruktura na podlagi DLT v svojih poročilih iz odstavka 4 poroča o ukrepih, sprejetih za izvajanje korektivnih ukrepov, ki jih zahteva pristojni organ.

4.Upravljavec tržne infrastrukture na podlagi DLT vsakih šest mesecev od datuma posebnega dovoljenja pristojnemu organu in ESMA predloži poročilo. Takšno poročilo vključuje, a ni omejeno na:

(a)povzetek vseh informacij iz drugega pododstavka odstavka 1;

(b)število in vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, uvrščenih v trgovanje v DLT MTF, število in vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ki jih evidentira CDD, ki upravlja sisteme poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ter po potrebi število in vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev, ki jih evidentira investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF;

(c)število in vrednost poslov, opravljenih v DLT MTF in ki jih poravna bodisi CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, bodisi, kjer je primerno, investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF;

(d)utemeljeno oceno morebitnih težav pri uporabi zakonodaje Unije o finančnih storitvah ali nacionalnega prava in

(e)ukrepe, sprejete za izvajanje kakršnih koli izravnalnih ali korektivnih ukrepov, ki jih zahteva pristojni organ, ali pogoje, ki jih določi pristojni organ.

5.ESMA opravlja usklajevalno vlogo med pristojnimi organi z namenom oblikovanja skupnega razumevanja tehnologije razpršene evidence in tržne infrastrukture na podlagi DLT, pa tudi skupne kulture na področju nadzora in zbliževanja nadzornih praks, pri čemer zagotavlja usklajene pristope in konvergenco rezultatov pri nadzoru.

ESMA redno obvešča vse pristojne organe o:

(a)poročilih, predloženih v skladu z odstavkom 4;

(b)posebnih dovoljenjih in izvzetjih, ki so bili odobreni v skladu s členom 7 in 8, ter s tem povezanih pogojih;

(c)vsaki zavrnitvi pristojnega organa, da izda posebno dovoljenje ali odobri izvzetje v skladu s členom 7 in členom 8, vsakem preklicu takega posebnega dovoljenja ali izvzetij in vsakem prenehanju poslovanja tržne infrastrukture na podlagi DLT.

6.ESMA spremlja uporabo posebnih dovoljenj, z njimi povezanih izvzetij in pogojev, odobrenih v skladu s členoma 7 in 8, ter vse potrebne izravnalne ali korektivne ukrepe in Komisiji predloži letno poročilo o tem, kako se uporabljajo v praksi.

Člen 10

Poročanje in pregled

1.ESMA najpozneje pet let po začetku uporabe te uredbe Komisiji predloži poročilo o:

(a)delovanju tržnih infrastruktur na podlagi DLT po vsej Uniji;

(b)številu DLT MTF in CDD, ki upravljajo sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT in so v skladu s to uredbo pridobili posebno dovoljenje;

(c)vrsti izvzetij, ki jih zahtevajo tržne infrastrukture na podlagi DLT, in vrsti izvzetij, ki jih odobrijo pristojni organi;

(d)številu in vrednosti prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, uvrščenih v trgovanje v DLT MTF, številu in vrednosti prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ki jih evidentirajo CDD, ki upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, ter po potrebi številu in vrednosti prenosljivih vrednostnih papirjev, ki jih evidentirajo DLT MTF;

(e)številu in vrednosti poslov, opravljenih v DLT MTF in ki jih poravnajo CDD, ki upravljajo sistem poravnave vrednostnih papirjev na podlagi DLT, in, kjer je primerno, DLT MTF;

(f)vrsti uporabljene DLT in tehničnih vprašanjih v zvezi z uporabo DLT, vključno z zadevami iz točke (b) drugega pododstavka člena 9(1);

(g)postopkih, ki jih v skladu s členom 4(3)(g) vzpostavijo DLT MTF;

(h)vseh tveganjih, ki jih predstavlja uporaba DLT;

(i)morebitnih vprašanjih v zvezi z interoperabilnostjo med tržnimi infrastrukturami na podlagi DLT in drugimi infrastrukturami, ki uporabljajo obstoječe sisteme;

(j)koristih, ki izhajajo iz uporabe DLT, v smislu kakršnih koli izboljšav učinkovitosti in zmanjšanja tveganja v celotni trgovalni in potrgovalni verigi, ki vključujejo, a niso omejene na koristi v zvezi z evidentiranjem in hrambo prenosljivih vrednostnih papirjev na podlagi DLT, sledljivostjo poslov, korporacijskimi dejanji, poročanjem in funkcijami nadzora na ravni tržne infrastrukture na podlagi DLT;

(k)vsaki zavrnitvi pristojnega organa, da izda posebna dovoljenja ali odobri izvzetja v skladu s členoma 7 in 8, o spremembah ali preklicu takih posebnih dovoljenj ali izvzetij ter o vseh izravnalnih ali korektivnih ukrepih in

(l)o vsakem prenehanju poslovanja tržne infrastrukture na podlagi DLT in razlogih za takšno prenehanje.

2.Komisija na podlagi poročila iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, vključno z analizo stroškov in koristi, o tem, ali naj se ureditev za tržne infrastrukture na podlagi DLT v skladu s to uredbo:

(a)podaljša še za eno obdobje;

(b)razširi na druge vrste finančnih instrumentov, ki se lahko izdajo, evidentirajo, prenesejo ali shranijo na DLT;

(c)spremeni;

(d)postane trajna s spremembo ali brez nje ali

(e)zaključi.

Komisija lahko v svojem poročilu predlaga vse ustrezne spremembe okvira Unije za zakonodajo o finančnih storitvah ali uskladitev nacionalnih zakonov, ki bi olajšale uporabo tehnologije razpršene evidence v finančnem sektorju, ter vse ukrepe, potrebne za premostitev prehoda tržnih infrastruktur na podlagi DLT iz pilotne ureditve.

Člen 11

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [vstaviti datum – 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Države članice v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe uradno obvestijo ESMA in Komisijo o morebitnih pristojnih organih v smislu člena 2(21)(c). ESMA objavi seznam takšnih pristojnih organov na svojem spletišču.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za digitalne finance, COM(2020) 591.

(2)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937, COM(2020) 593.

(3)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014, COM(2020) 595.

(4)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/43/ES, 2009/65/ES, 2009/138/EU, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341, COM(2020) 596.

(5)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt za finančno tehnologijo, COM(2018) 109 final z dne 8. marca 2018.

(6)    ESMA, Advice on ‘Initial Coin Offerings and Crypto-Assets’(Nasveti o prvih ponudbah kovancev in kriptoimetjih), 2019; Poročilo EBA z nasveti o kriptoimetjih, 2019.

(7)    Pismo novoizvoljene predsednice Von der Leyen podpredsedniku Dombrovskisu, 10. september 2019.

(8)    Skupna izjava Evropske komisije in Sveta o „stabilnih kovancih“, 5. december 2019.

(9)    https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/ECON-PR-650539_SL.pdf.

(10)    Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU.

(11)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/43/ES, 2009/65/ES, 2009/138/EU, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341, COM(2020) 596.

(12)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937, COM(2020) 593.

(13)    Evropska komisija, Akcijski načrt za finančno tehnologijo, COM(2018) 109 final.

(14)    ESMA, Advice on ‘Initial Coin Offerings and Crypto-Assets’(Nasveti o prvih ponudbah kovancev in kriptoimetjih), 2019; Poročilo EBA z nasveti o kriptoimetjih, 2019.

(15)    Predsednica Ursula Von Der Leyen, Politične usmeritve naslednje Evropske komisije, 2019–2024.

(16)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope, COM(2020) 67 final.

(17)    Priporočilo 7 foruma na visoki ravni o končnem poročilu o uniji kapitalskih trgov. ( https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/business_economy_euro/growth_and_investment/documents/200610-cmu-high-level-forum-final-report_en.pdf ). 

(18)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za varnostno unijo, COM(2020) 605 final z dne 24. julija 2020.

(19)    Ocena učinka, priložena predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937, COM(2020) 380.

(20)    https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/business_economy_euro/banking_and_finance/documents/2019-crypto-assets-consultation-document_en.pdf.

(21)    Ocena učinka, priložena predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937, COM(2020) 380.

(22)    https://ec.europa.eu/info/publications/egbpi-meetings-2020_en.

(23)    ESMA, Advice on ‘Initial Coin Offerings and Crypto-Assets’(Nasveti o prvih ponudbah kovancev in kriptoimetjih), 2019; Poročilo EBA z nasveti o kriptoimetjih, 2019.

(24)    Ocena učinka, priložena predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937, COM(2020) 380.

(25)    Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU.

(26)    Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012.

(27)    Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES.

(28)    Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012.

(29)    Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev.

(30)    UL C , , str. .

(31)    UL C […], […], str. […].

(32)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za digitalne finance, COM(2020) 591.

(33)    Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(34)    Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(35)    Direktiva 2013/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, ter Direktive Komisije 2007/14/ES o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES (UL L 294, 6.11.2013, str. 13).

(36)    Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(37)    Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).

(38)    Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(39)    Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).

(40)    Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Report with advice on Initial Coin Offerings and Crypto-Assets (Poročilo z nasveti o prvih ponudbah kovancev in kriptoimetjih) (ESMA50-157-1391).

(41)    Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(42)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/43/ES, 2009/65/ES, 2009/138/EU, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341, COM(2020) 596.

(43)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937, COM(2020) 593.

(44)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2013/36/EU, 2014/65/EU, 2015/2366/EU, 2009/138/ES, 2016/2341/EU, 2009/65/ES, 2011/61/ES in 2006/43/ES, COM(2020)596.

(45)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937, COM(2020) 593.

(46)    Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Report with advice on Initial Coin Offerings and Crypto-Assets (Poročilo z nasveti o prvih ponudbah kovancev in kriptoimetjih) (ESMA50-157-1391).

(47)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/43/ES, 2009/65/ES, 2009/138/EU, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341, COM(2020) 596.

(48)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(49)    Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(50)    Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE)    UL L 294, 10.11.2001, str. 1.

(51)    Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(52)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937, COM(2020) 593.

(53)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/43/ES, 2009/65/ES, 2009/138/EU, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341, COM(2020) 596, COM(2020)596

(54)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/43/ES, 2009/65/ES, 2009/138/EU, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341, COM(2020) 596.