1.   

ugotavlja, da letne računovodske izkaze Računskega sodišča revidira zunanja družba PricewaterhouseCoopers Sàrl, da bi bila uporabljena ista načela preglednosti in odgovornosti, kot jih Računsko sodišče uporablja za revidirance; z zadovoljstvom ugotavlja, da je v poročilu zunanjega revizorja navedeno, da je zaključni račun resničen in pošten prikaz finančnega stanja Računskega sodišča na dan 31. decembra 2018 ter njegovega poslovnega izida, denarnih tokov in sprememb čistih sredstev za tedaj končano leto;

2.   

poudarja, da je bil končni skupni znesek odobrenih sredstev Računskega sodišča v letu 2018 146 469 000 EUR (v letu 2017 pa 141 240 000 EUR), kar je skupaj 3,70 % več kot v letu 2017 (porast cen se ocenjuje na 1,9 % za Luksemburg); ugotavlja, da so bile do konca leta 2018 skupaj prevzete obveznosti za 96,21 % sredstev (v primerjavi s 97,73 % v letu 2017 in 99 % v letu 2016) in da je bilo v letu 2018 izplačanih 94,73 % odobrenih sredstev (v primerjavi s 94,27 % v letu 2017 in 93,29 % v letu 2016);

3.   

poudarja, da je proračun Računskega sodišča povsem upravne narave, saj se nanaša na odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji (naslov 1), stavbe, pohištvo, opremo in razne odhodke iz poslovanja (naslov 2); je zaskrbljen zaradi stalnega precenjevanja proračunskih potreb za naslov 2, saj stopnja prevzetih obveznosti znaša 59,13 % (57,13 % v letu 2017), stopnja plačil pa 55,11 % (55,75 % v letu 2017);

4.   

ugotavlja, da so obveznosti, prenesene v leto 2019, znašale 6 068 597 EUR oz. 4,1 % proračuna za leto 2018 (v primerjavi s 7 908 250 EUR, prenesenimi v leto 2018, oz. 5,5 % proračuna za leto 2017); ugotavlja tudi, da je bil pri tem največji znesek (4 310 280 EUR) prenesen v okviru poglavja 21 (obdelava podatkov, oprema in pohištvo: nakup, najem in vzdrževanje) za projekte informacijske tehnologije, ki so bili konec leta 2018 še v teku;

5.   

v splošnem obžaluje, da so obseg in ugotovitve poglavja 10 o upravi v poročilu Računskega sodišča za leto 2018 dokaj omejeni, čeprav se razdelek 5 večletnega finančnega okvira, namenjen upravi, obravnava kot razdelek z majhnim tveganjem; zahteva, da se obseg revizije v okviru poglavja 10 razširi, da bodo obravnavane pomanjkljivosti pri upravnih odhodkih posameznih institucij;

6.   

pozdravlja, da je Računsko sodišče proračunsko disciplino v zadnjih letih na splošno ustrezno izvajalo, da bi svoje upravne stroške ohranilo na stabilni ravni, ne da bi to negativno vplivalo na njegovo osnovno dejavnost; ugotavlja, da za leto 2018 ni bilo zaprošeno za dodatna delovna mesta in da je zato v kadrovskem načrtu Računskega sodišča – tako kot v letu 2017 – skupaj predvidenih 853 odobrenih delovnih mest;

7.   

pozdravlja prizadevanja Računskega sodišča, da bi do 5. maja naslednjega leta objavilo letno poročilo o dejavnostih, do 31. maja pa sprejelo svoj končni zaključni račun; se strinja, da je treba Računskemu sodišču dati dovolj časa, da opravi svoje revizijsko delo (kot je navedeno v letnem poročilu Računskega sodišča o izvrševanju proračuna Unije); vseeno predlaga, da Računsko sodišče o tem nadalje razpravlja s parlamentarnim Odborom za proračunski nadzor in drugimi ustreznimi akterji, da bi bolje ocenili trajanje postopka razrešnice;

8.   

pozdravlja, da je v letno poročilo o dejavnostih vključena tabela, v kateri so navedeni različni sporazumi o ravni storitve, podpisani s Komisijo in drugimi institucijami, o vprašanjih, kot so človeški viri, prevajanje in infrastruktura, ter njihove proračunske posledice; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se zaradi nove pogodbe odhodki iz naslova sporazuma o storitvah za Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic za upravljanje dosjejev osebja Računskega sodišča in upravljanje misij v letu 2018 povečali na 325 000 EUR (v primerjavi s 180 000 EUR v letu 2017); ponavlja, kako pomembno je medinstitucionalno sodelovanje;

9.   

ceni, da si Računsko sodišče prizadeva za to, da bi svoja službena vozila uporabljalo kar najbolj stroškovno učinkovito; ugotavlja, da je Računsko sodišče v okviru sodelovanja s Sodiščem za ta vozila podpisalo medinstitucionalno zakupno pogodbo za obdobje štirih let, na podlagi katere so cene zakupa ugodnejše in uvedena okoljska merila;

10.   

je seznanjen, da se je Računsko sodišče odločilo pregledati pravila za uporabo službenih vozil in da lahko v skladu z novimi pravili, člani in generalni sekretar službena vozila proti plačilu fiksne mesečne pristojbine v višini 100 EUR, ki se ji prištejejo nekateri stroški in dajatve, uporabljajo za vožnje, ki niso opravljene v okviru uradnih dolžnosti; je seznanjen tudi, da Računsko sodišče pričakuje znatne prihranke v primerjavi z aktualnim stanjem kot posledici veljavnih pravil; je nadalje seznanjen, da nova pravila veljajo od 1. januarja 2020; meni, da se službena vozila pod nobenim pogojem ne bi smela uporabljati za zasebne namene; meni, da bi lahko ta praksa škodovala ugledu Računskega sodišča in ugledu institucij Unije nasploh; zato poziva Računsko sodišče, naj o tem vprašanju ponovno razmisli in Parlament v zvezi s tem sproti obvešča;

11.   

ugotavlja, da je Računsko sodišče sprejelo nov sklop ključnih kazalnikov uspešnosti za obdobje 2018–2020, sestavljen iz ključnih kazalnikov uspešnosti, ki omogočajo širok pregled nad razširjanjem, učinkom in zaznavanjem njegovega dela; je seznanjen, da so med temi kazalniki nastopi predstavnika Računskega sodišča v Evropskem parlamentu, Svetu in nacionalnih parlamentih ter število objavljenih (in ne zgolj sprejetih) posebnih poročil; pozdravlja, da je delo Računskega sodišča postalo veliko bolj učinkovito, na kar kaže povečanje števila posebnih poročil od leta 2008 za 25 %, števila nastopov v Evropskem parlamentu od leta 2017 za 47 %, v Svetu za 39 % in v nacionalnih parlamentih za 164 %; poziva Računsko sodišče, naj razmisli o tem, da bi dodano vrednost revizije vključilo med ključne kazalnike uspešnosti, in naj redno poroča o izvajanju priporočil, ki jih je podalo;

12.   

pozdravlja, da Računsko sodišče doživlja veliko povečanje zanimanja medijev, pri čemer zlasti pogosto poročajo o njegovih posebnih poročilih; nadalje pozdravlja, da bo Računsko sodišče svoje publikacije še naprej promoviralo prek družbenih medijev; z zanimanjem ugotavlja, da je večina publikacij Računskega sodišča na voljo na njegovim spletnem mestu prek povezave „išči po publikacijah“; ugotavlja, da so bila poročila Računskega sodišča, o katerih so mediji leta 2018 največ poročali, posebna poročila o evropskem železniškem omrežju za visoke hitrosti, o operativni učinkovitosti kriznega upravljanja Evropske centralne banke za banke in o instrumentu za begunce v Turčiji; pozdravlja strategijo Računskega sodišča za digitalno komunikacijo za sodelovanje z neinstitucionalnimi deležniki, kot so možganski trusti, nevladne organizacije, industrijska združenja in akademski krogi (ki lahko razširjajo informacije, ki jih pripravi Računsko sodišče); prav tako spodbuja, da se uporabljajo brezplačne odprtokodne platforme za družbena omrežja, ki imajo lastnega gostitelja in posebno pozornost namenjajo varstvu podatkov uporabnikov;

13.   

z zadovoljstvom ugotavlja, da se je splošno poročanje medijev, vključno z družbenimi mediji, v letu 2018 skoraj potrojilo, v primerjavi z letom 2017 (s približno 15 500 spletnih člankov in omemb v družbenih medijih na več kot 44 000); ugotavlja, da so bile v letu 2018 objave o publikacijah Računskega sodišča prek njegovih uradnih uporabniških računov v družbenih medijih prikazane približno 11 milijonkrat, kar je skoraj 18-krat več kot v letu 2017; ugotavlja tudi, da je v letu 2018 dostopnih več kot 11 000 spletnih člankov o posebnih poročilih Računskega sodišča (v primerjavi s 1 500 spletnimi članki v letu 2013);

14.   

priznava, da je bilo objavljenih 35 posebnih poročil (v primerjavi z 28 v letu 2017), devet publikacij na podlagi pregleda (v primerjavi z dvema v letu 2017) in deset mnenj (v primerjavi s petimi v letu 2017); pozdravlja prizadevanja Računskega sodišča, da v skladu s finančno uredbo na splošno pripravlja posebna poročila v roku 13 mesecev, pri čemer ugotavlja, da je bilo za pripravo posebnih poročil, objavljenih v letu 2018, v povprečju potrebnega 15,2 meseca; hkrati pa poudarja, da je bilo za pripravo 15 od 35 posebnih poročil (43 %) potrebnih manj kot 13 mesecev (v primerjavi z 29 % v letu 2017);

15.   

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče za vse institucije in organe Unije izbralo vzorec 45 transakcij (v primerjavi s 55 v letu 2017 in 100 v letu 2016) v razdelku 5, ki je v večletnem finančnem okviru namenjen upravi; ugotavlja, da je bil vzorec izbran tako, da je reprezentativen za porabo v razdelku 5, ki predstavlja 6,3 % proračuna Unije; nadalje ugotavlja, da je Računsko sodišče upravne odhodke uvrstilo med odhodke z nizkim tveganjem; vseeno meni, da za sklop „druge institucije“ ni bilo izbranih dovolj transakcij, zato Računsko sodišče poziva, naj število transakcij, ki jih bo pregledalo, poveča vsaj za 10 %; poziva Računsko sodišče, naj razmisli o tem, da bi – tako kot že za agencije Unije – tudi za institucije Unije predložilo neodvisno letno poročilo; nadalje poziva Računsko sodišče, naj Parlament v zvezi s tem sproti obvešča;

16.   

z zadovoljstvom ugotavlja, da poglavje o preglednosti na spletnem mestu Računskega sodišča vsebuje koledar sej Računskega sodišča in tabelo z misijami članov Računskega sodišča, (skupaj z njihovim datumom, krajem, namenom in stroški), pa tudi povezave do povezanih dokumentov in drugih portalov za preglednost;

17.   

izpostavlja, da je bil s 1. januarjem 2019 uveden register navzočnosti, v katerega se vpišejo člani na sestankih Računskega sodišča, njegovih senatov in odborov; poziva Računsko sodišče, naj Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor z naslednjim letnim poročilom o dejavnostih poroča o tem;

18.   

poziva Računsko sodišče, naj uvede postopke, s katerimi bo beležilo letni dopust članov, njihov bolniški dopust in njihovo odsotnost zaradi drugih razlogov, da bi poskrbelo za to, da se bo vsaka njihova odsotnost ustrezno zabeležila; poudarja, da bi utegnila sedanja praksa omajati zaupanje državljanov in institucij Unije v Računsko sodišče;

19.   

z zanimanjem opaža, da Računsko sodišče zbira informacije o službenih potovanjih članov, da bi ocenilo, ali načrtovana dejavnost sodi na njegovo področje interesa; pozdravlja, da člani posredujejo ime in naziv delovnega mesta oseb, s katerimi se bodo sestali, splošen opis tem, o katerih naj bi razpravljali, in, kadar je na voljo, vabilo, ki vsebuje potrebne podrobnosti, da se zmanjša tveganje za morebitne zlorabe;

20.   

ugotavlja, da je sklep, v katerem so pojasnjena pravila za službena potovanja članov, začel veljati 1. februarja 2018; ugotavlja tudi, da so v sklepu opredeljene zlasti informacije, ki jih je treba sporočiti ob vložitvi zahtevka za potni nalog;

21.   

ugotavlja, da je Računsko sodišče v okviru svojega sistema notranje kontrole odločilo, da bo s februarjem 2018 na generalnega sekretarja preneslo pooblastila odredbodajalca v zvezi z računovodskimi izkazi za službena potovanja in reprezentančne stroške članov; ugotavlja tudi, da se za te odhodke zdaj uporablja splošni nadzorni sistem, s katerim upravljajo službe generalnega sekretariata, kar vključuje obvladovanje tveganj ter predhodne in naknadne kontrole, so pa tudi vključeni v letno izjavo odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa in prenosa pooblastil; globoko obžaluje, da je moralo priti do posebej kritične situacije, preden je Računsko sodišče v zvezi s tem ukrepalo;

22.   

je seznanjen, da je služba za notranjo revizijo pregledala letna poročila o kontroli in izjave odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil za leto 2018, da bi ocenila zanesljivost predloženih informacij; ugotavlja, da je generalni sekretar od vseh direktoratov zahteval poročila o kontroli; je seznanjen, da služba za notranjo revizijo potrjuje, da je kakovost predhodnih in naknadnih kontrol, ki jih izvajajo službe, zanesljiva, in da so informacije v poročilih o kontroli na splošno zanesljive;

23.   

je seznanjen, da se je Računsko sodišče za obdobje od 2012 do 2018 odločilo opraviti notranjo revizijo stroškov službenih potovanj in uporabe službenih avtomobilov (ki je bila dokončana julija 2019); je poleg tega seznanjen, da je bilo v poročilu o reviziji ugotovljeno, da je velika večina naključno izbranih operacij, ki jih je služba za notranjo revizijo pregledala, v skladu z veljavnimi pravili in postopki; obžaluje, da je bilo v poročilu nadalje ugotovljeno, da so v upravljavskih in kontrolnih sistemih Računskega sodišča pred reformami iz obdobja 2017–2018 obstajale nekatere pomanjkljivosti; je nadalje seznanjen, da je bilo v poročilu ugotovljeno tudi, da so bile te pomanjkljivosti sistemov za nadzor z reformami iz obdobja 2017–2018 uspešno odpravljene in da so trenutno veljavni postopki upravljanja in kontrole na splošno zanesljivi;

24.   

ugotavlja, da na podlagi tega poročila o reviziji ni mogoče sklepati, da bi člani ali nekdanji člani svoj položaj zlorabili; ugotavlja tudi, da temu revizijskemu poročilu ni sledila nobena druga notranja preiskava;

25.   

opaža, da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) svoje poročilo o enem od nekdanjih članov posredoval luksemburškim pravosodnim organom; je seznanjen, da je bila temu nekdanjemu članu odvzeta imuniteta; je seznanjen tudi, da je Računsko sodišče od tega nekdanjega člana izterjalo znesek v višini 153 407,58 EUR;

26.   

je seznanjen, da je urad OLAF leta 2016 začel preiskavo v zvezi z morebitno zlorabo potnih stroškov in stroškov bivanja aktualnega člana Računskega sodišča (do katere naj bi prišlo, ko je bil poslanec Parlamenta); je seznanjen tudi, da je urad OLAF primer septembra 2019 zaključil in pri tem Parlamentu podal priporočilo, naj izterja 11 243 EUR; je nadalje seznanjen, da v zvezi s tem niso bila izrečena nobena disciplinska ali sodna priporočila in da Računskemu sodišču ni bilo podano nobeno priporočilo;

27.   

pozdravlja, da za člane Računskega sodišča velja kodeks ravnanja, ki ureja njihovo neodvisnost, nepristranskost, integriteto, predanost, kolegialnost, zaupnost, odgovornost in obveznosti po prenehanju funkcije; pozdravlja tudi, da Računsko sodišče na spletnem mestu objavlja izjave o interesih (izjave o finančnih interesih in o zunanjih dejavnostih) in življenjepise članov, tako da se nad njim izvaja enak javni nadzor kot nad ostalimi institucijami Unije;

28.   

je zaskrbljen, ker so izjave o interesih samodeklarativne narave, v skladu s sedanjim pravnim okvirom pa niti Računsko sodišče niti njegov odbor za etiko nimata preiskovalnih pooblastil, da bi lahko zagotovila, da so navedeni podatki točni in izčrpni; poziva Računsko sodišče, naj zagotovi, da bodo člani namesto izjav o odsotnosti nasprotja interesov predložili izjave o interesih; poudarja, da je treba okrepiti sedanje postopke, vključno s postopki odbora za etiko, da bi preprečili pojav nasprotja interesov; poziva Računsko sodišče, naj poroča o doseženem napredku;

29.   

pozdravlja, da so bile objavljene etične smernice Računskega sodišča, ki veljajo za vse člane in zaposlene; pozdravlja tudi, da odbor za etiko razpravlja o vprašanjih etike, ki se mu zdijo pomembna, med drugim preučuje zunanje dejavnosti članov Računskega sodišča; je seznanjen, da so iz vrst zaposlenih Računskega sodišča imenovani svetovalci za etiko, da imel vsak zaposleni pravico in priložnost, da zaprosi za zaupno in nepristransko svetovanje o občutljivih vprašanjih, kot so nasprotje interesov, sprejemanje daril in kako zagotoviti informacije v primeru hudih nepravilnosti (žvižgaštvo) itd.;

30.   

poudarja, da Računsko sodišče vsem zaposlenim nudi posebno usposabljanje o javni etiki (obvezno za vse nove zaposlene), ki vsebuje del o žvižgaštvu (vključno s postopkom, ki ga je treba pri tem uporabiti, in pravicami zaposlenih); pozdravlja, da je v notranjih smernicah o pogostih vprašanjih o vidikih etike podanih več primerov za lažje prepoznavanje morebitnih nasprotij interesov; poziva Računsko sodišče, naj še okrepi prizadevanja, tako da izboljša informiranje in komuniciranje, pa tudi tako da spremlja dejavnosti;

31.   

poudarja, da bi moral biti etični okvir sestavljen iz pravil, da bi lahko preprečili, prepoznali in onemogočili morebitno nasprotje interesov; ugotavlja, da so etični okvir Računskega sodišča pregledali strokovnjaki iz poljskih in hrvaških vrhovnih revizijskih institucij; je seznanjen s končnim poročilom o strokovnem pregledu; poziva Računsko sodišče, naj Parlament obvesti o morebitnih nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi rezultatov strokovnega pregleda;

32.   

pozdravlja, da je Računsko sodišče vzpostavilo kanale za žvižgaštvo, prek katerih se žvižgačem zagotavlja ustrezna zaščita, in da je objavilo s tem povezani poslovnik; ugotavlja, da obstaja spletni kontaktni obrazec za sporočanje resnih nepravilnosti; pozdravlja, da je na domačem spletnem mestu Računskega sodišča povezava, na kateri je pojasnjeno, kako naj se uradu OLAF sporočajo primeri goljufije;

33.   

ugotavlja, da Računsko sodišče še naprej zagotavlja usposabljanja in predstavitve za vodstvene delavce, nove zaposlene in kadrovike, da bi ozaveščalo o nadlegovanju v delovnem okolju; poleg tega ugotavlja, da se kontaktne osebe za boj proti nadlegovanju letno udeležijo ustreznega usposabljanja; ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2017 poostrilo svoja pravila za preprečevanje nadlegovanja, katerih namen je preprečiti primere nadlegovanja, ohraniti ustrezno delovno okolje in olajšati mirno reševanje medosebnih sporov;

34.   

pozdravlja, da skuša Računsko sodišče poskrbeti za dobro počutje zaposlenih, med drugim z omogočanjem prožnega delovnega časa in dela na daljavo, ter ugotavlja, Računsko sodišče za to zagotavlja predstavitve o enakih možnostih in dostop do brezplačne psihološke pomoči; a hkrati ugotavlja, da so imeli leta 2018 tri primere izgorelosti; zato Računsko sodišče poziva, naj oceni, ali so delovne obremenitve enakomerno porazdeljene med posamezne delovne ekipe in zaposlene;

35.   

ugotavlja, da je bila leta 2018 vložena ena uradna pritožba zaradi nadlegovanja in da so bili ugotovljeni elementi spolnega nadlegovanja; nadalje ugotavlja, da je celoten postopek, na podlagi katerega so bili sprejeti preventivni in disciplinski ukrepi, trajal pet mesecev od datuma vložitve pritožbe;

36.   

poudarja, da – kot je navedeno v tretjem odstavku člena 16 kadrovskih predpisov, ki se nanaša na poklicne dejavnosti višjih uradnikov po prenehanju dela v instituciji – Računsko sodišče objavlja ustrezne informacije o poklicnih dejavnostih svojih višjih uradnikov; poleg tega ugotavlja, da so pravila v zvezi s tem objavljena na njegovem spletnem mestu;

37.   

je seznanjen, da Računsko sodišče in urad OLAF tesno sodelujeta za zaščito finančnih interesov Unije; je seznanjen tudi, da je Računsko sodišče leta 2018 poročalo o devetih primerih suma goljufije (v primerjavi s 13 leta 2017), ki jih je odkrilo v okviru revizij; čestita Računskemu sodišču za dejstvo, da je bil v okviru potekajočih pogajanj sprejet dogovor o upravnem sodelovanju med Računskim sodiščem in uradom OLAF (podpisan maja 2019), njegov cilj pa je olajšati praktično sodelovanje med navedenima organoma, zlasti v zvezi s prenosom informacij o domnevnih primerih goljufije, in organizirati ukrepe v skupnem interesu, kot so usposabljanja, delavnice in izmenjave zaposlenih;

38.   

obžaluje dejstvo, da se je Računsko sodišče z nadaljnjimi ukrepi na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2017 zgolj deloma odzvalo na pripombe Parlamenta; poudarja, da so nadaljnji ukrepi bistvenega pomena za to, da bi lahko parlamentarni Odbor za proračunski nadzor odločil, ali je Računsko sodišče priporočila Parlamenta izvedlo; poziva Računsko sodišče, naj v svoje naslednje poročilo o nadaljnjih ukrepih vključi vse potrebne odgovore in bolj podrobna pojasnila o izvajanju priporočil Parlamenta;

39.   

je seznanjen, da izstop Združenega kraljestva iz Unije ne bo znatno vplival na strukturo in človeške vire Računskega sodišča; je seznanjen tudi, da se je Računsko sodišče zavezalo, da bo uporabilo svojo diskrecijsko pravico v skladu s členom 49 kadrovskih predpisov, da uradniki ne bodo odpuščeni zgolj zato, ker niso več državljani ene od držav članic; je nadalje seznanjen, da je Računsko sodišče v zvezi z začasnimi in pogodbenimi uslužbenci po zakonu dolžno preučiti vsak posamezen primer in odobriti izjeme, če je to v interesu službe; pozdravlja, da pa se je Računsko sodišče pri tem zavezalo, da bo to možnost za odobritev izjem uporabljalo na odprt in pregleden način; je seznanjen, da se bo Računsko sodišče pri oceni odločilo izključno na podlagi vidika interesa službe;

40.   

poudarja, da se je Računsko sodišče zavezalo, da bo na vseh svojih ravneh upravljanja poskrbelo za bolj uravnoteženo zastopanost spolov; ugotavlja, da je 45 % njegovih revizorjev in upravnih uslužbencev žensk, kar pomeni, da je delež žensk in moških skoraj enak; ugotavlja, da je od 38 % vodstvenih delavcev 24 žensk in da so od desetih direktorjev tri ženske; poziva Računsko sodišče, naj si še naprej prizadeva za spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov, zlasti na vodstvenih in višjih vodstvenih položajih; pozdravlja dejstvo, da se je delež žensk na vodstvenih položajih v revizijskih senatih s 7 % leta 2015 povečal na skoraj 24 % konec leta 2018 (v primerjavi z 20 % leta 2017); ugotavlja, da se v okviru politike Računskega sodišča za enake možnosti za obdobje 2018–2020, ki je bila sprejeta februarja 2018, obravnavajo tudi vprašanja, povezana s starostjo in invalidnostjo;

41.   

ponavlja, da je le šest (v primerjavi s štirimi leta 2016) od 28 članov Računskega sodišča žensk; opozarja na težavo spolne neuravnoteženosti med njegovimi člani; želi spomniti, da bi morale države članice ženske bolj dejavno spodbujati, da se prijavijo za tovrstne položaje; ponavlja, da bi moral Svet pri postopku imenovanja vedno predlagati vsaj dva kandidata: eno žensko in enega moškega;

42.   

ugotavlja, da je bilo povečanje delovne obremenitve na področju prevajanja kompenzirano, tako da je bila prek poenostavitve notranjih postopkov Računskega sodišča povečana učinkovitost, vključno s centralizacijo predhodne in naknadne obdelave prevodov; ugotavlja, da je to omogočilo znatno (več kot 10-odstotno v primerjavi z letom 2017) zmanjšanje stroškov na stran;

43.   

ponovno pozdravlja, da Računsko sodišče sodeluje z drugimi javnimi institucijami in deležniki; z zadovoljstvom ugotavlja, da vodje vrhovnih revizijskih institucij sodelujejo in da je bil sprejet skupen delovni načrt za obdobje od leta 2018 dalje; podpira tudi partnerstva, sklenjena z različnimi univerzami, v okviru politike Računskega sodišča za razširitev ponudbe usposabljanja; poziva Računsko sodišče, naj stopi v stik s še več univerzami, da bi v prihodnje vzpostavilo sodelovanje, ki bo raznoliko in hkrati geografsko uravnoteženo;

44.   

pozdravlja, da so postali arhivski prostori stavbe K2 zaradi vse večje digitalizacije nepotrebni; ugotavlja, da bodo ti prostori pretvorjeni v nove delovne prostore za sodelovanje ali prostore za dobro počutje ter da se bodo stroški za to krili iz preostalega proračuna za projekt gradnje stavbe K3, ki je bil zaključen pred nekaj leti; ugotavlja, da je stavba K1 še vedno veliko manj udobna kot druge stavbe kampusa; je seznanjen z ugotovitvijo študije, da se priporočajo gradbena dela, ki bi zahtevala velike naložbe; ugotavlja, da se preučujejo še druge možnosti, da bi našli najučinkovitejšo rešitev za prihodnost stavbe K1 (tudi v sodelovanju z luksemburškimi organi); poziva Računsko sodišče, naj parlamentarni Odbor za proračunski nadzor obvešča o morebitnih rešitvah vključno z oceno potrebnih proračunskih sredstev);

45.   

pozdravlja, da je Računsko sodišče pripravilo celovit okoljski program, da bi se spoprijelo z različnimi težavami, ugotovljenimi v njegovi okoljski analizi, in zmanjšalo njihov vpliv na okolje; z zadovoljstvom ugotavlja, da mu je porabo energije med letoma 2014 in 2018 uspelo zmanjšati za 11,5 %, porabo vode med letoma 2016 in 2018 za 21,1 %, porabo papirja med letoma 2014 in 2018 pa za 50,8 %;

46.   

podpira, da si Računsko sodišče s tem, ko je sredi leta 2018 sprejelo triletni akcijski načrt za kibernetsko varnost s številnimi ukrepi za zmanjšanje ugotovljenih tveganj, prizadeva izboljšati varstvo podatkov in kibernetsko varnost; z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče sodeluje s skupino za odzivanje na računalniške grožnje za evropske institucije, organe in agencije (CERT-EU) pri izvajanju nekaterih kontrol, predvidenih v načrtu;

47.   

se zaveda dodane vrednosti, ki bi jo lahko Računskemu sodišču prinesla uporaba brezplačne in odprtokodne programske opreme; poudarja predvsem vlogo programske opreme pri povečevanju preglednosti in preprečevanju učinka vezave na prodajalca; priznava tudi njen potencial za varnostne izboljšave, saj omogoča odkrivanje in odpravljanje pomanjkljivosti; močno priporoča, da se vsa programska oprema, ki bo razvita za Računsko sodišče, v obliki brezplačne in odprtokodne programske licence da na voljo javnosti;

48.   

želi izpostaviti vse dosežke Računskega sodišča zadnjih nekaj let na področjih, kot so priprava proračuna na podlagi uspešnosti, etični okvir (z vsemi povezanimi pravili in postopki), izboljšane komunikacijske dejavnosti in vse več ukrepov za večjo preglednost; pozdravlja, da je bilo sklenjenih precej medinstitucionalnih sporazumov o storitvah in sodelovanju; poudarja, kako pomembno je, da institucije Unije in organi med seboj sodelujejo in si izmenjujejo izkušnje; predlaga, da se preuči možnost formaliziranih dejavnosti mreženja na različnih področjih, da bi omogočili izmenjavo primerov najboljše prakse in razvili skupne rešitve.