Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020IE2228

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Prispevek civilne družbe k zeleni agendi in trajnostnemu razvoju Zahodnega Balkana v okviru procesa pristopa k EU (mnenje na lastno pobudo)

EESC 2020/02228

UL C 429, 11.12.2020, p. 114–121 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 429/114


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Prispevek civilne družbe k zeleni agendi in trajnostnemu razvoju Zahodnega Balkana v okviru procesa pristopa k EU

(mnenje na lastno pobudo)

(2020/C 429/16)

Poročevalka:

Dragica MARTINOVIĆ DŽAMONJA

Soporočevalec:

Pierre-Jean COULON

Sklep plenarne skupščine

20. 2. 2020

Pravna podlaga

člen 32(2) poslovnika

 

mnenje na lastno pobudo

Pristojnost

strokovna skupina za zunanje odnose (REX)

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

24. 7. 2020

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

18. 9. 2020

Plenarno zasedanje št.

554

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

215/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira in se še naprej močno zavzema za širitev Evropske unije (EU) na šest držav Zahodnega Balkana (1), če bodo izpolnjevale potrebna merila za članstvo.

1.2

V zvezi s tem EESO pozdravlja ukrepe Evropske komisije glede revidirane metodologije, ki omogoča začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, ter njena prizadevanja za bolj dinamičen in predvidljiv proces, vendar poziva k okrepljeni vlogi socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe.

1.3

EESO meni, da bi bilo treba v okviru okrevanja po krizi zaradi COVID-19 podpirati zelene politike ter da mora biti zeleni prehod sestavni del celovitega in v prihodnost usmerjenega načrta za okrevanje na Zahodnem Balkanu (2). V ta namen EESO pozdravlja napoved Evropske komisije o svežnju pomoči za okrevanje za Zahodni Balkan.

1.4

EESO meni, da bi se moral Zahodni Balkan uskladiti s pomembnimi evropskimi politikami in pobudami ter da bi moral biti vanje vključen, kar glede na njegovo geografsko lego še zlasti velja za evropski zeleni dogovor.

1.5

Glede na znatne naložbe in regulativne prilagoditve, ki so potrebne, je EESO trdno prepričan, da imajo socialni partnerji in organizacije civilne družbe še posebej pomembno vlogo pri prehodu na bolj zeleno in trajnostno družbo, zlasti kar zadeva specifični politični kontekst na Zahodnem Balkanu.

1.6

EESO ponovno poudarja, da je pomembno zagotavljati svobodo združevanja in spodbuden prostor civilne družbe ter da je treba povečati podporo za krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe za močan in učinkovit socialni dialog.

1.7

EESO opozarja, da je Zahodni Balkan zelo občutljiv na vplive podnebnih sprememb, ki imajo škodljive posledice za splošno zdravje in gospodarstvo. Zato so potrebni nujni ukrepi, s katerimi bi izboljšali kakovost življenja državljanov, zlasti otrok in mladih, in sicer s pravičnim prehodom na okolju prijaznejši model ter ob upoštevanju načela „nihče ne bi smel biti zapostavljen“.

1.8

EESO poziva, naj se prihodnji ukrepi za okolju prijaznejši Zahodni Balkan prilagodijo posebnim izzivom in potrebam regije, med drugim z ustreznim regulativnim okvirom, čezmejnimi dejavnostmi, inovativnimi tehnološkimi rešitvami, lokalno proizvedeno in porabljeno energijo ter energijsko učinkovitostjo, trajnostjo v mestnem prometu ter cestnem in železniškem omrežju, javno-zasebnimi partnerstvi, uvedbo IKT in hitrega interneta, ukrepi v agroživilskem sektorju itd.

1.9

EESO meni, da je mogoče izzive v zvezi z razogljičenjem, zmanjšanjem onesnaženosti zraka, vode in tal, povezljivostjo in podnebnimi spremembami na Zahodnem Balkanu preoblikovati v priložnosti, in sicer z vlaganjem v raziskave in inovacije, usvajanjem in sprejemanjem alternativnih pristopov, krožnim gospodarstvom, ravnanjem z odpadki, rešitvami za okolju prijaznejšo energijo in povezljivost, pa tudi z aktivnimi ukrepi za zaščito bogate biotske raznovrstnosti te regije.

1.10

EESO poudarja, kako pomembno je razvijati zelena znanja in spretnosti v okviru nacionalnih in regionalnih strategij za aktivno izobraževanje/usposabljanje ter pridobivanje znanj in spretnosti, s posebnim poudarkom na enakosti spolov ter v sodelovanju z ustreznimi akterji in v okviru učinkovitega socialnega dialoga.

1.11

EESO poudarja, da je treba na Zahodnem Balkanu ustrezno vzpostaviti dobro upravljanje in demokratične institucije, načelo pravne države, uspešne protikorupcijske politike, boj proti organiziranemu kriminalu, spoštovanje človekovih pravic in varnost. Ker so za ekologizacijo gospodarstva potrebne znatne naložbe, je bistveno opozoriti, da je pravna država ključni dejavnik pri zagotavljanju učinkovitega poslovnega okolja ter privabljanju zasebnih in neposrednih tujih naložb.

2.   Vključevanje Zahodnega Balkana v EU

2.1

EESO močno podpira širitev Evropske unije (EU) na šest držav Zahodnega Balkana, če bodo izpolnjevale potrebna merila za članstvo. Vzpostavil je zelo močno mrežo s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe v regiji in je trdno zavezan zagotavljanju, da se njihov glas sliši.

2.2

EESO pozdravlja solidarnost do držav Zahodnega Balkana, ki so jo evropski voditelji izrazili na zagrebškem vrhu 6. maja 2020, vendar opozarja na svoj prispevek (3), v katerem je poudaril, da bo v prihodnje potreben večji angažma pri širitvi, ter izrazil obžalovanje zaradi nezadostnega priznavanja pomena, ki ga ima glas civilne družbe.

2.3

EESO pozdravlja sporočilo z naslovom Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan (4), v katerem je predlagana revidirana metodologija za države kandidatke ter katerega namen je vzpostaviti bolj verodostojen proces za nadaljnjo širitve, vendar z obžalovanjem ugotavlja, da vloga socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe ni zadostno priznana.

2.4

EESO poziva Evropsko komisijo, naj okrepi vlogo civilne družbe pri spremljanju ukrepov, ki so jih vlade sprejele, da bi izpolnile potrebna merila za pristop, zlasti kar zadeva temeljne prvine in sklop „zelena agenda in trajnostna povezljivost“.

2.5

EESO podpira sveženj pomoči Evropske komisije, s katerim bi države Zahodnega Balkana podprli pri njihovih prizadevanjih za obvladovanje posledic pandemije COVID-19, kot je podrobno opisan v sporočilu o globalnem odzivu EU na pandemijo COVID-19 (5) ter sporočilu o podpori Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji (6).

2.6

Čeprav je EESO okrepil svoje zaveze regiji v smislu odziva na krizo ter prihodnjega gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan, poziva k doslednemu vztrajanju pri reformah ter pogojenosti, ki jo EU uporablja v zvezi z demokratičnimi reformami in spoštovanjem temeljnih evropskih vrednot, kot so pravna država in temeljne pravice.

2.7

EESO ponavlja, da morajo biti socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe na ravni EU in nacionalni ravni smiselno vključeni v celoten proces vključevanja Zahodnega Balkana v EU. S tehnično in ekonomsko podporo je treba okrepiti njihove zmogljivosti, in sicer tako, da se jim olajša dostop do evropskih virov financiranja in da se jih v celoti vključi v proces pristopnih pogajanj (7).

3.   Zeleni dogovor, pomemben vidik vključevanja Zahodnega Balkana v EU

3.1

EESO meni, da bi se moral Zahodni Balkan še naprej usklajevati s smernicami, cilji in vrednotami EU, EU pa bi si morala prizadevati za vključevanje Zahodnega Balkana v svoje pobude. To zlasti velja za evropski zeleni dogovor, ki mora vključevati Zahodni Balkan že zaradi njegove geografske lege, saj leži v središču evropske celine in ga z vseh strani obdaja EU. Zato ni presenetljivo, da je v sporočilu o zelenem dogovoru z dne 11. decembra 2019 izrecno napovedana zelena agenda za Zahodni Balkan (8) v okviru gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan, ki bo predstavljena do konca leta 2020.

3.2

EESO poziva, naj se z zeleno agendo za Zahodni Balkan učinkovito okrepi in spodbudi regionalno sodelovanje, zlasti v energetskem in prometnem sektorju. Dejavna udeležba in vključenost socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v obstoječih skupnostih, pogodbah in pobudah za regionalno sodelovanje sta nujni, da se okrepita blaginja in zdravje državljanov v regiji, hkrati pa sprosti potencial zelenega, nizkoogljičnega in krožnega gospodarstva na Zahodnem Balkanu. V zeleni agendi za Zahodni Balkan bi bilo treba te vidike obravnavati s petimi tematskimi stebri: 1) razogljičenje, 2) krožno gospodarstvo, 3) biotska raznovrstnost, 4) onesnaženost in 5) ukrepi v agroživilskem sektorju.

3.3

EESO se strinja, da je vpliv krize zaradi COVID-19 na državljane in podjetja zelo velik, zato je treba ponovno proučiti cilje politike. Vendar meni, da mora biti zeleni prehod sestavni del celovitega načrta za okrevanje, ki bi moral biti usmerjen v prihodnost ter vključevati obsežne javne in zasebne naložbe v prometne in energetske povezave, prihranke energije z uravnavanjem povpraševanja in okolju prijaznejše tehnologije, kot so sončna in vetrna tehnologija, tehnologija čistega vodika, baterije in zajemanje ogljikovega dioksida, ki preprečujejo vplive na naravno okolje in ljudi ali jih zmanjšujejo.

3.4

EESO se z obžalovanjem seznanja z nekaterimi zaskrbljujočimi analizami in trendi v regiji, v zvezi s katerimi je treba nujno ukrepati. Gospodarstva Zahodnega Balkana so še vedno močno odvisna od trdnih fosilnih goriv in so energetsko visoko intenzivna. Na regijo negativno vplivajo podnebne spremembe (suše, poplave), po pričakovanjih pa se bo do konca stoletja temperatura v tej regiji zvišala za do 4 o(9). Večina cestnega prevoza se opravi s starejšimi vozili z manj učinkovito porabo goriva. Nekatera mesta v regiji se uvrščajo na vrh evropskih lestvic po onesnaženosti z delci PM2,5 in PM10,0 (Sarajevo, Priština, Skopje in Beograd).

3.5

Vendar EESO opozarja, da ima regija precejšnje možnosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (vodne, vetrne in sončne energije), pa tudi velik potencial na področju naravnih virov in izjemno biotsko raznovrstnost. Izzive, s katerimi se srečuje v zvezi z razogljičenjem, zmanjšanjem onesnaženosti zraka, vode in tal, povezljivostjo in podnebnimi spremembami, je mogoče preoblikovati v priložnosti z raziskavami in inovacijami, sprejemanjem alternativnih pristopov, krožnim gospodarstvom, ravnanjem z odpadki, okolju prijaznejšo energijo ter rešitvami za energijsko učinkovitost in povezljivost.

3.6

EESO opozarja, da je EU na vrhu o Zahodnem Balkanu v Poznanju (10) potrdila svojo zavezanost okolju in podnebju ter podprla skupno izjavo o prehodu na čisto energijo na Zahodnem Balkanu z dne 21. februarja 2019.

3.7

Prehod z gospodarstva na podlagi fosilnih goriv na zeleno gospodarstvo vključuje tudi medsebojno povezljivost, ki sega od energetske, prometne in distribucijske infrastrukture do digitalne agende. Pri prehodu na zeleno gospodarstvo je treba podjetja šteti za del rešitve. S pravim okvirom in podporo bo prehod na ogljično nevtralnost prinesel modernizacijo industrije ter nova kakovostna delovna mesta in več zaposlitvenih možnosti. Bistvenega pomena je vključenost socialnih partnerjev, poslovnih združenj in drugih združenj civilne družbe na Zahodnem Balkanu v oblikovanje in izvajanje ukrepov za spodbujanje pametnega in inteligentnega, krožnega in nizkoogljičnega gospodarstva. V tem procesu so socialne politike in socialni dialog ključno zagotovilo za kohezivno družbo, ki si prizadeva ustvariti delovna mesta za vse ter zmanjšuje neenakosti in izključenost.

3.8

EESO poudarja, da je treba socialne partnerje in organizacije civilne družbe v celoti vključiti v opredelitev trajnostnega razvoja kot prednostnega političnega cilja ter v zvezi z naložbami v regijo spodbujati „zelene naložbe“. Pomembni nosilci vključujočega in trajnostnega razvoja so univerze, delodajalci in delavci, družbeni katalizatorji, na primer podjetniki, mediji in verski ali drugi voditelji, katerih vpliv sega čez državne meje. Znanstvene skupnosti, kulturne skupine, industrijski grozdi in potrošniška združenja imajo med drugim veliko strokovnega znanja, ki bi lahko podpiralo to pomembno odločitev za regijo in zagotovilo, da je prava rešitev za gospodarstvo in družbo.

3.9

Zelena znanja in spretnosti je treba razvijati v okviru nacionalnih in regionalnih strategij za aktivno izobraževanje/usposabljanje ter pridobivanje znanj in spretnosti, in sicer v sodelovanju z ustreznimi akterji in v okviru učinkovitega socialnega dialoga, tudi z dijaki, učitelji in starši, za nizkoogljično, z viri gospodarno in okolju prijazno gospodarstvo. Če se šteje, da je prehod na krožno gospodarstvo strateški cilj za Zahodni Balkan, bi bilo treba spodbujanje zelenih znanj in spretnosti uskladiti z nacionalnimi strategijami rasti in zagotoviti, da so pobude za izobraževanje in usposabljanje v skladu z nacionalnimi strateškimi cilji ter da so podprte z zadostnim financiranjem. EESO poziva, naj se posebna pozornost nameni udeležbi žensk pri oblikovanju in izvajanju novih politik na področju izobraževanja in usposabljanja (izpopolnjevanja in preusposabljanja), da bi se zagotovila večja enakost spolov in bolj pravičen prehod na bolj okolju prijazno gospodarstvo.

3.10

Da bi zmanjšali brezposelnost ter odpravili neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, bi bilo treba uvesti boljše napovedovanje potreb po znanjih in spretnostih, da bi zagotovili, da znanja in spretnosti dijakov in študentov ter delovne sile ustrezajo znanjem in spretnostim, potrebnim na trgu dela. Poleg tega bi bilo treba okrepiti poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti sisteme za učenje na delovnem mestu in sisteme dualnega izobraževanja, ki so v nekaterih državah članicah EU pripomogli k uspešnemu zmanjševanju brezposelnosti mladih. Da bi izpolnili te cilje, si je treba prizadevati za dejavno vključevanje podjetij in njihovih poslovnih združenj, kot so gospodarske zbornice, ter ga spodbujati.

3.11

EESO pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo podpira načelo „nihče ne bi smel biti zapostavljen“. Posebno pozornost bi bilo treba namenjati državljanom, zlasti ranljivim skupinam, ter zagotoviti, da je energija cenovno sprejemljiva in dostopna ter da te skupine prejmejo podporo za ukrepe za energijsko učinkovitost. Regije, ki so odvisne od premoga, je treba podpirati pri njihovem pravičnem prehodu, da bodo pripravile načrte za ponovni razvoj s soudeležbo od spodaj navzgor in s tem ublažile izgubo delovnih mest. Potrošnike je treba obveščati, jih usmerjati in spodbujati k posvajanju odgovornega ravnanja, kar bo prispevalo k blažitvi posledic podnebnih sprememb.

3.12

EESO priznava geopolitični in geoekonomski pomen te regije za EU ter poziva k previdnosti v zvezi z naložbami iz tretjih držav, saj se pri njih pogosto manj upoštevajo cilji glede trajnostnosti. EESO poziva oblasti in civilno družbo v regiji, naj obveščajo in ozaveščajo javnost o pozitivnem angažmaju in finančni podpori EU v zvezi z uvajanjem okolju prijaznejših tehnologij.

3.13

EESO poziva k predhodni oceni financiranja dejavnosti, povezanih s trajnostnim razvojem na Zahodnem Balkanu, in uporabi načela pogojenosti v zvezi s trajnostnostjo projektov.

4.   Podnebne spremembe in Zahodni Balkan

4.1

EESO opozarja, da je Zahodni Balkan zelo občutljiv na vplive podnebnih sprememb, saj so ga v preteklih letih prizadele zelo uničujoče poplave in suše. V študiji Sveta za regionalno sodelovanje o podnebnih spremembah (11) je bil ugotovljen zaznan dvig temperature za 1,2 oC, do konca stoletja pa naj bi se temperatura povišala za nadaljnjih 1,7–4,0 oC. Poleg tega so dobro dokumentirani tudi problemi onesnaženosti zraka, ki imajo škodljive posledice za splošno zdravje in gospodarstvo.

Podnebne spremembe ogrožajo izpolnjevanje osnovnih življenjskih potreb (zavetje, hrana in voda), otroci in mladi pa so med najbolj ranljivimi skupinami, kar zadeva neposredne in posredne vplive podnebnih sprememb, kar je med pandemijo COVID-19 prišlo še bolj do izraza (12).

4.2

EESO priznava pomen zavez držav Zahodnega Balkana na podlagi Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 (13), da bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov in sčasoma povečale ambicioznost svojih nacionalno določenih prispevkov v skladu z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji. Poleg vlad imajo ključno vlogo pri izvajanju Pariškega sporazuma tudi drugi deležniki, kot so podjetja, mesta in nevladne organizacije.

4.3

EESO prav tako priznava zaveze držav na podlagi ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so podlaga za reševanje izzivov trajnostnega razvoja, vključno z revščino, neenakostjo, podnebnimi spremembami, degradacijo okolja, mirom in pravičnostjo. Ključnega pomena je tudi, da novi razvojni model podpirajo državljani, podjetja in finančni sektor v posameznih državah, pa tudi na mednarodni ravni.

4.4

EESO se zaveda, da pogajanja o okolju in podnebnih spremembah predstavljajo eno od najbolj zahtevnih pogajalskih poglavij, zlasti kar zadeva direktive, ki zahtevajo velike naložbe, kot so direktive o vodi, odpadkih, industrijskih emisijah in trgovanju z emisijami. Vendar meni, da so zaradi podnebnih sprememb potrebni radikalni in preobrazbeni ukrepi, ki zahtevajo ne le uskladitev politik in zakonodaje, temveč tudi spremembo gospodarske paradigme in prehod na ogljično nevtralno družbo, ki je odporna na podnebne spremembe in gospodarna z viri. Podnebne strategije ali strategije razogljičenja na lokalni in nacionalni ravni so tako dejansko nove strategije za rast.

4.5

EESO se zaveda, da so za proces oblikovanja podnebne strategije potrebne poglobljene reforme in preoblikovanje vseh sektorjev, in poziva države Zahodnega Balkana, naj svoje strategije razvijejo in izvajajo v skladu s pravnim redom EU ter naj kot pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja usklajujejo dejavnosti za oblikovanje dolgoročnih strategij za razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov do leta 2050, in sicer z dejavno udeležbo in okrepljeno vključenostjo vseh deležnikov, tudi organizacij civilne družbe.

4.6

Vse države razen Bosne in Hercegovine so vzpostavile usklajevalne organe na visoki ravni za podnebne spremembe, da bi podnebne ukrepe vključile v druge sektorske politike, zlasti v zvezi z gospodarskim razvojem, energetiko, prometom in kmetijstvom, in sicer da bi se pri pripravi strateških dokumentov in dokumentov o politikah ter zakonodaje upoštevali pomisleki in pripombe vseh ustreznih deležnikov. EESO priporoča, naj vsi ti organi od samega začetka regulativnih in/ali zakonodajnih posvetovanj v svoje dejavnosti vključijo predstavnike organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev. Poleg tega priporoča, naj se razvije mehanizem, ki bo omogočal pravočasno in pregledno obravnavo vseh pomislekov na podlagi sodelovanja.

4.7

Ker bo morala industrija prevzeti večino stroškov uskladitve z direktivo o EU ETS, EESO priporoča, naj se zlasti civilna družba, industrija in poslovna združenja vključijo v dejavnosti ozaveščanja in krepitve zmogljivosti v zvezi z direktivo o EU ETS. Ta vključuje zahtevo po velikih naložbah za Zahodni Balkan, zlasti za države z velikimi industrijskimi sektorji, saj nimajo dovolj zmogljivosti za obravnavo posledic Direktive, ki niso povezane le z naložbami, ampak so zaradi njih potrebne spremembe regulativnega okolja, upravljanja, spremljanja in poročanja, potrebna pa sta tudi preverjanje in akreditacija v zvezi z emisijami.

5.   Energija na Zahodnem Balkanu

5.1

EESO podpira energetsko unijo ter okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, da bi izpolnili cilje Pariškega sporazuma. Države Zahodnega Balkana se morajo uskladiti s temi politikami, vendar bi morale dejavneje sodelovati in biti vključene v energetsko unijo že od zgodnjih razprav.

5.2

EESO podpira skupno izjavo iz leta 2019 o prehodu na čisto energijo na Zahodnem Balkanu, ki so jo sprejeli ministri Zahodnega Balkana za energijo in okolje v zvezi z načeli za trajnostno gradnjo hidroelektrarn na Zahodnem Balkanu (14), in opozarja, da sta bila za sprejetje ključna prispevek in tesno sodelovanje organizacij civilne družbe. EESO meni, da je treba kljub tem prvim dobrim korakom narediti še več.

5.3

EESO v skladu s tem priporoča, naj se socialnim partnerjem in organizacijam civilne družbe omogoči, da imajo dejavno in konkretno vlogo, vključno z oblikovanjem predlogov, v dejavnostih evropske opazovalnice za energijsko revščino.

5.4

EESO meni, da je treba prizadevanja za uresničevanje pariških ciljev in trajnostne rasti nasploh podpreti s sodobnimi primernimi ukrepi za regijo, ki ustrezajo namenu. To vključuje razvoj sodobne in v prihodnost usmerjene infrastrukture, vzpostavitev ustreznega zakonodajnega in regulativnega okvira ter uvajanje novih tehnologij in ustreznih poslovnih modelov za okolju prijazen in vključujoč razvoj gospodarstev te regije. Konkretno bo to pomenilo izgradnjo pametnih omrežij za prenos in distribucijo električne energije, da bi se upošteval vse večji delež nestalnih obnovljivih virov energije v mešanici virov za proizvodnjo energije. Razvoj trgov znotraj dneva, izravnalnih trgov in trgov za skladiščenje je prav tako koristen za oblikovanje tržno usmerjenih rešitev za ustrezno razporejanje virov v že spreminjajoči se mešanici virov energije, in sicer v smislu premika od fosilnih goriv na čistejšo energijo.

5.5

EESO meni, da je trden, sodoben in pregleden zakonodajni in regulativni okvir ključen za razvoj energetskega trga in privabljanje novih naložb, potrebnih za financiranje nove infrastrukture in zmogljivosti. Vloga Energetske skupnosti (15) ter prenos pravnega reda skupnosti in njegovo izvajanje so nujni pogoji. Poleg tega lahko čezmejne dejavnosti, kot je trgovanje z električno energijo, omogočajo veliko učinkovitost in prihranke v smislu energije in stroškov, če vsi udeleženci na trgu upoštevajo podobna pravila glede okoljske skladnosti in oblikovanja cen ogljika. Vloga Regulativnega odbora Energetske skupnosti (ECRB) je zato bistvena in jo bo treba okrepiti, pri čemer je treba upoštevati, da so za trajnostne odločitve potrebni dobro delujoči čezmejni trgi. EU bi morala podpirati sekretariat Energetske skupnosti pri zagotavljanju pomoči regionalnim vladam za oblikovanje trdnih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki temeljijo na ciljih za leto 2030 za regijo. Nacionalni energetski in podnebni načrti bi morali izražati ambicioznost, potrebno za razogljičenje gospodarstva, in sicer ob upoštevanju okoljskih zaščitnih ukrepov. Vključevati bi morali politike in ukrepe, povezane z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov v vseh ključnih sektorjih, ki prispevajo emisije, da bi bili doseženi cilji do leta 2030 in prispevki teh držav na podlagi Pariškega sporazuma, pa tudi načrte o tem, kako do leta 2050 postati ogljično nevtralno gospodarstvo.

5.6

EESO poziva, naj se v instrumentu za predpristopno pomoč (IPA) ustrezen delež proračunskih sredstev nameni za zeleni prehod. Obžaluje, da je intenzivnost raziskav, razvoja in inovacij v državah Zahodnega Balkana nizka, in poziva k izboljšanju njihove udeležbe v razpoložljivih programih EU, tudi v Obzorju Evropa, saj so take naložbe nujne za razvoj novih tehnologij za učinkovit zeleni prehod.

5.7

Ker imajo na spreminjajočem se področju energetike ključno vlogo inovacije, EESO priporoča, naj se v zvezi z Zahodnim Balkanom resno razmisli o možnosti distribuirane energije, tj. lokalno proizvedene in porabljene energije. Ker ima regija obsežne gorske verige, ni niti enostavno niti stroškovno učinkovito podpirati obsežnega uvajanja visoko- in srednjenapetostnih elektroenergetskih omrežij. Za podpiranje distribuirane energije so gospodarsko ustreznejše sedanje tehnološke rešitve, ki so precej bolj zrele. Ta novi pristop bi lahko temeljil na obstoječih izkušnjah EU ter podpornem zakonodajnem in regulativnem okviru EU za proizvajalce-odjemalce in energetske skupnosti. Taki poslovni modeli lahko zagotavljajo ustreznejše rešitve za upoštevanje lokalnih potreb in značilnosti, saj lokalnim akterjem omogočajo, da so neposredno vključeni v trajnostne rešitve in so tako odgovorni za prehod na trajnostni razvoj.

5.8

EESO poleg tega meni, da je na Zahodnem Balkanu veliko možnosti za energijsko učinkovitost. Prenova stavbnega fonda, tako javnih kot zasebnih stavb, ter industrijske in druge dejavnosti bodo omogočile pomembne prihranke v smislu energije in stroškov, pa tudi obravnavo pomembnega problema energijske revščine. Tudi varčevanje z energijo je pomemben del poslovnega in družbenega modela za „lokalno energijo“, saj je na lokalni ali regionalni ravni smiselna rekuperacija toplote za industrijsko in/ali stanovanjsko rabo. Poleg tega so izgube pri distribuciji velike v večini držav v regiji, zato so v zvezi z njimi potrebne znatne naložbe. Zato bi tudi tukaj lahko financiranje EU in mednarodno financiranje pomembno prispevalo k razvoju učinkovite lokalne proizvodnje in porabe energije z majhnim vplivom na okolje. Glede na omejena sredstva držav v regiji bo tako financiranje potrebno zaradi začetne kapitalske intenzivnosti naložb in njihovega razmeroma dolgega obdobja amortizacije. Evropske tehnologije so tehnično in gospodarsko zrele, zato so primerne za to regijo. EESO poziva EU in ustrezne financerje, naj okrepijo svoj angažma na področju lokalnih in regionalnih projektov energijske učinkovitosti.

5.9

EESO poziva, naj bo Energetska skupnost, katere cilj je razširiti pravni red EU na področju energije, podnebja in okolja na države, ki se pripravljajo na pristop, in države sosedstva, še naprej tesno vključena v projekt energetske unije, zlasti kar zadeva zgoraj opredeljene prednostne ukrepe. Organizacije civilne družbe bi bilo treba sistematično vključevati, tudi v srečanja Energetske skupnosti.

6.   Povezljivost Zahodnega Balkana

Promet

6.1

EESO v celoti podpira razvoj sodobnih prometnih omrežij v regiji, ki so primerna za prihodnost, da bi okrepili čezmejno trgovino in mobilnost. Glede na to, da bi bilo treba obstoječa mestna, cestna in še zlasti zastarela železniška omrežja na Zahodnem Balkanu korenito izboljšati, bi morala vsaka novogradnja že od začetka podpirati elektromobilnost ali čisti vodik, po potrebi pa tudi vozila na plinski pogon. To bi omogočilo, da bi bila infrastruktura zanesljiva in primerna več desetletij, obenem pa bi se izboljšala kakovost zraka in zmanjšal uvoz goriv.

6.2

EU in evropska podjetja lahko s svojim strokovnim znanjem pripomorejo k lažjemu uvajanju katere koli od izbranih možnih trajnostnih rešitev (npr. elektromobilnost, biogorivo, čisti vodik) v regiji. EESO poziva Zahodni Balkan, naj dejavno sodeluje z javnimi in zasebnimi akterji iz EU ter sprejme odločne ukrepe za razvoj svojih prometnih omrežij. Poleg tega priporoča, naj se upoštevajo primeri dobre prakse v EU, kot so načrti za trajnostno mobilnost v mestih. Te pobude bi se lahko izvajale prek prometne skupnosti, organizacije, ki še ni zelo dejavna.

IKT

6.3

Podatkovna omrežja in IKT postajajo temelj gospodarske, industrijske in družbene dejavnosti. Poleg tega obstaja neposredna ključna povezava med IKT in hitrimi internetnimi omrežji ter trajnostnim razvojem, in sicer zaradi učinkovitosti izbire, ki jo omogoča avtomatizacija, ki jo lahko podpirajo pametna omrežja, na primer internet stvari, pametna mesta in vasi, pametni števci, povezana vozila itd. Za financiranje takih omrežij in tehnologij, ki so trenutno zelo dragi, vendar lahko korenito preobrazijo gospodarstva v regiji, so potrebni učinki obsega. EESO zato poziva, naj se za ta cilj namenijo sredstva EU, hkrati pa države Zahodnega Balkana poziva, naj sodelujejo pri razvoju regionalnega krovnega načrta za uvajanje hitrega interneta, kar bi jim omogočilo pogajanje o skupnih pogodbah ter doseganje boljših pogojev s kolektivnimi pogajanji in učinki obsega.

7.   Naravni viri, biotska raznovrstnost in ukrepi v agroživilskem sektorju na Zahodnem Balkanu, priložnosti za rast

7.1

Zahodni Balkan ima bogato biotsko raznovrstnost in neokrnjene habitate z visoko stopnjo pogozditve, ki pa se soočajo z vrsto nevarnosti, vključno s hitrim širjenjem pozidanih območij v mestnih in obalnih predelih, rudarstvom, slabo reguliranim razvojem malih hidroelektrarn, zgrajenih brez celovite analize njihovega vpliva na biotsko raznovrstnost, ter nereguliranim lovom in sečnjo. Vlade so sprejele vrsto ukrepov za zaščito vrst in habitatov, povečale so tudi delež zaščitenega ozemlja.

7.2

EESO priporoča, naj ranljiva gospodarstva Zahodnega Balkana proučijo možnosti za učinkovitejše gospodarjenje z viri in prehod na krožno gospodarstvo, razvoj in izvajanje mehanizmov za trajno zaščito ogroženih krajin in habitatov z veliko ohranitveno in družbeno vrednostjo (vključno z rekami), pa tudi za prehod na nove zelene tehnologije. Velika biotska raznovrstnost in neokrnjeni habitati regije imajo velik gospodarski potencial za ekoturizem in podeželski turizem, vendar je treba izboljšati zmogljivosti in skladnost. Stopnja učinkovite rabe virov je v povprečju zelo nizka, produktivnost virov pa je petkrat manjša od povprečja EU, neustrezne so tudi prakse recikliranja in ravnanje z odpadki. Za izboljšanje razmer je potreben prehod na krožno gospodarstvo, poleg tega je treba v regiji razvijati in uporabljati nove zelene tehnologije.

7.3

EESO priporoča, naj države v celoti upoštevajo načela iz nedavno predlagane strategije EU o biotski raznovrstnosti (16), s posebnim poudarkom na razširitvi obsega zaščitenih območij, vključno s strogo zaščito in obnovo degradiranih habitatov. V skladu s tem se odločno spodbuja čimprejšnja revizija nacionalnih strategij in akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost in/ali vsaj predložitev nacionalnih zavez glede najpomembnejših ciljev.

7.4

Podnebne spremembe vplivajo tudi na proizvodnjo hrane in vrednostne verige, pri čemer povzročajo precejšnjo škodo in proizvodne izgube v sektorjih poljščin, živinoreje, ribištva in gozdarstva. V nedavno predlagani strategiji EU „od vil do vilic“ (17) bi morala biti določena vodilna načela za razvoj regionalne in nacionalne strategije kmetijske politike, vključno z zmanjšanjem uporabe pesticidov, gnojil in antibiotikov, da bi lahko proizvajali trajnostno hrano in zagotavljali, da dostojne cene kmetom omogočajo dostojne dohodke, obenem pa postopoma opuščali okolju škodljive subvencije.

8.   Horizontalni pogoji za uspešen trajnostni prehod Zahodnega Balkana

8.1

EESO opozarja, da uspešen prehod na bolj zeleni Zahodni Balkan ni mogoč brez osnovnih omogočitvenih pogojev, predvsem kar zadeva stabilne in pregledne nacionalne politične okvire ter politično voljo. Načelo pravne države v sklopu „temeljne prvine“, kot je opredeljeno z revidirano pristopno metodologijo, je temeljna vrednota, na kateri temelji EU, zato je z njim upravičeno pogojena hitrost širitvenega procesa. Njegovo nespoštovanje ustvarja neugodno okolje za spremembe, naložbe in nadvse potreben prehod na bolj trajnostne družbe.

8.2

EESO zato poziva nacionalne organe v regiji, naj sprejmejo nujne, temeljite in poglobljene ukrepe za zagotavljanje učinkovitega in preglednega delovanja javnih uprav, za boj proti korupciji in njeno izkoreninjenje, za zagotavljanje popolne neodvisnosti pravosodja, za ustvarjanje predvidljivega in privlačnega poslovnega okolja ter enakih konkurenčnih pogojev (tj. zagotavljanje preglednosti trga, jasnosti predpisov in odprtega posvetovanja z vsemi deležniki), za spodbujanje inovacij in konkurenčnosti ter za krepitev vključenosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe, saj je to edini način za doseganje konkretnih in dolgoročnih rezultatov.

8.3

Organizirana civilna družba z vsemi svojimi sestavnimi deli, socialni partnerji in druge organizacije imajo osrednjo in dejavno vlogo pri prizadevanjih za trajnostni razvoj na Zahodnem Balkanu. Zaradi svoje povezanosti z družbo lahko zagotovijo močno podporo javnosti in legitimnost za ta cilj politike. Organizirana civilna družba bo pomembno prispevala k spodbujanju trajnostnega razvoja kot „aktivne odločitve družbe“, torej odločitve, ki jo sprejemajo in podpirajo vsi, ne glede na politične in družbene delitve.

8.4

EESO opozarja oblasti na Zahodnem Balkanu, da je pomembno zagotavljati svobodo združevanja in spodbuden prostor civilne družbe za močan in učinkovit socialni dialog. Vse vlade na Zahodnem Balkanu poziva, naj sprejmejo nacionalne strategije za spodbudno okolje za socialne partnerje in organizacije civilne družbe in krepitev njihovih zmogljivosti, kakor tudi z njimi povezane akcijske načrte.

V Bruslju, 18. septembra 2020

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


(1)  Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo (to poimenovanje ne posega v stališča o statusu Kosova ter je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova), Severna Makedonija, Srbija.

(2)  COM(2020) 315 final (29.4.2020), Sporočilo o podpori Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji.

(3)  Prispevek EESO k vrhu EU-Zahodni Balkan 6. maja 2020 (objavljeno 28.4.2020),

https://www.eesc.europa.eu/sl/news-media/presentations/contribution-au-sommet-ue-balkans-occidentaux-du-6 mai 2020.

(4)  COM(2020) 57 final (5.2.2020), Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan.

(5)  JOIN(2020) 11 (8.4.2020), Sporočilo o globalnem odzivu EU na pandemijo COVID-19.

(6)  COM(2020) 315 final (29.4.2020), Sporočilo o podpori Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji.

(7)  UL C 262, 25.7.2018, str. 15.

(8)  COM(2019) 640 final (11.12.2019), Priloga k sporočilu o evropskem zelenem dogovoru.

(9)  https://www.rcc.int/pubs/62

(10)  Del pobude Zahodni Balkan 6 (imenovane tudi berlinski proces), ki se je začela izvajati leta 2014, je namenjen podpiranju šestih pogodbenic Pogodbe o ustanovitvi energetske skupnosti Jugovzhodne Evrope, in sicer Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova*, Severne Makedonije in Srbije, pri krepitvi regionalnega sodelovanja ter spodbujanju trajnostne rasti in delovnih mest.

(11)  https://www.rcc.int/pubs/62

(12)  Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo otroke prizadelo več kot 80 % bolezni, poškodb in smrti, ki bodo posledica podnebnih sprememb.

(13)  Kosovo ni pogodbenica Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in zato nima nacionalno določenega prispevka, vendar pa je sprejelo strategijo o podnebnih spremembah.

(14)  Vodna energija med drugimi obnovljivimi viri energije; sanacija obstoječih struktur kot prednostna naloga, omejeno število dodatnih večjih virov vodne energije; integracija obnovljivih virov energije v omrežje in regionalni trg z električno energijo; celostno gospodarjenje z vodnimi viri; upoštevanje vplivov sprememb; upoštevanje okoljskih vplivov gradnje hidroelektrarn; čezmejni premisleki in načela trajnostnosti pri načrtovanju hidroelektrarn.

(15)  Cilj Energetske skupnosti, ki deluje od leta 2006 (leta 2016 je bil njen mandat podaljšan), je razširiti pravila in načela notranjega energijskega trga EU med članicami skupnosti: Evropsko unijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo, Kosovom, Črno goro, Srbijo, Moldavijo in Ukrajino, pridružene pa so še Armenija, Gruzija, Norveška in Turčija. Sedež skupnosti je na Dunaju. www.energy-community.org.

(16)  Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, COM(2020) 380 final (20. 5. 2020).

(17)  Strategija „od vil do vilic“, COM(2020) 381 final.


Top