EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.10.2020

COM(2020) 677 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

O JAMSTVIH, KI JIH KRIJE SPLOŠNI PRORAČUN









Stanje na dan 31. decembra 2019

{SWD(2020) 241 final}

Kazalo

1.Uvod

2.Operacije, za katere jamči proračun EU, in mehanizmi kriznega upravljanja euroobmočja, ki jih proračun EU ne krije

2.1Posojila, ki jih je Evropska unija odobrila za makroekonomske cilje

2.2Posojila za makroekonomske cilje

2.3Financiranje Evropske investicijske banke (EIB) v državah nečlanicah (zunanje financiranje EIB), ki ga krijejo jamstva EU (mandat za zunanja posojila – ELM)

2.4Financiranje Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada v državah članicah, ki ga krijejo jamstva EU – Evropski sklad za strateške naložbe

2.5Načrt za zunanje naložbe in Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD)

2.6Drugi mehanizmi kriznega upravljanja, ki jih proračun EU ne krije

3.Razvoj zajamčenih operacij

3.1Operacije, ki jih neposredno upravlja Komisija10

3.1.1Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM)

3.1.2Instrument plačilnobilančne pomoči (BOP)

3.1.3Posojila za makrofinančno pomoč (MFA)

3.1.4Posojila Euratoma

3.2Razvoj zunanjega financiranja EIB

4.Tveganja, krita iz proračuna EU

4.1Opredelitev tveganja

4.2Sestava skupnega tveganja

4.3Letno tveganje, ki se krije iz proračuna EU

4.3.1Izpostavljenost držav članic

4.3.2Izpostavljenost tretjih držav

5.Aktivacija in izplačilo jamstev

5.1Dolžniške obveznosti, ki jih ne krije Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (posojila Euratoma državam članicam, EFSM in plačilnobilančna pomoč)

5.1.1Plačila iz gotovinskih sredstev

5.1.2Plačila iz proračuna EU

5.2Unovčenje jamstev iz Sklada za zunanje ukrepe in izterjave (ELM, makrofinančna pomoč in posojila Euratoma tretjim državam)

5.3Razvoj Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe v letu 2019

6.Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) v letu 2019

6.1 Računovodski izkazi Jamstvenega sklada EFSI na dan 31. decembra 2019

6.2 Operacije EFSI v okviru jamstva EU

6.3 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada EFSI

6.4 Unovčitve in uporaba jamstva EU

7.Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD) v letu 2019

7.1Investicijski programi

7.2Jamstveni sklad EFSD

1.Uvod

Cilj tega poročila je spremljati pogojne obveznosti, ki se krijejo iz proračuna EU in so nastale zaradi jamstev za posojila in podporo naložbam, ki jih Evropska unija da bodisi neposredno bodisi posredno prek jamstva EU.

To poročilo je predloženo v skladu s členom 149 prejšnje finančne uredbe. Zato se to poročilo o proračunskih jamstvih EU in z njimi povezanih tveganjih za leto 2019 predloži zadnjič in bo nadomeščeno s prihodnjo shemo poročanja, predvideno v členu 250 nove finančne uredbe.

Poročilo je sestavljeno na naslednji način: v oddelku 2 so navedene ključne značilnosti operacij, za katere jamči proračun EU, predstavljenih je tudi več drugih dodatnih mehanizmov kriznega upravljanja, ki ne predstavljajo nikakršnih tveganj za proračun EU. V oddelku 3 je predstavljen razvoj zajamčenih operacij, ki jih neposredno upravlja Komisija, in zajamčenega zunanjega financiranja EIB (razen operacij EFSI in EFSD, ki so obravnavane ločeno v oddelkih 6 in 7). V oddelku 4 so predstavljena glavna tveganja, ki jih krije proračun EU. V oddelku 5 sta opisana aktivacija jamstev in razvoj Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: Sklad) 1 , v oddelku 6 je opisan razvoj Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) 2 , v oddelku 7 pa je opisan razvoj Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD) 3 .

To poročilo je dopolnjeno z delovnim dokumentom služb Komisije (v nadaljnjem besedilu: delovni dokument), v katerem so podrobne razpredelnice in pojasnila.

2.Operacije, za katere jamči proračun EU, in mehanizmi kriznega upravljanja euroobmočja, ki jih proračun EU ne krije

Tveganja, ki se krijejo iz proračuna EU, izhajajo iz različnih posojil in jamstev, ki jih je mogoče razdeliti v štiri spodaj navedene kategorije.

2.1Posojila, ki jih je Evropska unija odobrila za makroekonomske cilje

Taka posojila zajemajo (1) makrofinančno pomoč 4 za tretje države, (2) plačilnobilančno pomoč 5 za odpravljanje težav v plačilni bilanci za države članice, ki niso del euroobmočja, ter (3) posojila v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM) 6 za pomoč vsem državam članicam, ki imajo resne ekonomsko-finančne težave ali ki jih take težave ogrožajo zaradi izrednih dogodkov, na katere nimajo vpliva. Aktivirajo se v povezavi s finančno podporo Mednarodnega denarnega sklada (MDS).

2.2Posojila za makroekonomske cilje

To poglavje se nanaša na posojila Euratoma 7 . Instrument Euratoma za posojila se lahko uporabi:

•    [v državah članicah]: za naložbe v jedrske elektrarne ter industrijske objekte in naprave v jedrskem gorivnem ciklusu 8 in

•    [v nekaterih državah nečlanicah]: za naložbe v izboljšanje varnosti in učinkovitosti jedrskih elektrarn, ki že obstajajo ali se še gradijo, ter za projekte razgradnje 9 .

2.3Financiranje Evropske investicijske banke (EIB) v državah nečlanicah (zunanje financiranje EIB), ki ga krijejo jamstva EU 10 (mandat za zunanja posojila – ELM)

EU v okviru mandata za zunanja posojila (ELM) zagotavlja jamstvo iz proračuna EU in tako EIB omogoča povečanje dajanja posojil zunaj EU v podporo politik EU. ELM podpira dejavnost EIB v predpristopnih državah, vzhodnem in južnem sosedstvu, Aziji, Latinski Ameriki in Južni Afriki. V sedanjem obdobju ELM (2014–2020) se iz proračuna EU zagotavljajo jamstva za dejavnosti EIB v višini 32,3 milijarde EUR. Evropski parlament in Svet sta 14. marca 2018 na podlagi vmesnega pregleda ELM sprejela Sklep (EU) 2018/412 o spremembi Sklepa št. 466/2014/EU ter zvišala zgornjo mejo za sedanji ELM s 27 milijard EUR na 32,3 milijarde EUR. S tem pregledom se dodaja nov cilj izboljšanja dolgoročne gospodarske odpornosti beguncev in migrantov ter gostiteljskih, tranzitnih in izvornih skupnosti kot strateški odziv pri obravnavanju temeljnih vzrokov migracij.

Jamstvo EU za EIB krije državna in politična tveganja v zvezi z njenim financiranjem, ki se izvaja zunaj Unije v podporo zunanjepolitičnim ciljem Unije. Poleg tega EIB na lastno odgovornost financira naložbene dejavnosti zunaj Unije in dejavnosti v sklopu posebnih mandatov, kot so dejavnosti v državah AKP 11 .

Da bi podprli zunanje delovanje Unije in EIB omogočili, da financira naložbe zunaj Unije, ne da bi bila zaradi tega prizadeta boniteta EIB, se za večino njenih poslov zunaj Unije zagotavlja proračunsko jamstvo EU.

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe 12

Zajamčeno zunanje financiranje EIB ter posojila za makrofinančno pomoč in posojila Euratoma tretjim državam od leta 1994 krije Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: Sklad), medtem ko se posojila za plačilnobilančno pomoč ter posojila EFSM in Euratoma državam članicam krijejo neposredno iz proračuna EU.

Sklad krije neplačila posojil in jamstva za posojila, ki so bila odobrena državam nečlanicam oziroma za projekte v državah nečlanicah. Ustanovljen je bil z namenom:

·    ustvariti „likvidnostno rezervo“, ki bi preprečila vpoklic sredstev iz proračuna EU ob vsakem neplačilu ali zamujenem plačilu obroka zajamčenega posojila, ter

·    ustvariti instrument, ki bi zagotavljal proračunsko disciplino, z določitvijo finančnega okvira za razvoj politike EU glede jamstev za posojila EU in EIB tretjim državam 13 .

Če tretje države postanejo države članice, Sklad ne krije več posojil v zvezi z njimi in je tveganje treba kriti neposredno iz proračuna EU. Sklad se oskrbuje s sredstvi iz proračuna EU in mora vedno imeti na rezervi določen delež neodplačanega zneska posojil in jamstev za posojila, ki jih krije Sklad. Ta delež, t. i. ciljna stopnja, trenutno znaša 9 % 14 . Če Sklad nima dovolj sredstev, se potrebna sredstva črpajo iz proračuna EU. Sredstva Sklada upravlja EIB.

2.4Financiranje Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada v državah članicah, ki ga krijejo jamstva EU – Evropski sklad za strateške naložbe

Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) je osrednji element naložbenega načrta za Evropo, katerega namen je spodbuditi dolgoročno gospodarsko rast in konkurenčnost v Evropski uniji.

Jamstvo EU 15 krije operacije financiranja in investicij, ki jih podpišeta EIB v okviru glavne komponente dela za infrastrukturo in inovacije ter EIS v okviru dela za MSP in poddela dela za infrastrukturo in inovacije, namenjenega naložbam v sklad za MSP/podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Del splošnih operacij EFSI krije jamstvo EU, del pa se izvede na tveganje skupine EIB 16 .

EIB in Evropski investicijski sklad sta odgovorna za oceno in spremljanje tveganja posameznih operacij ter poročanje Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču.

Jamstveni sklad Evropskega sklada za strateške naložbe (jamstveni sklad EFSI)

V skladu s členom 12 uredbe o EFSI Jamstveni sklad EFSI predstavlja likvidnostno rezervo, iz katere se poplača EIB, če pride do unovčitve jamstva EU. V skladu s sporazumom o EFSI med EU in EIB se unovčitve jamstva izplačajo iz Jamstvenega sklada EFSI, če njihov znesek presega sredstva, ki jih ima EIB na voljo na računu EFSI. Račun EFSI, ki ga upravlja EIB, je bil vzpostavljen za zbiranje prihodkov EU in izterjanih zneskov iz naslova operacij EFSI v okviru jamstva EU ter, odvisno od razpoložljivega stanja, za izplačilo unovčitev v okviru jamstva EU.

Ciljni znesek Jamstvenega sklada EFSI je bil določen na ravni 35 % skupnih obveznosti jamstva EU 17 . Iz ocene tveganja različnih produktov, ki so podprti z jamstvom EU, je razvidno, da bi bil na splošno proračun Unije zadostno zaščiten pred morebitnimi unovčitvami v okviru jamstva EU s to ciljno stopnjo, ob upoštevanju izterjav, prihodkov in povratnih dotokov iz operacij EIB.

V Jamstvenem skladu EFSI so rezervacije oblikovane progresivno, pri čemer se upošteva povečanje izpostavljenosti jamstva EU.

V skladu s členom 12(4) sredstva Jamstvenega sklada EFSI neposredno upravlja Komisija, vlagajo pa se v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, pri čemer se upoštevajo ustrezna bonitetna pravila.

Za več informacij o EFSI glej oddelek 6 – Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) leta 2019.

2.5Načrt za zunanje naložbe in Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD)

Evropska komisija je 14. septembra 2016 predlagala načrt za zunanje naložbe, da bi spodbudila naložbe v partnerske države EU v Afriki in sosedstvu EU, okrepila partnerstva in prispevala k doseganju ciljev trajnostnega razvoja ter pomagala pri odpravljanju temeljnih vzrokov migracij.

Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD) je prvi steber načrta za zunanje naložbe in zagotavlja celovit sveženj financiranja za podporo naložbam javnih finančnih institucij in zasebnega sektorja. Ker je EFSD odprt za številne izvajalske partnerje, lahko spodbudi veliko več javnih in zasebnih naložb v ciljnih državah, kot bi bilo sicer mogoče. Zajema:

–    proračunsko jamstvo in

–    instrumente kombiniranja.

Uredba o EFSD je začela veljati 26. septembra 2017.  18

O jamstvu EFSD

Jamstvo EFSD se uporablja za zmanjšanje tveganj za naložbe v trajnostni razvoj v partnerskih državah, s čimer pomaga mobilizirati naložbe, zlasti iz zasebnih virov.

Jamstvo je namenjeno mobilizaciji zasebnih naložb v višini 1,54 milijarde EUR. Ta znesek je bil dodeljen 28 predlaganim investicijskim programom 19 , za katere se pričakuje, da bodo spodbudili trajnostne naložbe v partnerskih državah (večina iz zasebnih virov) v višini do 17,5 milijarde EUR. Jamstvo lahko:

–    pritegne finančna sredstva za del začetnega kapitala („lastniški kapital“ ali „tvegani kapital“), ki ga projekt potrebuje za začetek;

–    velja kot zastava (jamstvo) za poplačilo dela posojila, če posojilojemalec utrpi izgube in zamuja pri odplačilih.

Jamstveni sklad EFSD

Jamstveni sklad EFSD predstavlja likvidnostno rezervo, iz katere se upravičeni partnerji izplačajo v primeru unovčitve jamstva EFSD po sklenitvi sporazumov o jamstvu z upravičenimi partnerji in v skladu z ustreznimi določbami v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) 2017/1601.

Sredstva Jamstvenega sklada EFSD neposredno upravlja Komisija, vlagajo pa se v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, pri čemer se upoštevajo ustrezna bonitetna pravila.

Jamstveni sklad EFSD se financira s prispevki iz proračuna Unije in Evropskega razvojnega sklada (ERS), pa tudi s prostovoljnimi prispevki držav članic in drugih donatorjev ter drugimi viri financiranja v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2017/1601.

Stopnja oblikovanja rezervacij znaša 50 % skupnih obveznosti jamstva EFSD, ki se krijejo iz splošnega proračuna Unije.

Za več informacij o EFSD glej oddelek 7 tega poročila – Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD) leta 2019.

2.6Drugi mehanizmi kriznega upravljanja, ki jih proračun EU ne krije

V okviru odziva na krizo je bilo vzpostavljenih še več drugih mehanizmov, ki pa ne predstavljajo nikakršnih tveganj za proračun EU in so v nadaljevanju omenjeni le zaradi popolnosti poročila:

– instrument posojil za Grčijo 20 , ki se financira z dvostranskimi posojili drugih držav članic euroobmočja Grčiji, centralno pa ga upravlja Evropska komisija;

– evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF) 21 : EFSF so junija 2010 ustanovile države članice euroobmočja kot začasni mehanizem za reševanje, da bi državam članicam euroobmočja zagotovile finančno pomoč v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev. Pogodba o ustanovitvi trajnega reševalnega mehanizma, evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), je začela veljati 27. septembra 2012. EFSF od 1. julija 2013 naprej izvaja svoje obstoječe programe za Grčijo (skupaj z MDS in nekaterimi državami članicami) ter Irsko in Portugalsko (skupaj z MDS, nekaterimi državami članicami in EU/EFSM) 22 , vendar ne sodeluje več v novih programih financiranja ali sporazumih o posojilih;

– evropski mehanizem za stabilnost (ESM) 23 : ESM je pomembna komponenta celovite strategije EU, zasnovane za varovanje finančne stabilnosti znotraj euroobmočja z zagotavljanjem finančne pomoči državam članicam euroobmočja, ki imajo finančne težave ali jih te ogrožajo. Gre za medvladno organizacijo, za katero velja mednarodno javno pravo, s sedežem v Luksemburgu in z dejansko posojilno sposobnostjo 500 milijard EUR.

3.Razvoj zajamčenih operacij

V razpredelnicah A1, A2a, A2b in A3 delovnega dokumenta so navedene podrobnejše informacije o teh neplačanih zneskih, zlasti o zgornji meji, izplačanih zneskih in stopnjah jamstva.
3.1    Operacije, ki jih neposredno upravlja Komisija 

Komisija na podlagi različnih pravnih aktov Sveta ali Sveta in Evropskega parlamenta, odvisno od ciljev, ki se poskušajo doseči, zagotavlja finančno podporo tretjim državam in državam članicam v obliki dvostranskih posojil, ki jih financirajo kapitalski trgi in so zajamčena s proračunskim jamstvom EU. Skladnost finančne podpore, odobrene tretjim državam, s splošnimi cilji politike za zunanje delovanje EU zagotavljata Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ob podpori Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

Komisija je pooblaščena, da se za financiranje dajanja posojil, o katerih odloči Svet, v imenu Evropske unije in Euratoma zadolžuje na kapitalskih trgih. Najemanje in dajanje posojil sta med seboj vzajemno povezana, s čimer se zagotavlja, da proračun EU ni obremenjen z obrestnim ali deviznim tveganjem. Neporavnani dolgovi ustrezajo neporavnanim posojilom.

Razpredelnica 1b: Operacije EU v letu 2019 (v milijonih EUR)

Razpredelnica 2: Novo najemanje in dajanje posojil (za katera jamči proračun Unije), načrtovano za leti 2020 in 2021 (v milijonih EUR) 

3.1.1Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM)

Svet Ecofin je v sklepih z dni 9. in 10. maja 2010 predvidel obseg mehanizma v višini 60 milijard EUR 24 . Poleg tega so bile države članice euroobmočja pripravljene po potrebi dopolniti ta sredstva. Člen 2(2) Uredbe Sveta št. 407/2010 25 omejuje neodplačane zneske posojil ali kreditnih linij, ki se odobrijo državam članicam, na kritje, razpoložljivo v okviru zgornje meje lastnih sredstev za odobritve plačil.

Na podlagi sklepov Sveta o dodelitvi finančne pomoči Unije Irski 26 (do 22,5 milijarde EUR) in Portugalski 27 (do 26 milijard EUR) je bilo izplačanih 22,5 milijarde EUR Irski in 24,3 milijarde EUR Portugalski (preostalih 1,7 milijarde EUR portugalska vlada ni zahtevala). Zato ima EFSM preostalo zmogljivost v višini 13,2 milijarde EUR za nadaljnjo pomoč, če bo ta potrebna.

Euroskupina in Svet Ecofin sta se aprila 2013 odločila, da povečata tehtano povprečno zapadlost posojil EFSM z 12,5 leta na največ 19,5 leta, s čimer državam upravičenkam ponudita možnost, da zaprosijo za podaljšanje zapadlosti posojil do leta 2026 (tranša za tranšo).

Dogodki v letu 2019

Dogodkov ni.

3.1.2Instrument plačilnobilančne pomoči (BOP)

Srednjeročna finančna pomoč EU v okviru instrumenta plačilnobilančne pomoči je bila ponovno aktivirana konec leta 2008 za pomoč Madžarski ter nato za pomoč Latviji in Romuniji za obnovitev zaupanja v trge, in sicer za skupne obveznosti v višini 14,6 milijarde EUR, od tega pa je bilo izplačanih 13,4 milijarde EUR.

Dogodki v letu 2019

Maja 2019 je Romunija odplačala zadnjo tranšo v višini 1 milijarde EUR, Latvija pa tranšo v višini 500 milijonov EUR. Po teh odplačilih se je neodplačani znesek posojil v okviru instrumenta plačilnobilančne pomoči v letu 2019 znižal z 1,7 milijarde EUR na 200 milijonov EUR.

V okviru instrumenta plačilnobilančne pomoči je bilo 31. decembra 2019 na voljo še 49,8 milijarde EUR od zgornje meje v višini 50 milijard EUR, in sicer za nadaljnjo pomoč, če bi bila ta potrebna.

3.1.3Posojila za makrofinančno pomoč (MFA)

Splošno pravilo je, da sklepe o makrofinančni pomoči sprejemata Evropski parlament in Svet (člen 212 PDEU). Vendar lahko Svet sprejme sklep na predlog Komisije, kadar razmere v tretji državi zahtevajo nujno finančno pomoč (člen 213 PDEU). Ta postopek je bil uporabljen v drugem paketu makrofinančne pomoči za Ukrajino v letu 2014.

Dogodki v letu 2019

Hašemitska kraljevina Jordanija

Drugi program za Jordanijo (MFA II)

Memorandum o soglasju in sporazum o posojilu za drugi ukrep makrofinančne pomoči Jordaniji sta bila podpisana 19. septembra 2017. Jordanski organi so dokumenta ratificirali isti dan, tj. 19. septembra 2017, sporazum o posojilu pa je začel veljati 3. oktobra 2017. Prva tranša v višini 100 milijonov EUR (od 200 milijonov EUR iz sklepa) v okviru drugega programa za Jordanijo (MFA II) 28 je bila izplačana 25. oktobra 2017. Druga in zadnja tranša v višini 100 milijonov EUR je bila izplačana 3. julija 2019.

Tunizija

Drugi program za Tunizijo (MFA II)

Memorandum o soglasju in sporazum o posojilu za drugi ukrep makrofinančne pomoči Tuniziji sta bila podpisana 27. aprila 2017. Tunizijski organi so dokumenta ratificirali 11. avgusta 2017, sporazum o posojilu pa je začel veljati 8. septembra 2017. Prva tranša v višini 200 milijonov EUR (od 500 milijonov EUR iz sklepa) v okviru drugega programa za Tunizijo (MFA II) 29 je bila izplačana 25. oktobra 2017. Druga in tretja tranša, tj. zadnji tranši v višini 150 milijonov EUR sta bili izplačani 3. julija 2019 oziroma 11. novembra 2019.

Republika Moldavija

Evropski parlament in Svet sta 13. septembra 2017 sprejela odločitev o zagotovitvi nadaljnje makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji v višini 100 milijonov EUR (do 60 milijonov EUR v obliki posojil in do 40 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev) 30 . Prva tranša v višini 20 milijonov EUR je bila izplačana oktobra 2019, druga tranša pa julija 2020.

Dodatne informacije

Države upravičenke so odplačale 52,13 milijona EUR: Albanija (1,8 milijona EUR), Bosna in Hercegovina (14 milijonov EUR), Črna gora (0,3 milijona EUR) in Srbija (36,03 milijona EUR).

Znesek neodplačanih posojil makrofinančne pomoči se je med 31. decembrom 2018 in 31. decembrom 2019 s 4,4 milijarde EUR zvišal na 4,7 milijarde EUR. Posojila za Ukrajino predstavljajo 70 % celotne izpostavljenosti posojil makrofinančne pomoči.

3.1.4Posojila Euratoma

Za posojila Euratoma državam članicam ali nekaterim upravičenim državam nečlanicam (trenutno so to Ruska federacija, Armenija, Ukrajina) velja zgornja meja 4 milijarde EUR, od katerih jih je bilo približno 92 % že izplačanih. Od zneska posojila v višini 4 milijard EUR, dovoljenega s sklepom 77/270/Euratom 31 , je ostalo 326 milijonov EUR.

Ukrajina

Posojilo v višini 300 milijonov EUR Ukrajini, namenjeno posodobitvi varnosti obstoječih jedrskih objektov, je bilo odobreno s Sklepom Komisije z dne 24. junija 2013 32 . Posojilo se zagotovi v tesnem sodelovanju z EBRD, ki bo vzporedno zagotovila dodatnih 300 milijonov EUR.

Za ta posojila veljajo državna jamstva, s katerimi se krije 100 % neplačanih zneskov ob koncu leta. Prva tranša Euratoma v višini 50 milijonov EUR je bila izplačana maja 2017, druga v višini 50 milijonov EUR junija 2018, tretja v višini 100 milijonov EUR pa julija 2020.

Bolgarija in Romunija

Bolgariji je bilo odobreno posojilo v višini 212,5 milijona EUR v obliki večvalutnega instrumenta za posodobitev jedrske elektrarne Kozloduj (enoti 5 in 6). Sporazum o posojilu med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in družbo AEZ „Kozloduj“ EAD je bil podpisan 29. maja 2000. Na dan 31. decembra 2019 je neporavnani znesek znašal 16,9 milijona EUR.

Romuniji je bilo odobreno posojilo v višini 223,5 milijona EUR v obliki večvalutnega instrumenta za dokončanje enote 2 jedrske elektrarne Cernavoda. Sporazum o posojilu med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in družbo Societatea Nationala Nuclearelectrica S.A. je bil podpisan 11. junija 2004. Na dan 31. decembra 2018 je neporavnani znesek znašal 95,9 milijona EUR.

Od 1. januarja 2007, ko sta Bolgarija in Romunija postali državi članici, se je tveganje neodplačila za te operacije krilo neposredno iz proračuna EU in ne več iz Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.

3.2Razvoj zunanjega financiranja EIB

Dogodki v letu 2019

V okviru mandata EIB za zunanja posojila, ki zajema obdobje 2014–2020, so bila na dan 31. decembra 2019 podpisana posojila v skupnem znesku 22,44 milijarde EUR, od katerih je bilo le 7,99 milijarde EUR izplačanih na ta datum, ostal pa je znesek neodplačane glavnice v višini 7,03 milijarde EUR (glej Razpredelnico A3 delovnega dokumenta). Za več informacij o državah, ki jih pokrivajo mandati EIB, glej razpredelnice A1, A3 in A4 delovnega dokumenta.

Za prejšnje mandate EIB za zunanja posojila glej Razpredelnico A3 delovnega dokumenta.

Sirska vlada tudi v letu 2019 ni odplačevala obresti in obrokov posojil. EIB je za kritje teh neplačil zahtevala unovčenje jamstva iz Jamstvenega sklada (glej odstavek 5.2 v nadaljevanju).

Neplačani zneski na dan 31. decembra 2019 za različne instrumente iz tega oddelka so prikazani v Razpredelnici 1.

4.Tveganja, krita iz proračuna EU

4.1Opredelitev tveganja

Tveganje za proračun EU izhaja iz zneska neodplačane glavnice in obresti pri operacijah, za katere jamči EU.

V tem poročilu se za ocenjevanje tveganj za proračun EU (neposrednih ali posrednih prek Sklada) uporabljata dve metodi:

–„skupno krito tveganje“ temelji na vsoti skupnega zneska neodplačane glavnice za zadevne operacije na določen dan, vključno z obračunanimi obrestmi 33 ;

–pri proračunskem pristopu, opredeljenem kot „letno tveganje za proračun EU“, se izračuna najvišji znesek letnih obveznosti plačil, ki bi ga EU morala plačati v proračunskem letu, če bi bila vsa zajamčena posojila neodplačana 34 .

4.2Sestava skupnega tveganja

Do leta 2010 je bilo največje tveganje v smislu skupnih kritih neplačanih zneskov povezano predvsem s posojili, odobrenimi tretjim državam. Od leta 2011 je finančna kriza močno vplivala na javne finance držav članic, kar je privedlo do večje kreditne aktivnosti EU, da bi podprla potrebe držav članic po javnem financiranju.

Posledično se je spremenila sestava tveganja. Na dan 31. decembra 2019 je 60,1 % skupnega neplačanega zneska 35 izhajalo iz operacij najemanja posojil, povezanih s posojili državam članicam, ki se krijejo neposredno iz proračuna EU (v primerjavi s 45 % na dan 31. decembra 2010).

4.3Letno tveganje, ki se krije iz proračuna EU

V zvezi z neplačanimi posojili na dan 31. decembra 2019 (glej Razpredelnico 1 zgoraj) bi najvišji znesek, ki bi ga morala EU plačati v letu 2020 (neposredno in prek Sklada), če bi bila vsa zajamčena posojila neodplačana, znašal 4 509 milijonov EUR. Ta znesek predstavlja odplačila glavnice in obresti od zajamčenih posojil, ki zapadejo leta 2020, če zadevna neodplačana posojila ne zapadejo predčasno (za podrobnosti glej Razpredelnico A4 v delovnem dokumentu).

4.3.1Izpostavljenost držav članic

V letu 2020 bo EU nosila največje letno tveganje, povezano z dejavnostmi z državami članicami, v višini 1 374,2 milijona EUR (30,5 % skupnega letnega tveganja). Zadevno tveganje se nanaša na:

(a) posojila EIB in/ali Euratoma, ki so bila odobrena pred pristopom države članice k EU;

(b) posojila, odobrena v okviru instrumenta plačilnobilančne pomoči, in

(c) posojila, odobrena v okviru sheme EFSM.

Razpredelnica 2: Razvrstitev držav članic glede na letno tveganje za proračun EU v letu 2020 (v milijonih EUR)

4.3.2Izpostavljenost tretjih držav

V letu 2020 bo Sklad nosil največje letno tveganje, povezano z izpostavljenostjo do tretjih držav, v višini 3 134,41 milijona EUR (69,5 % skupnega letnega tveganja). Tveganje, povezano s tretjimi državami, se nanaša na posojila EIB, makrofinančno pomoč in posojila Euratoma (podrobnosti so vključene v Razpredelnico A2b delovnega dokumenta). Sklad krije zajamčena posojila tretjim državam z zapadlostjo vse do leta 2042.

V nadaljevanju je razvrščenih deset držav (od 45 držav nečlanic) z najvišjimi zneski za vračilo v letu 2020. Ti znašajo 2 716,77 milijona EUR ali 86,7 % letnega tveganja, povezanega s tretjimi državami, ki ga nosi Sklad v letu 2020.

Razpredelnica 3: Razvrstitev desetih tretjih držav z največjo izpostavljenostjo glede na letno tveganje za proračun EU v letu 2020 (v milijonih EUR)

5.Aktivacija in izplačilo jamstev

5.1Dolžniške obveznosti, ki jih ne krije Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (posojila Euratoma državam članicam, EFSM in plačilnobilančna pomoč)

V členu 323 PDEU je navedeno, da „so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani“. V skladu s tem zakonodajni okvir EU in obstoječi postopki države članice obvezujejo, da proračunu EU zagotavljajo zadostna finančna sredstva, ki jih Unija potrebuje, da vedno izpolni svoje pravne obveznosti.

EU ima zato na več ravneh vzpostavljene zelo trdne varnostne mehanizme za zagotavljanje, da vedno pravočasno in v celoti vrne dolgove svojim posojilodajalcem. Vsak od glavnih varnostnih mehanizmov bi bil sam po sebi dovolj za zagotovitev povračil.

5.1.1Plačila iz gotovinskih sredstev

Proračun EU začasno krije servisiranje dolga na dan zapadlosti, če dolžnik pravočasno ne odplača posojila EU. Komisija v ta namen črpa svoja gotovinska sredstva, da prepreči zamude in z njimi povezane stroške servisiranja pri svojih posojilnih operacijah 36 .

Ker se večina izdatkov opravi v prvem četrtletju vsakega leta, je odplačevanje dolgov strukturirano tako za mesece, ki sledijo temu obdobju, kot tudi za začetek vsakega meseca, ko so gotovinski saldi najvišji.

5.1.2Plačila iz proračuna EU

Če države članice ne izpolnijo svojih zakonskih obveznosti 37 in so lastna sredstva EU nezadostna, lahko Komisija uporabi razpoložljiva proračunska sredstva EU in prednostno odplača dolgove pred drugimi neobveznimi odhodki. Če to v skladu s členom 14(4) Uredbe Sveta št. 609/2014 ne zadostuje, zakonodaja EU v skladu z večletnim finančnim okvirom obvezuje države članice, da zagotovijo dodatne prispevke za odplačilo dolga in uravnotežijo proračun do največ 1,20 % BND EU.

Ker v letu 2019 ni bilo neplačil s strani držav članic, se odobritve iz proračuna niso zahtevale.

5.2Unovčenje jamstev iz Sklada za zunanje ukrepe in izterjave (ELM, makrofinančna pomoč in posojila Euratoma tretjim državam)

Če prejemnik posojila tretjim državam, ki ga je odobrila ali za katerega jamči EU, zamuja z odplačili, se neplačilo krije z unovčenjem jamstev iz Sklada v treh mesecih od zahtevka.

Za posojila v okviru mandata EIB za zunanja posojila se zneski, katerih unovčenje zahteva EIB, dvignejo z računa Jamstvenega sklada, potem ko to odobrijo službe Komisije. Ko EU izvede plačilo na podlagi jamstva EU, na EU s subrogacijo preidejo pravice in pravna sredstva EIB 38 . Za posojila Euratoma in posojila za makrofinančno pomoč: če zamuda znaša tri mesece po datumu zapadlosti, Komisija za kritje neplačil 39 in dopolnitev blagajne črpa sredstva iz Sklada.

V okviru mandata EIB za zunanja posojila v imenu EU izvede postopke izterjave v zvezi z vsotami, prevzetimi s subrogacijo 40 .

Posojila EIB za projekte v Siriji

Sirska vlada od decembra 2011 EIB ni plačala nekaterih obresti in obrokov posojil. Ker uradni zahtevki za plačilo niso bili uspešni, je EIB maja 2012 zahtevala unovčenje jamstva iz Sklada. Potek zahtevkov za unovčenje jamstev iz Sklada, ki ustrezajo neodplačanim posojilom Sirije, je prikazan v Razpredelnici 4a.

Razpredelnica 4a: Zahtevki za unovčenje jamstev iz Jamstvenega sklada za neodplačana posojila v Siriji (v milijonih EUR)

Na dan 31. decembra 2019 je skupni znesek neodplačane glavnice zajamčenih posojil Siriji znašal 555 milijonov EUR 42 , zadnje posojilo pa zapade leta 2030.

TAV Tunisie S.A. (letališče Enfidha)

EIB je leta 2016 zahtevala unovčenje jamstva EU v okviru mandata za zunanja posojila v zvezi s posojilom družbi TAV Tunisie S.A. (letališče Enfidha).

Od letališča Enfidha je bilo 15. januarja 2018 izterjanih 0,14 milijona EUR, ki so bili knjiženi v dobro Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe. Ta znesek je bil v bilanci stanja z dne 31. decembra 2017 že pripoznan kot sredstvo (terjatev).

Zahtevki za unovčenje jamstev iz Sklada, ki so enaki neodplačanemu posojilu za TAV Tunisie S.A. (letališče Enfidha), so predstavljeni v Razpredelnici 4b.

Razpredelnica 4b: Zahtevek za unovčenje jamstev iz Sklada v zvezi z družbo TAV Tunisie S.A. (letališče Enfidha) (v milijonih EUR)

Dogodki po 31. decembru 2019 (do 31. maja 2020)

Letališče Enfidha (Tunizija)

Januarja 2020 je bil znesek v višini 0,7 milijona EUR knjižen v dobro bančnega računa Jamstvenega sklada. To je bila delna izterjava posojila za letališče Enfidha (Tunizija), ki ga je EIB izterjala decembra 2019.

Sirija

Januarja, marca in maja 2020 je bilo na podlagi štirih zahtevkov za unovčitev jamstev za neplačila Sirije izplačanih skupaj 12,7 milijona EUR (3,2 milijona EUR, 0,5 milijona EUR, 7,4 milijona EUR in 1,7 milijona EUR, vključno s kaznimi, ki jih je naložila EIB).

5.3Razvoj Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe v letu 2019

V skladu z uredbo o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: uredba o Jamstvenem skladu) 44 je ustrezna stopnja oblikovanja rezervacij (ciljni znesek) določena pri 9 % skupnih neplačanih obveznosti do virov sredstev iz vsakega posla, povečanih za obračunane obresti. Vzpostavljen je mehanizem oblikovanja rezervacij, ki zagotavlja doseganje ciljnega zneska.

Na podlagi mehanizma oblikovanja rezervacij je bilo iz proračuna EU februarja 2019 v Sklad vplačanih 103,2 milijona EUR, februarja 2020 pa je zadevno vplačilo znašalo 240,2 milijona EUR.

Vrednost Jamstvenega sklada je 31. decembra 2019 znašala 2 828 738 292,88 EUR (31. decembra 2018 je znašala 2 609 881 747,51 EUR) 45 .

Skupna bilančna vsota Sklada se je leta 2019 povečala za približno 218,86 milijona EUR. To je predvsem posledica naslednjega:

Povečanja:

·prispevek iz proračuna EU (znesek oblikovanja rezervacij) v višini 240,15 milijona EUR za prilagoditev Sklada njegovemu ciljnemu znesku v višini 9 % skupnih neplačanih obveznosti;

·poslovni izid iz finančnih poslov je znašal 25,13 milijona EUR;

·vrednost portfelja se je zvišala za 8,6 milijona EUR zaradi prilagoditve njegove vrednosti glede na tržne razmere.

Zmanjšanja:

·Posredovanja Sklada za kritje neplačil v skupnem znesku 54,9 milijona EUR.

Za več informacij o Jamstvenem skladu za zunanje ukrepe v letu 2019 glej poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču o upravljanju Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe in njegovem stanju na dan 31. decembra 2019 ter povezani delovni dokument (SWD) 46 .

6.Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) v letu 2019 47

6.1 Računovodski izkazi Jamstvenega sklada EFSI na dan 31. decembra 2019

Skupna sredstva Jamstvenega sklada EFSI so na dan 31. decembra 2019 znašala 6 688 milijonov EUR. Sredstva so zajemala portfelj naložbenih vrednostnih papirjev, razvrščen kot razpoložljiv za prodajo (6 654 milijonov EUR), valutno terminsko prodajo USD s pozitivno neto sedanjo vrednostjo, razvrščeno kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka in primanjkljaja (3 milijoni EUR) ter denarna sredstva in njihove ustreznike (31 milijonov EUR).

Kar zadeva izkaz poslovnega izida za leto 2019, je poslovni izid Jamstvenega sklada EFSI ob koncu leta znašal 21,7 milijona EUR. Največji delež so prispevali prihodki od pozitivnih neto obresti v višini 18,3 milijona EUR in neto dobiček od prodaje za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev 48 (17,1 milijona EUR). Od tega je odštet negativni rezultat revalorizacije zaradi tečajnih razlik, ki je znašal –13,1 milijona EUR 49 . Preostali neto stroški v višini –0,6 EUR so večinoma zajemali opravnine za hrambo.

6.2 Operacije EFSI v okviru jamstva EU

Izpostavljenost EU iz naslova jamstva v zvezi z izplačanimi zapadlimi operacijami EFSI skupine EIB je na dan 31. decembra 2019 znašala 17,7 milijarde EUR od neto razpoložljive pravne obveznosti 50 v višini 25,8 milijarde EUR, za katero jamči EU. Znesek v višini 17,6 milijarde EUR je evidentiran kot pogojna obveznost v pojasnilih k računovodskim izkazom EU za leto 2019, medtem ko je bila za preostali znesek v višini 0,1 milijarde (74 milijonov) pripoznana rezervacija.

Operacije EFSI, ki jih je EIB upravljala v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, so leta 2019 EU ustvarile neto prihodek v višini 299,5 milijona EUR 51 . Od tega zneska je bila na dan 31. decembra 2019 v računovodskih izkazih EU za leto 2019 evidentirana neto terjatev Komisije od EIB v višini 50,8 milijona EUR.

Za operacije EFSI v okviru dela za MSP so stroški EU v letu 2019 znašali 109,9 milijona EUR 52 . Od tega se pristojbine in stroški EIS v višini 37,9 milijona EUR, ki so bili evidentirani v računovodskih izkazih EU za leto 2019, plačajo EIS po 31. decembru 2019.

6.3 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada EFSI

V letu 2019 je bilo v zvezi z oblikovanjem rezervacij za Jamstveni sklad EFSI odobrenih skupno 357 milijonov EUR proračunskih sredstev. Od tega zneska je bilo 167 milijonov EUR proračunskih sredstev odobrenih v skladu s Sklepom Komisije C(2019) 875 53 . Dodatne odobritve za prevzem obveznosti v višini 190 milijonov EUR so bile odobrene v obliki namenskega prejemka.

V Jamstveni sklad EFSI je bil med letom efektivno vplačan skupni znesek v višini 1 166 milijonov EUR. Večina tega zneska je bila iz odobritev plačil iz splošnega proračuna EU, medtem ko je bil znesek v višini 163 milijonov EUR izterjan kot namenski prejemek (136 milijonov EUR iz prihodkov EFSI in 27 milijonov EUR iz prihodkov Instrumenta za povezovanje Evrope), znesek v višini 3 milijone EUR pa je bil prenesen kot dodatne odobritve plačil ob koncu proračunskega leta.

6.4 Unovčitve in uporaba jamstva EU

V skladu s členom 8.1(a) sporazuma o EFSI je bilo leta 2019 unovčeno jamstvo EU za znesek v višini 3,5 milijona EUR povezano z neizpolnjevanjem obveznosti iz operacije v zvezi z lastniškim kapitalom v okviru dela za infrastrukturo in inovacije. Unovčenih je bilo še dodatnih 1,4 milijona EUR za stroške financiranja EIB 54 , 27,3 milijona EUR za prilagoditve vrednosti 55 in 0,14 EUR za stroške izterjatve 56 . V okviru dela za MSP je bil unovčen znesek v višini 8,1 milijona EUR za zavarovanje izpostavljenosti valutnemu tveganju za druge valute, kot je euro.

Vse unovčitve so bile izplačane z razpoložljivimi sredstvi na računu EFSI. Nobena unovčitev ni bila izplačana iz Jamstvenega sklada EFSI.

Za več informacij o EFSI in Jamstvenem skladu EFSI v letu 2019 glej poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču o upravljanju Jamstvenega sklada EFSI in njegovem stanju na dan 31. decembra 2019 ter povezani delovni dokument (SWD) 57 .

7.Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD) v letu 2019 

7.1Investicijski programi

Do aprila 2018 je več partnerskih finančnih institucij za kritje jamstva EFSD predlagalo več kot 40 investicijskih programov, ki presegajo 3,5 milijarde EUR, in sicer na petih prednostnih področjih za naložbe (naložbena okna), tj. (a) trajnostna energija in povezljivost, (b) financiranje mikro, malih in srednjih podjetij (MMSP), (c) trajnostno kmetijstvo, podeželski podjetniki in kmetijsko gospodarstvo, (d) trajnostna mesta in (e) digitalizacija za razvoj.

EU je junija in novembra 2018 na podlagi predlogov finančnih institucij dodelila 1,54 milijarde EUR za 28 jamstev 58 .

Do 31. decembra 2019 so bili sklenjeni skupno trije sporazumi o jamstvu EFSD v višini 165 milijonov EUR.

Nasira

Prvi sporazum o jamstvu EFSD za znesek v višini 75 milijonov EUR je bil podpisan 18. decembra 2018 z nizozemsko razvojno banko FMO z bonitetno oceno AAA za instrument za delitev tveganja NASIRA. Jamstvo bo lokalnim bankam omogočilo, da bodo dajale posojila skupinam, ki jih običajno štejejo za preveč tvegane. Z instrumentom NASIRA se bodo zaradi t. i. „delitve tveganja“ zmanjšala zaznana in dejanska tveganja pri dajanju posojil ranljivim skupinam prebivalstva in skupinam prebivalstva, ki imajo težave pri izposojanju denarja, v evropskem sosedstvu in podsaharski Afriki, kar bo omogočilo in spodbudilo financiranje za ljudi, ki želijo razvijati svoja (mikro) podjetja. FMO pričakuje, da bo instrument NASIRA ustvaril in podprl do 800 000 delovnih mest ter koristil malim in srednjim podjetjem (MSP), notranje razseljenim osebam, beguncem, osebam v postopku vračanja, ženskam in mladim.

FMO Ventures

V skladu s tem sporazumom s FMO o jamstvu v višini 40 milijonov EUR, podpisanim 11. novembra 2019, se bodo zagotovila jamstva za tvegani kapital za zagonska podjetja, zlasti taka, ki jih vodijo mladi podjetniki. Podjetja bodo uporabljala tehnologijo za znižanje stroškov proizvodnje ali dobave proizvodov in storitev, ki so bili v preteklosti številnim ljudem cenovno nedosegljivi. Jamstvo bo ciljno usmerjeno v podjetja, ki ponujajo digitalne rešitve na najrazličnejših področjih, in sicer od kmetijstva, dostopa do energije in finančnih storitev do izobraževanja, zdravstvenega varstva, prometa in logistike. FMO pričakuje, da bo program Ventures neposredno in posredno podprl do 125 000 novih delovnih mest.

Povečanje naložb v energijo iz obnovljivih virov

Ta sporazum z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) o jamstvu v višini 50 milijonov EUR, podpisan 29. novembra 2019, bo pomagal povečati naložbe v energijo iz obnovljivih virov v Ukrajini in južnem sosedstvu EU, zlasti Jordaniji, Libanonu in Tuniziji. Z jamstvom naj bi se precej povečal potencial energije iz obnovljivih virov. EBRD pričakuje, da bo to jamstvo pomagalo spodbuditi skupne naložbe v višini do 500 milijonov EUR in zagotovilo 340 MW dodatne inštalirane zmogljivosti, ki temelji na obnovljivih virih energije.

7.2Jamstveni sklad EFSD

Do konca leta 2019 so dodatni prispevki za podporo jamstvenemu skladu EFSD vključevali 50 milijonov USD iz Fundacije Billa in Melinde Gates, 9,6 milijona EUR od Danske, 300 000 EUR od Češke in 100 000 EUR od Estonije.

Jamstveni sklad EFSD je bil dejansko vzpostavljen leta 2018. Na dan 31. decembra 2019 je bil Skladu izplačan znesek v višini 600,1 milijona EUR. Zahtevkov za unovčenje jamstva EFSD v letu 2019 ni bilo.

Za več informacij o EFSD in Jamstvenem skladu EFSD v letu 2019 glej poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču o upravljanju Jamstvenega sklada Evropskega sklada za trajnostni razvoj 59 .

(1)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 z dne 31. oktobra 1994 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 293, 12.11.1994, str. 1), nato spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 145, 10.6.2009, str. 10) in Uredbo (EU) 2018/409 (UL L 76, 19.3.2018, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o Jamstvenem skladu).

(2)    Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (uredba o EFSI) (UL L 169, 1.7.2015, str. 1). Uredba o EFSI je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: sprememba EFSI 2.0) (UL L 345, 27.12.2017, str. 34). S spremembo EFSI 2.0 se je med drugim povečala višina jamstva EU in prilagodila ciljna stopnja. Evropska komisija in Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB) sta sporazum o upravljanju EFSI in odobritvi jamstva EU (v nadaljnjem besedilu: sporazum o EFSI) podpisali 22. julija 2015, spremenjen in prenovljen pa je bil 21. julija 2016, 21. novembra 2017, 9. marca 2018 in decembra 2018.

(3)    Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD (UL L 249, 27.9.2017, str. 1).

(4)    Makrofinančna pomoč se lahko dodeli tudi v obliki nepovratnih sredstev za tretje države (ki jih to poročilo ne zajema). Sklici na pravne podlage so navedeni v Razpredelnici A2B Priloge k delovnemu dokumentu.

(5)    Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

(6)    Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

(7)    Pogodba z dne 25. marca 1957 o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom), kakor je bila spremenjena in dopolnjena.

(8)    Za države članice: Sklep Sveta 77/270/Euratom z dne 29. marca 1977 o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju nuklearnih elektrarn (UL L 88, 6.4.1977, str. 9), kakor je bil spremenjen in dopolnjen.

(9)    Za nekatere države nečlanice: Sklep Sveta 94/179/Euratom z dne 21. marca 1994 (UL L 84, 29.3.1994) o spremembah Sklepa 77/270/Euratom o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju, ki je potrebno za izboljšanje stopnje varnosti in učinkovitosti nuklearnih elektrarn v nekaterih državah nečlanicah.

(10)    Sklep št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (UL L 135, 8.5.2014, str. 1).

(11)      Sporazum o partnerstvu AKP-ES, podpisan v Cotonouju 23. junija 2000, je bil sklenjen za obdobje 20 let od leta 2000 do leta 2020. Je najcelovitejši sporazum o partnerstvu med državami v razvoju in EU. Ne financira se iz proračuna EU.

(12)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2018/409 (UL L 76, 19.3.2018, str. 1).

(13)    Čeprav so zunanja tveganja nenazadnje krita iz proračuna EU, deluje Jamstveni sklad kot instrument za zaščito proračuna EU pred tveganjem neplačil. Zadnje letno poročilo iz leta 2019 o Skladu in njegovem upravljanju (COM(2020) 327 final) ter njegov delovni dokument (SWD(2020) 136 final), odobren 17. julija 2020, sta na voljo na spletnem naslovu http://eur-lex.europa.eu/homepage.html .

(14)    Za celotno poročilo o delovanju Sklada in ciljni stopnji oblikovanja rezervacij glej COM(2014) 214 final z dne 8. aprila 2014 in priloženi delovni dokument služb Komisije SWD(2014) 129 final.

(15)    Obseg jamstva EU se je s spremembo EFSI 2.0 s 16 milijard EUR povečal na 26 milijard EUR.

(16)    Obseg jamstva skupine EIB se je s spremembo EFSI 2.0 s 5 milijard EUR povečal na 7,5 milijarde EUR.

(17)    Glej člen 12(5) uredbe o EFSI .

(18)    Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD (UL L 249, 27.9.2017, str. 1).

(19)    Opozoriti je treba, da je operativni odbor EFSD v okviru odziva na krizo zaradi pandemije COVID-19 21. aprila 2020 dosegel dogovor o preoblikovanju dodelitev v okviru jamstva EFSD, pri čemer se prednostno razvrstijo in dopolnijo jamstva za zagotovitev likvidnosti mikro, malim in srednjim podjetjem (MMSP) ter projektom energije iz obnovljivih virov, povečanje njihove prožnosti za pomoč pri odpravljanju socialno-ekonomskih posledic pandemije COVID-19 in zagotovitev enoletne opustitve plačila pristojbin.

(20)    Več o instrumentu posojil za Grčijo: https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/economic-and-fiscal-policy-coordination/eu-financial-assistance_sl.

(21)     Več o EFSF : http://www.efsf.europa.eu.

(22)    Za posojila, odobrena v okviru EU/EFSM, jamči proračun EU. Za več informacij o EFSM glej oddelek 3.1.1.

(23)    Več o ESM: http://esm.europa.eu .

(24)    Glej sporočilo za javnost o izrednem sestanku Sveta Ecofin 9. in 10. maja 2010 ( http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/114324.pdf ).

(25)    Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

(26)    Izvedbeni sklep Sveta 2011/77/EU z dne 7. decembra 2010 o finančni pomoči Unije Irski (UL L 30, 4.2.2011, str. 34).

(27)    Izvedbeni sklep Sveta 2011/344/EU z dne 30. maja 2011 o finančni pomoči Unije Portugalski (UL L 159, 17.6.2011, str. 88); glej tudi popravek (UL L 178, 10.7.2012, str. 15).

(28)    Sklep (EU) 2016/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne14. decembra 2016 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji (UL L 352, 23.12.2016, str. 18).

(29)    Sklep (EU) 2016/1112 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Tuniziji (UL L 186, 9.7.2016, str. 1).

(30)    Sklep (EU) 2017/1565 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2017 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji (UL L 242, 20.9.2017, str. 14).

(31)    Sklep Sveta 77/270/Euratom z dne 29. marca 1977 o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju nuklearnih elektrarn, ki je bil spremenjen s Sklepom Sveta 94/179/Euratom z dne 21. marca 1994 o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju, ki je potrebno za izboljšanje stopnje varnosti in učinkovitosti nuklearnih elektrarn v nekaterih državah nečlanicah.

(32)    C(2013) 3496.

(33)    Glej Razpredelnico 1 v poročilu.

(34)    Pri tem izračunu se predpostavlja, da neodplačana posojila ne zapadejo predčasno, tj. upoštevajo se samo zapadla plačila (glej razpredelnici 2 in 3 poročila in Razpredelnico A4 delovnega dokumenta).

(35)    Glej Razpredelnico 1.

(36)    Glej člen 14 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev (UL L 168, 7.6.2014, str. 39).

(37)    Glej člen 14(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014.

(38)    Glej člen 8.7 Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (UL L 135, 8.5.2014, str. 1), kakor je bil spremenjen s Sklepom (EU) 2018/412 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Sklepa št. 466/2014/EU o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (UL L 76, 19.3.2018, str. 30).

(39)    Razen za Bolgarijo in Romunijo, ki sta posojila Euratoma dobili pred pristopom k Uniji. Posojila (in jamstva zanje), odobrena državam pristopnicam, je Sklad kril do datuma pristopa. Od datuma pristopa posojila, ki še niso bila odplačana, niso več zunanji ukrepi Unije in jih torej neposredno krije proračun EU.

(40)    Za več informacij o postopkih izterjave glej tudi sporazum o izterjavah, ki sta ga Evropska unija in Evropska investicijska banka podpisali 3. oktobra 2018 ter predpisuje metode in postopke za izterjavo plačil, ki jih je EU izvedla v okviru jamstev, podeljenih EIB za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj EU.

(41)    EIB zahteva plačilo kazni in obračunanih obresti šele pri drugem zahtevku za plačilo za vsako posojilo posebej, obračunajo pa se od datuma zapadlosti plačila do datuma plačila iz Jamstvenega sklada.

(42)    To vključuje znesek v višini 394,2 milijona EUR (glavnica), ki ga je EIB že zahtevala do 31. decembra 2019.

(43)    Ta znesek vključuje enkratno pristojbino v višini 1 467 504,32 EUR v zvezi s postopki izterjave, ki jih za to konkretno pogodbo v skladu s sporazumom o izterjavah izvede in mora izvesti EIB.

(44)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2018/409 (UL L 76, 19.3.2018, str. 1).

(45)    Ta zneska vključujeta terjatev iz proračuna EU v višini 240 152 822,10 EUR leta 2019 (plačano iz proračuna EU leta 2020) in v višini 103 222 935,00 EUR leta 2018 (plačano leta 2019).

(46)    COM(2020) 327 final in SWD(2020) 136 final z dne 17. julija 2020, na voljo na spletnem naslovu http://eur-lex.europa.eu/homepage.html.

(47)    Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe, t. i. uredba o EFSI. Uredba o EFSI je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: sprememba EFSI 2.0). S spremembo EFSI 2.0 se je med drugim zvišala višina jamstva EU in prilagodil ciljni znesek. Evropska komisija in Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB) sta sporazum o upravljanju EFSI in odobritvi jamstva EU (v nadaljnjem besedilu: sporazum o EFSI) podpisali 22. julija 2015, spremenjen in prenovljen pa je bil 21. julija 2016, 21. novembra 2017, 9. marca 2018, 20. decembra 2018, 27. marca 2020 in 27. aprila 2020.

(48)    Neto znesek je sestavljen iz dobičkov v višini 18,5 milijona EUR in izgub v višini 1,4 milijona EUR.

(49)      Po zavarovanju izpostavljenosti valutnemu tveganju tistega dela portfelja, ki je bil denominiran v USD.

(50)      V skladu s členom 11 spremembe EFSI 2.0 jamstvo EU v nobenem trenutku ne sme preseči 26 milijard EUR oziroma 16 milijard EUR pred 6. julijem 2018. Unovčitve in uporabe jamstva EU ter rezervacije za produkte portfeljskega jamstva v okviru dela za MSP se odštejejo od najvišjega zneska jamstva EU.

(51)    Ta znesek vključuje nerealizirani prihodek v višini 135,0 milijona EUR, ki izhaja iz zvišanja poštene vrednosti portfeljev lastniškega kapitala dela za infrastrukturo in inovacije na dan 31. decembra 2019 v primerjavi z vrednostjo na dan 31. decembra 2018.

(52)    Ta znesek vključuje tako finančne rezervacije v višini 69,5 milijona EUR v zvezi z dolžniškimi portfelji dela za MSP kot tudi nerealizirane stroške v višini 4,3 milijona EUR, ki so nastali zaradi padca poštene vrednosti portfeljev lastniškega kapitala dela za MSP na dan 31. decembra 2019 v primerjavi z 31. decembrom 2018.

(53)    Sklep Komisije z dne 11. februarja 2019 o sprejetju letnega programa za leto 2019 za Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve, ki velja za finančni sklep.

(54)      Glej člen 8.1(d) sporazuma o EFSI.

(55)      Glej člen 8.1(b) sporazuma o EFSI.

(56)      Glej člena 8.1(d) in 11.7 sporazuma o EFSI.

(57)    COM(2020) 385 final in SWD(2020) 162 final z dne 18. avgusta 2020, na voljo na spletnem naslovu http://eur-lex.europa.eu/homepage.html.

(58)    Opozoriti je treba, da je operativni odbor EFSD v okviru odziva na krizo zaradi pandemije COVID-19 21. aprila 2020 dosegel dogovor o preoblikovanju dodelitev v okviru jamstva EFSD, pri čemer se prednostno razvrstijo in dopolnijo jamstva za zagotovitev likvidnosti mikro, malim in srednjim podjetjem (MMSP) ter projektom energije iz obnovljivih virov, povečanje njihove prožnosti za pomoč pri odpravljanju socialno-ekonomskih posledic pandemije COVID-19 in zagotovitev enoletne opustitve plačila pristojbin.

(59)    COM(2020) 346 final z dne 31. julija 2020, na voljo na spletnem naslovu http://eur-lex.europa.eu/homepage.html.