Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52020AE1450

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020) 103 final)

EESC 2020/01450

UL C 429, 11.12.2020, p. 210–218 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 429/210

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo

(COM(2020) 103 final)

(2020/C 429/26)

Poročevalka:

Milena ANGELOVA

Soporočevalec:

Panagiotis GKOFAS

Zaprosilo

Evropska komisija, 22. 4. 2020

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

22. 7. 2020

Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

18. 9. 2020

Plenarno zasedanje št.

554

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

219/0/0

1.   Sklepi in priporočila

1.1

 Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja težko pričakovano in nujno potrebno strategijo za MSP. Ceni celovit in sistematični pristop strategije ter pozdravlja dejstvo, da upošteva obstoječa orodja, instrumente in ukrepe, ki so se izkazali za koristne, ter jih nadalje izboljšuje in umešča v skupen, dobro usklajen okvir. EESO poziva Evropsko komisijo, naj za izvajanje strategije sprejme skladen, celovit in medsektorski pristop, pri tem pa MSP postavi v središče vseh ključnih političnih odločitev, kot so zeleni dogovor, industrijska strategija, priprava proračuna EU in izvajanje načrta okrevanja za Evropo.

1.2

 EESO želi prispevati k hitremu izvajanju strategije za MSP in se zavzema za upravljanje na več ravneh. Na ravni EU mora medsektorska projektna skupina generalnih direktoratov za MSP zagotoviti:

—

uporabo načela „najprej pomisli na male“ na vseh področjih politike, ki vplivajo na MSP, zlasti v okviru načrta okrevanja za Evropo, programa InvestEU, instrumenta za podporo plačilni sposobnosti in naložbenega načrta za evropski zeleni dogovor,

—

pravilno izvajanje in ocenjevanje strategije naslednje generacije za MSP in Akta za mala podjetja v okviru evropskega semestra in vzpostavljenih kazalnikov uspešnosti za MSP,

—

odločno zavezo držav članic izvajanju strategije za MSP, saj so bile številne politike EU na nacionalni ravni neuspešne zaradi negativnih odzivov, neukrepanja ali izogibanja, vključno s čezmernim prenašanjem zakonodaje; v zvezi s tem je treba posebno pozornost nameniti položaju žensk v tem poslovnem okolju,

—

osrednjo in okrepljeno vlogo organizacij, ki predstavljajo MSP, in socialnih partnerjev, da lahko konstruktivno prispevajo, saj to v sedanjem predlogu Evropske komisije ni dovolj poudarjeno,

—

da se koncept ekosistemov kot prednostnih področij financiranja uvede šele po temeljitih posvetovanjih z organizacijami, ki predstavljajo MSP na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni, s čimer bi se zagotovilo ustrezno upoštevanje dejanskih razmer MSP, saj se zdi, da je to preveč drzen korak.

1.3

 Glede na dejstvo, da je bil predlog objavljen pred pandemijo COVID-19, EESO poziva Evropsko komisijo, naj za MSP pripravi strategijo naslednje generacije, v kateri je treba upoštevati ukrepe v podporo MSP iz načrta okrevanja za Evropo, da bi ublažili negativne učinke omejitev gibanja, omejevanja socialnih stikov in ukrepov zdravstvene varnosti na njihovo poslovanje ter pripomogli k njihovemu hitremu okrevanju. EESO pozdravlja vzpostavitev mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je povezan s proračunom EU, vendar si želi jasno zagotovilo, da bo ta mehanizem s prilagojenimi podpornimi ukrepi dosegel vsa MSP, ki potrebujejo pomoč. V ta namen so potrebni celovitejši pregled politike ter natančnejši in konkretnejši predlogi o tem, kako okrepiti digitalizacijo, inovacije in trajnostnost v MSP.

1.4

 Strategija naslednje generacije za MSP bo potrebovala trden okvir za izvajanje in skladnost politik. EESO predlaga, naj se Evropska komisija, Svet, Evropski parlament ter posvetovalni organi in agencije EU dogovorijo o večletnem načrtu izvajanja s kazalniki za posamezne mejnike in časovnico za doseganje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev ukrepov.

1.5

 EESO poziva k povečanju odgovornosti organizacij MSP pri izvajanju strategije za MSP, med drugim prek programov EU, ki bodo organizacije MSP in socialne partnerje podprli pri krepitvi zmogljivosti in skupnih ukrepih, da bodo lahko delovale kot točka „vse na enem mestu“ za informacije in tehnično pomoč, ter z njihovim tesnim vključevanjem v postopek imenovanja in spremljanja odposlancev za MSP ter z uvedbo sistema za merjenje učinkovitosti teh odposlancev. Temeljito je treba preoblikovati evropsko podjetniško mrežo, da bi se okrepila njena vloga pri svetovanju MSP, kot je predvidela Evropska komisija, zlasti v zvezi s trajnostnim prehodom, saj v večini držav članic mreža ne doseže MSP, še zlasti ne obrtnih podjetij. EESO meni, da bi morala napredek pri izvajanju in učinkovitost strategije redno spremljati, ocenjevati in nadzorovati posebej imenovana neodvisna opazovalna skupina EU, ki bi po potrebi hitro pripravila in predlagala korektivne ukrepe.

2.   Splošne ugotovitve in v prihodnost usmerjen pristop

2.1

 EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj resno razmislijo o razširitvi področja uporabe in zagotavljanju učinkovitega izvajanja ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti in inovativnih zmogljivosti MSP ter o zagotavljanju pomoči MSP pri izboljšanju njihove večfaktorske produktivnosti in podpore za njihove rutinske poslovne dejavnosti. Čeprav priznava pomen inovacij in digitalizacije, poudarja, da velika večina MSP v EU nujno potrebuje pomoč pri posodobitvi svoje tehnologije, reševanju kadrovskih vprašanj in izboljšanju učinkovitosti poslovanja.

2.2

 EESO pozdravlja namero Evropske komisije, da bo izvajala ukrepe, usmerjene v posebne potrebe vseh podskupin MSP, na primer podjetij, ki ustvarjajo vrednost, mikro- in malih podjetij, javnih družb, družinskih in tradicionalnih podjetij ter podjetij, ki delujejo na odročnih območjih, samozaposlenih oseb in obrtnikov, pa tudi MSP socialne ekonomije, saj je natančno prilagajanje njihovim posebnim potrebam ključni dejavnik uspeha.

2.3

 Vse sklope Evropskega sklada za okrevanje, ki so usmerjeni v MSP, je treba skrbno spremljati, da bodo zanesljivo lahko MSP nudili potrebno podporo, kot je novi instrument za podporo plačilni sposobnosti.

2.4

 EESO poziva Evropsko komisijo, naj pripravi uresničljiv večletni načrt izvajanja, v katerem bodo jasno določeni ustrezni viri in ukrepi, posvetovanja in skupni ukrepi s socialnimi partnerji, neodvisno poročilo o napredku ter mehanizma za spremljanje in oceno učinka. Za uspešen prehod na digitalno tehnologijo je ključno, da se ambiciozni predlogi o programu za digitalno Evropo in programu Obzorje Evropa v naslednjem večletnem finančnem okviru bolje usmerijo v MSP in omogočijo pravičnejšo geografsko pokritost. EESO poudarja pomen učinkovitega usmerjanja financiranja za MSP in podpornih ukrepov v mikropodjetja, vključno s tradicionalnimi podjetji.

3.   Prvi steber

3.1

 EESO izraža zadovoljstvo, ker je bila priznana potreba po prilagoditvi podpornih ukrepov MSP, da bi jim pomagali uspešno poslovati ob upoštevanju podnebne nevtralnosti, učinkovite rabe virov, digitalnega znanja in prožnosti. Svetovalci za trajnostnost in prostovoljci na področju digitalizacije lahko pomagajo MSP, da se izurijo v digitalni tehnologiji, posodobijo svojo tehnologijo, se pripravijo na uspešen prehod na trajnostnost in najdejo rešitve, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov in podnebni nevtralnosti. Organizacije MSP na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni morajo podpreti in okrepiti njihovo vlogo in odgovornost.

3.2

 EESO ceni posebno vlogo, ki naj bi jo imeli socialni partnerji, in upa, da se bo načelo partnerstva še nadalje krepilo in da ga bodo države članice učinkoviteje uporabljale. Organizacije MSP na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni imajo ključno vlogo, da pomagajo MSP pri seznanjanju z ukrepi politike v podporo MSP in njihovem razumevanju, zlasti kar zadeva tista MSP, ki predstavljajo veliko večino, tj. tradicionalna in/ali mikropodjetja in/ali ki delujejo na odročnih območjih in na podeželju, in ki morajo ujeti korak s hitrim tempom digitalne revolucije. EESO je pripravljen sodelovati pri tem, da se te organizacije in socialni partnerji vključijo v mrežo za zbiranje in izmenjavo dobre prakse ter idej za podporne ukrepe in specifično socialno usklajevanje v okviru socialnega dialoga.

3.3

 EESO pozdravlja široko izbiro mehanizmov, ki MSP olajšujejo prehod na trajnostnost/krožnost in skladnost z zakonodajo v zvezi s tem. Poudarja pomen hitrega izvajanja akcijskega načrta za krožno gospodarstvo ter uvedbe ambiciozne najnižje cene ogljika in mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Poudarja, da lahko mehanizem za pravični prehod podpre vzpon novega gospodarstva, in priporoča, naj se po potrebi sprejmejo socialni in podporni ukrepi, s katerimi bi preprečili, da bi učinki krize in prehoda na nizkoogljično krožno gospodarstvo prizadeli najšibkejše, vključno s podporo za zasebni sektor, zlasti za MSP, če se negativni učinki dejansko pojavijo. Da bi MSP postala bolj okolju prijazna, je treba spodbuditi njihov potencial za korenite in prelomne inovacije, da se omogoči prehod na zeleno gospodarstvo. Z ustrezno pomočjo v naravi in zakonodajno podporo bodo MSP lahko hitreje izkoristila inovativne in trajnostne prakse kot večja podjetja.

3.4

 Za uspeh inovativnih podjetij, zlasti MSP in zagonskih podjetij, je ključna učinkovita politika na področju pravic intelektualne lastnine. Pravice intelektualne lastnine, vključno s patenti, blagovnimi znamkami, avtorskimi pravicami in drugimi sredstvi, ki temeljijo na znanju, morajo postati sestavni del številnih poslovnih strategij MSP. Podjetja potrebujejo trden in zanesljiv okvir pravic intelektualne lastnine, ki ustreza digitalni dobi. Čim prej bi moral začeti delovati sistem enotnega patenta EU, da bi zagotovili pravno varnost in omogočili MSP, da razvijajo in zaščitijo svoje inovacije z razumnimi stroški in manjšim upravnim bremenom. Bistvenega pomena za nadaljnjo okrepitev razvoja in zaščite strokovnega znanja MSP je pristop, ki temelji na sodelovanju med Evropsko komisijo, državami članicami in Evropskim patentnim uradom s ciljem širitve storitev na področju patentnih prijav, vključno s finančno podporo, izboljšanja dostopa MSP do pravnega varstva v primeru kršitev patenta, zlasti z zavarovanjem „pred dogodkom“, in preoblikovanja postopka za vložitev pritožbe Evropskemu patentnemu uradu.

3.5

 Podjetništvo je gonilna sila MSP. EESO poziva Evropsko komisijo, naj se bolj osredotoči na spodbujanje, krepitev in razvoj podjetniške pobude, podjetniške miselnosti in premišljenega pristopa k prevzemanju tveganja ter posredovanje bolj pozitivne podobe podjetnikov v finančnih težavah. Ni dovolj, da se osredotočimo le na podjetniško izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh učenja, čeprav je oboje zelo pomembno, temveč se je treba usmeriti tudi v nadgradnjo družbenega razumevanja vloge podjetnikov, vključno s spodbujanjem dobrih primerov in predstavitvijo zgledov. Spodbujati je treba strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje podjetnikov. V okviru strategije bi bilo mogoče opredeliti ukrepe za nadaljnje povečanje mobilnosti delavcev znotraj EU in iz tretjih držav ter preučiti druge instrumente poleg poenostavljene vizumske sheme EU. Evropska komisija mora skupaj z državami članicami MSP zagotoviti infrastrukturo za inovacije, tj. laboratorije, zmogljivosti IKT, poslovne stavbe ter pravno podporo in podporo na področju intelektualne lastnine, s čimer bi se na ustreznih ravneh znatno zmanjšal prag za zagonska podjetja in odprl prostor za podjetnike, ki delajo s krajšim delovnim časom. Evropska komisija bi lahko tudi spodbudila vladne agencije, naj MSP zagotovijo okolje, v katerem bodo lahko preizkušala svoje prototipe, s čimer bi olajšale financiranje inovativnih MSP, saj bi se zmanjšalo tehnično tveganje za vlagatelje. Ključen je tudi razvoj učinkovitih znanj in spretnosti z vplivanjem na šolske učne načrte.

3.6

 Človeški viri so ključni dejavnik konkurenčnosti, zlasti za MSP, ki imajo običajno manj organizacijskih, upravljavskih in finančnih orodij, s katerimi bi privabila, spodbujala in zadržala kvalificirano osebje. EESO zato poudarja pomen zagotavljanja pomoči MSP pri zaposlovanju izkušenega in usposobljenega osebja, vključno s finančnimi sredstvi, ter pričakuje, da bo to ključni element sklopa za MSP v okviru prihodnjega pakta za znanja in spretnosti. EESO podpira deljeno odgovornost med vladami, delodajalci, regijami in posamezniki za strokovno izpopolnjevanje oziroma prekvalificiranje delavcev. Poklicno izobraževanje in usposabljanje mora postati prvorazredna možnost skupaj s spodbujanjem terciarnega izobraževanja za podporo prehajanju na trgu dela. Pomembno je, da so učni načrti osredotočeni na učne rezultate, saj bo to pomagalo spodbuditi pravočasno in učinkovito prehajanje.

3.7

 Ključno je izboljšanje digitalne zmogljivosti MSP. To se mora začeti pri najmanj pripravljenih skupinah MSP, na primer mikropodjetjih in zelo tradicionalnih podjetjih, ki imajo zelo malo ali nič izkušenj na področju digitalizacije. Tem podjetjem je treba zagotoviti intenzivne tečaje na področju digitalne tehnologije, ki bi bili namenjeni tako podjetnikom MSP kot zaposlenim, njihove potrebe pa je treba nadalje upoštevati pri oblikovanju vozlišč za digitalne inovacije. To jim bo omogočilo, da nadgradijo in izboljšajo svoje strokovno znanje in postanejo usposobljeni uporabniki tehnologije. Vozlišča za digitalne inovacije bi morala biti ustrezno opremljena, da bi MSP pomagala izvajati ocene tveganja, in bi morala zagotavljati učinkovito varstvo podatkov. EESO podpira napovedano evropsko strategijo za podatke, katere namen je zagotoviti širši dostop do podatkov in omogočiti pretok podatkov med podjetji in vladami. Zagotoviti je treba prost pretok podatkov. Spodbujati bi bilo treba souporabo podatkov med podjetji, da se izboljša sodelovanje znotraj vrednostnih verig in zagotovijo priložnosti za povečanje gospodarske moči našega gospodarstva z izboljšanjem razpoložljivosti in dostopnosti informacij (iz vlade ali vrednostne verige) o souporabi in prenosljivosti podatkov.

3.8

 Širokopasovno omrežje v EU, ki je temeljni pogoj za digitalizacijo, je treba celovito razširiti, da bi se podjetja lahko bolj digitalizirala in da pri tem ne bi bilo nobeno podjetje prezrto. Ker je napredek EU zlasti na podeželju, kjer je veliko MSP, še vedno prepočasen, bi bilo treba to upoštevati v vseh drugih pobudah na ravni EU od spodaj navzgor in znotraj njih tudi ustrezno ukrepati.

3.9

 EESO poziva k ciljnim podpornim ukrepom, osredotočenim na digitalizacijo in povečanje povezljivosti sektorjev, kot so zdravstvo, izobraževanje, javna uprava, živila in kmetijstvo, proizvodnja in promet. Medtem ko si prizadevamo za izgradnjo novih poslovnih modelov, postopkov, programske opreme in sistemov, bi digitalizacija morala temeljiti na odprtosti (tj. neodvisnosti), enostavnosti, znanju, avtomatizaciji, zaupanju in varnosti. Digitalizacija je namreč temelj vodilnega položaja EU na področju podnebja in okrevanja gospodarstva. EU bi morala pospešiti naložbe v energijsko učinkovitost, promet, stavbe in industrijske procese z nizkimi emisijami ogljika, pri katerih ima ključno vlogo digitalizacija.

3.10

 EESO priporoča, naj se pospeši uvajanje široko razširjenih visokozmogljivih in varnih omrežij, spodbudijo zasebne naložbe in okrepi financiranje za podeželje in redko poseljena območja. Po ponovnem zagonu običajnega poslovanja bi bilo treba pospešiti tudi načrtovane dodelitve spektra, ki so bile med krizo zaradi COVID-19 morda odložene. Vlade bi morale hkrati tudi prednostno obravnavati nove dodelitve spektra, tako tiste, za katere licenca ni potrebna, in tiste, za katere je treba pridobiti licenco, da bi se zagotovila zanesljivejša brezžična povezljivost.

4.   Drugi steber

4.1

 EESO pozdravlja dejstvo, da je bila posebna pozornost namenjena MSP ter strogi uporabi načel „samo enkrat“ in „privzeto digitalno“. Evropsko komisijo poziva, naj novo strategijo izvaja tudi na podlagi načela „ukrepaj za MSP“, in opozarja, da bi imela vsaka zamuda pri izvajanju ukrepov v podporo MSP nasproten učinek. Navsezadnje se MSP trenutno spopadajo z največ izzivi doslej: negativni učinki pandemije COVID-19, ostra konkurenca, pomanjkanje kvalificirane delovne sile, nove oblike dela in potrošnje, čedalje kompleksnejši in intenzivnejši tok informacij, omejena sredstva za inovacije, nenehno spodkopavanje vloge podjetnikov, nestabilni finančni trgi, težave pri dostopu do financiranja, velika odvisnost od zunanjega okolja in omejena pogajalska moč. EESO v zvezi z oceno učinka „čezmernega prenašanja zakonodaje“ na MSP ponavlja svoje stališče, da bi morali cilji zmanjšanja regulativnega bremena temeljiti na temeljitih testih MSP, izčrpnih ocenah učinka in celoviti oceni, ki bi vključevala dialog s civilno družbo in deležniki. V nobeni državi članici se pri izvajanju zakonodaje EU ne sme postavljati pod vprašaj sedanja raven varstva državljanov, potrošnikov, delavcev, vlagateljev in okolja.

4.2

 Problem zamud pri plačilih še naprej zahteva temeljit premislek, načrtovan pregled direktive o zamudah pri plačilih pa je pomemben korak, ki bi moral vključevati posvetovanja z deležniki iz MSP. Za spodbujanje etičnega ravnanja bi lahko bilo koristno posredovanje na kulturni ravni. V tem smislu bi lahko ta proces podprli z oblikovanjem orodja, na primer spletnega mesta, prek katerega bi podjetja pozivali, naj se zavežejo določenim načelom v zvezi s pravočasnimi plačili. EESO v zvezi z zaščito MSP pred pogajalsko premočjo večjih podjetij predlaga, naj Evropska komisija razširi in okrepi svoje določbe o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji ter med platformami in podjetji ter z njimi zajame vse sektorje, po možnosti v okviru konkurenčnega prava EU, MSP pa omogoči vlaganje zaupnih pritožb pri osrednjem organu, ki bi v primeru EU lahko bil generalni direktorat za konkurenco.

4.3

 EESO v skladu s prejšnjimi mnenji izraža dvome glede dejanske koristi mreže odposlancev za MSP, ki še ne deluje v celoti v vseh državah članicah, in njene zmožnosti, da prinese dejansko dodano vrednost. Priporoča okrepitev vloge organizacij MSP namesto ustanovitve nove funkcije odposlanca EU za MSP, ki ne bi pomenila nobenega jamstva za sprejemanje predpisov, prijaznih MSP. EESO predlaga, naj se nacionalni odposlanec za MSP imenuje v dogovoru z nacionalnimi organizacijami MSP, ki morajo biti v stalnem stiku z odposlancem, slednji pa jim mora redno poročati o svojih dejavnostih in zanje odgovarjati. Izvajanje strategije naslednje generacije za MSP in Akta za mala podjetja je treba vključiti v evropski semester in v vzpostavljene kazalnike uspešnosti za MSP.

4.4

 Za koristno orodje so se izkazali t. i. regulativni peskovniki, EESO pa poziva, naj se zagotovi njihova širša uporaba pri sprejemanju predpisov za MSP in boljše seznanjanje nacionalnih zakonodajalcev o njih. Evropska komisija bi morala pojasniti, kako, kje in zakaj se bodo ti regulativni peskovniki uporabljali. Še vedno je očitna potreba po izboljšanju preizkusa MSP v okviru ocene učinka, da bi se zagotovilo, da bo vsa predlagana zakonodaja prijazna MSP. Nova platforma Evropske komisije Pripravljeni na prihodnost bi morala biti posebej osredotočena na iskanje morebitnih bremen, ki bi lahko ovirala socialno-ekonomsko obnovo. EU bi morala vzpostaviti regulativne peskovnike tudi na ravni EU, da bi okrepila enotni trg in poskrbela, da spodbuja harmonizacijo, ter inovatorjem hitro zagotovila pravno varnost za inovativne rešitve po vsej Evropi. V EU je več zagonskih podjetij in inovativnih MSP kot Združenih državah Amerike ali na Kitajskem, vendar več študij kaže, da ta podjetja svoje inovativne rešitve raje uvajajo zunaj Evrope. Za to obstaja veliko razlogov, med drugim pomanjkanje finančnih spodbud v Evropi in razdrobljen enotni trg. Zato je uvedba regulativnih peskovnikov tako pomembna, saj bi z njimi spodbudili podjetja, da ostanejo v Evropi, in morda pripomogli k dolgoročnem ustvarjanju vodilnih evropskih podjetij.

4.5

 Če bi bila javna naročila dostopnejša in prijaznejša MSP, bi preprečili čezmejni kriminal in zlorabe trga. Spodbujanje MSP k dejavnejšemu vključevanju v solidarnost ter strateške in ključne sektorje, kot so blago/storitve na področju zdravja in varnosti, zračni prostor in obramba, je učinkovit način za njihovo boljše vključevanje v vrednostne verige, in bi zagotovo bilo dobrodošlo v odprtem trgovinskem sistemu, ki se bori proti naraščajočemu protekcionizmu. Poleg tega pandemija COVID-19 kaže, kako pomemben je obstoj raznolikih dobavnih verig, pa tudi, kako pomembno je, da so te v isti ali v bližnji državi, zato je bistveno, da pomagamo MSP pri iskanju njihovega mesta v tem procesu. Med krizo so številni primeri tudi pokazali, kako krhek je še vedno enotni trg. Potreben je akcijski načrt, ki bo zagotovil nemoteno delovanje vseh sektorjev, kar je ključno za MSP, obenem pa je treba MSP spodbuditi, da se aktivno širijo na zunanje trge.

4.6

 Evropska komisija mora biti bolj ambiciozna v svojih prizadevanjih za odpiranje javnega naročanja MSP ter v sodelovanju s ponudniki javnih storitev poskrbeti za večjo preglednost v javnem naročanju in za skladnost javnih naročil s pravili enotnega trga EU. EESO predlaga, naj se to zagotovi zlasti s:

—

povečanjem in stalnim spremljanjem stopnje udeležbe MSP,

—

poenostavitvijo upravnih postopkov in zagotavljanjem boljših javnih in digitalnih storitev,

—

vzpostavitvijo enotne kontaktne točke v vsaki državi članici, kjer je mogoče vložiti in spremljati pritožbe ali težave v zvezi z javnim naročanjem,

—

izboljšanjem dostopa do pritožbenih postopkov v zvezi z rezultatom postopkov za oddajo javnega naročila.

4.7

 EU pa si mora še naprej prizadevati za večjo preglednost in tesnejše sodelovanje s celotnim gospodarstvom EU med preiskavami na podlagi instrumentov trgovinske zaščite in MSP še naprej omogočati dostop do teh instrumentov.

4.8

 EESO je zaskrbljen zaradi težav, s katerimi se spopada sektor prodaje na drobno, zlasti med omejitvami gibanja zaradi COVID-19, in poziva h konkretnim ukrepom podpore in spodbud.

4.9

 Enotni digitalni portal, povezan s točkami „vse na enem mestu“ v državah članicah, bo zagotavljal informacije in podporo MSP, nacionalne in regionalne organizacije MSP pa jim bodo pomagale opredeliti in prepoznati najprimernejše rešitve.

4.10

 Izredno pomembna je poenostavitev prenosov podjetij, saj bo to dodatno spodbudilo celotno generacijo k ohranitvi delovanja družinskih podjetij, saj bodo prenosi lastništva enostavnejši v primerih, kadar lastniki nimajo dovolj izkušenj, sredstev in idej, potrebnih za nadaljnje vodenje podjetja. V takih primerih se lahko razmisli tudi o delavskem odkupu podjetij z ustanovitvijo zadruge in drugih oblik lastništva zaposlenih. Izredno pomembno je tudi, da se opredelita dve različni vrsti prenosa podjetja, da bi lahko razumeli, kako določena zakonodaja vpliva na posamezno vrsto. Razlikovati je treba med „prenosom podjetja znotraj družine“ in „zunanjim prenosom podjetja“, ki imata vsak svojo opredelitev. Zakonodajni okvir mora biti prožnejši, da bi bilo enostavneje kupiti obstoječe podjetje, s čimer so zdaj povezana velika tveganja, visoki stroški in zapleteni postopki. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti čezmejnim prenosom MSP, da bi se obravnavali visoki stroški, povezani s temi transakcijami, in precej različni predpisi držav članic. Poleg vprašanja prenosov EESO priporoča oblikovanje evropske družbe 2.0 za MSP v obliki preoblikovane evropske zasebne družbe (Societas Privata Europaea (SPE)), da se olajša čezmejna širitev in rast MSP.

4.11

 Da bi MSP lahko v celoti izkoristila ugodnosti trgovinskih sporazumov, EESO poziva, naj poglavja o MSP postanejo standardni pristop v prihodnjih dvostranskih trgovinskih pogajanjih EU s tretjimi državami in naj se ustanovijo odbori MSP, da se oblikujejo pobude za izmenjavo informacij o sporazumih o prosti trgovini in tehničnih standardih z MSP ter spremljanje uporabe sporazumov o prosti trgovini v EU in drugih državah pogodbenicah sporazuma. Evropsko podjetniško mrežo, ki je orodje za podpiranje internacionalizacije MSP, bi bilo treba izboljšati skupaj s sodelovanjem in sinergijami z nacionalnimi ponudniki storitev ter sektorskimi in nacionalnimi združenji MSP.

4.12

 Evropska komisija bi morala nadaljevati s preučevanjem možnosti za oblikovanje evropske pravne oblike družbe za MSP, pri čemer naj upošteva delo, ki ga je opravila pri pripravi predloga za evropsko zasebno družbo. Evropska komisija namerava v svoji strategiji za MSP oceniti potrebo po dodatnih ukrepih na področju prava družb, da se olajša čezmejna širitev in rast MSP. Konkreten predlog za uresničevanje teh ciljev je zasnova evropske pravne oblike družbe za MSP, kot je navedeno zgoraj. Ker samo 2 % evropskih MSP vlaga v tujino z ustanavljanjem podružnic, bi bilo treba zaradi jezikovnih, upravnih in pravnih razlik med državami članicami, ki otežujejo ustanavljanje odvisnih družb v tujini, preučiti potrebo po pravnem mehanizmu, ki bi podjetjem omogočil boljše upravljanje njihove širitve znotraj EU.

4.13

 Ker so za spodbujanje trgovine v osnovi pristojne nacionalne vlade, je uspešno izvajanje sporazumov o prosti trgovini nazadnje odvisno od zmogljivosti, sposobnosti in pripravljenosti posameznih držav članic, da podprejo določen trgovinski sporazum EU v svoji nacionalni poslovni skupnosti. EESO poziva 27 držav članic in Evropsko komisijo, naj se v skladu s svojimi pristojnostmi prostovoljno zavežejo izvajanju določenih ukrepov in dejavnosti na domačih tleh v okviru evropskih akcijskih načrtov za izvajanje, da bi znotraj EU dopolnili načrte za „zunanje“ izvajanje, pripravljene skupaj s sporazumi EU o prosti trgovini. Taki akcijski načrti bi morali dodatno prispevati k učinkovitemu spremljanju dejanskega prenosa zavez v okviru prostega trgovinskega sporazuma v zadevni tretji državi, ki so bile dosežene s pogajanji, medtem ko bi se na nacionalni in regionalni ravni omogočilo spremljanje in primerjalna analiza določenih ukrepov, ki jih izvajajo vlade in poslovna skupnost.

5.   Tretji steber

5.1

 EESO ponovno opozarja na svoj predlog, naj se države članice spodbudi k oblikovanju in razvoju mreže t. i. finančnih ombudsmanov, ki bi jo usklajevala EU. S podporo predlagane projektne skupine za likvidnost MSP bi ta mreža morala uporabljati ustrezne metode za spremljanje izvajanja novih ukrepov Evropske komisije za kratkoročno likvidnost mikropodjetij in MSP, ki so bili predlagani na ravni EU in na ravni držav članic. Mreža bi vsakodnevno pomagala MSP pri dostopu do financiranja, obenem pa bi lahko pomagala tudi Evropski komisiji pri zbiranju in analizi kvalitativnih podatkov, da bi na podlagi tega ugotovili, kako posredniške banke uporabljajo finančne instrumente, da bi dosegle tista MSP, ki najbolj potrebujejo finančna sredstva, in zakaj jim ne odobrijo posojil, v skladu z načeli, ki veljajo za povratne informacije iz bank. Mreža bi morala reševati tudi večje spore med MSP in bankami, drugimi ponudniki finančnih storitev in ponudniki likvidnostnih sredstev.

5.2

 EESO je zadovoljen z usmerjenimi prizadevanji za diverzifikacijo virov financiranja MSP s spodbujanjem lastniškega financiranja in uporabo zagonskih trgov za MSP ter iskanjem alternativnih možnosti njihovega kotiranja. Evropsko komisijo poziva, naj ob dejavnem zagotavljanju pomoči organizacijam MSP preuči možnost uvedbe konkretnih ukrepov za izobraževanje direktorjev o koristih in priložnostih različnih možnosti financiranja in za zagotavljanje pomoči pri izbiri tistega vira, ki najbolje ustreza njihovim potrebam, ter spodbujanjem dodatnih prilagojenih rešitev, ki jih pripravljajo strokovnjaki.

5.3

 V skladu s predhodno sprejetimi stališči za spodbujanje ženskega podjetništva EESO zlasti in toplo pozdravlja predlog Komisije o pobudi za financiranje ob upoštevanju enakosti spolov, da bi spodbudili financiranje podjetij in skladov, ki jih vodijo ženske, ter okrepili podjetništvo žensk. Za uresničitev Evrope prihodnosti je nujna večja in močnejša prisotnost žensk, tudi v podjetniškem okolju.

5.4

 EESO pozdravlja razvoj javno-zasebnega sklada, usmerjenega v prve javne ponudbe, in v celoti podpira oblikovanje dodatnega lastniškega, navideznega lastniškega in tveganega kapitala ter finančnih instrumentov delitve tveganja za MSP. EESO meni, da je njihovo spodbujanje in zagotavljanje njihove dostopnosti zlasti pomembno za inovativna mala in srednja podjetja.

5.5

 EESO sicer priznava, da kotiranje MSP prinaša priložnosti podjetjem, vendar opozarja, da to ni primerno za vsa podjetja glede na naravo s tem povezanih upravnih bremen in stroškov. Uporaba neglasovalnih delnic bi lahko bila dober način za spodbujanje MSP, zlasti podjetij v družinski lasti, k dostopu do kapitala, ne da bi pri tem izgubila nadzor nad svojim poslovanjem. Še en izziv je enaka obravnava lastniškega in dolžniškega financiranja.

5.6

 Čeprav bo naslednji proračun EU smiselno usmerjen v povečanje sredstev za naložbe, ne smemo podcenjevati financiranja dejavnosti in skupnih ukrepov, ki so usmerjeni v krepitev zmogljivosti MSP po vsej EU, saj je v sedanjih razmerah to še posebej pomembno. Proračun EU je zlasti pomemben za ukrepe za razvoj znanj in spretnosti, internacionalizacijo, spodbujanje krožnega gospodarstva, podporo podjetjem v težavah in dostop do javnih storitev. Take pobude lahko ustvarijo ogromno donosnost naložb za davkoplačevalce EU in posamezne MSP, ki imajo od tega neposredne koristi, zato bi jih prav tako bilo treba trdno vključiti v spremenjen večletni finančni okvir.

5.7

 EESO v zvezi z uporabo kriptosredstev in digitalnih žetonov v MSP Komisijo poziva, naj v sodelovanju s predstavniškimi organizacijami MSP pozorno spremlja njihovo uporabo, saj se kriptosredstva zaradi svojih edinstvenih značilnosti razlikujejo od tradicionalnih finančnih sredstev in kot taka predstavljajo nove izzive za podjetja (tudi za MSP), zlasti v zvezi z varnostjo in notranjimi kontrolami. MSP bi zato najprej morala razumeti tveganja in koristi, povezane s kriptosredstvi, ter oblikovati učinkovito kontrolno okolje, s katerim se lahko zagotovi varnost. Poleg tega so kriptosredstva zelo neregulirana, zato bi se MSP lahko znašla sredi preiskav goljufij, če bi njihovi vlagatelji zoper njih vložili pritožbe.

6.   Izvajanje in zaveze v državah članicah

6.1

 Celovita podpora in zaveze držav članic so ključni dejavnik uspeha hitrega izvajanja ukrepov strategije. EESO meni, da bo celovita uporaba načela partnerstva v okviru tesnega sodelovanja s strateškimi ambasadorji podjetništva, katerih delo bi moralo ustvariti dodano vrednost, pri izvajanju teh ukrepov, privedla do otipljivih rezultatov. EESO ponovno poudarja, da je v tem procesu pomembna tesna vključenost organizacij, ki predstavljajo MSP na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni, saj so neposredno povezane s poslovno skupnostjo.

6.2

 EESO razume razloge, zaradi katerih Evropska komisija ni spremenila opredelitve MSP, kljub različnim stališčem glede ustreznosti obsega opredelitve dejanskemu namenu, in pozdravlja zavezo ocenjevanju in poročanju o specifičnih vprašanjih, ki se pojavljajo v okviru posvetovanja. EESO pa medtem v skladu s svojimi prejšnjimi mnenji poziva Evropsko komisijo, naj državam članicam omogoči prožnost pri izbiri metode izvajanja.

7.   Izzivi in uspehi MSP v času pandemije COVID-19

7.1

 Tragičen in čedalje hujši vpliv pandemije COVID-19 na gospodarske sisteme je najhuje prizadel prav MSP, zlasti mikropodjetja. Ta ogromen negativen vpliv v temelju ogroža sistemsko vlogo MSP v gospodarstvu. Pokazalo se je, kako pomembno je celovito in sistematično vključevanje socialnih partnerjev in ustreznih organizacij civilne družbe v vse ravni odločanja ter v vzpostavljanje mreže znanja in usposabljanja rescEU v okviru sedanjega mehanizma EU na področju civilne zaščite, kar je EESO že predlagal.

7.2

 EESO je odprt za nadaljnjo razpravo o novem pristopu, ki ga je predlagala Evropska komisija in bo dal prednost podpori ekosistemom pred podporo podjetjem glede na njihovo velikost. Ugotavlja, da Evropska komisija trenutno priznava 14 ekosistemov, in želi poudariti potrebo po zagotavljanju učinkovitega komuniciranja in upravljanja, da bi lahko vsi deležniki znotraj teh ekosistemov izrazili svoje mnenje in da bi se lahko dejavno vključile organizacije, ki zastopajo MSP na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni.

7.3

 Prednostni kratkoročni izredni ukrepi, ki so ključni za MSP, zlasti pa mikropodjetja, bi morali biti usmerjeni v pregledno in pravočasno zagotavljanje likvidnostnih sredstev z ugodno obrestno mero, prek finančnih posrednikov ter brez neupravičenih ovir in nerazumnih upravnih bančnih bremen. MSP, ki ugotovijo, da je njihov poslovni model zastarel, pa si zaslužijo pomoč pri urejeni likvidaciji podjetja in zagonu novega podjetja.

7.4

 Podporni ukrepi na ravni EU morajo dejansko čim prej doseči MSP, njihovo izvajanje pa je treba natančno ocenjevati in spremljati na ravni EU in držav članic na podlagi ustreznega skupnega mehanizma za zbiranje povratnih informacij, v okviru katerega lahko organizacije MSP, finančni posredniki ter bančni sektor in sektor kreditnih jamstev izmenjujejo svoje podatke. Cilj je preprečiti neupravičene zamude in arbitrarne, diskrecijske odločitve, ki se sprejemajo v odziv na nujne potrebe obrtnih podjetij in MSP po likvidnostnih sredstvih, kar bi lahko povzročile obstoječe razlike pri izvajanju takih ukrepov s strani nacionalnih kreditnih sistemov in finančnih posrednikov.

7.5

 Zato je ključno, da se razvije in zagotovi usklajen in hiter sistem EU za odzivanje na potrebe po likvidnostnih sredstvih, ki bo v celoti deloval in ki bo osredotočen na mikro- in mala podjetja. EESO predlaga, naj Evropska komisija ustanovi stalno strokovno projektno skupino EU na visoki ravni za zagotavljanje likvidnostnih sredstev mikro- in malim podjetjem, katere namen bo olajšati pretok likvidnostnih sredstev za MSP na podlagi analiz redno posredovanih neodvisnih podatkov in zagotoviti boljše razumevanje tega, kako premagati obstoječe ovire na področju zagotavljanja likvidnostnih sredstev MSP. Neodvisna opazovalna skupina za MSP bi lahko redno ocenjevala gospodarske in finančne podatke in prakse.

7.6

 EESO poziva Evropsko komisijo, naj preuči možnost spremembe Priloge III direktive o DDV, da bi državam članicam omogočili, da začasno zmanjšajo stopnje DDV za nekatere najhuje prizadete sektorje, kot sta turizem in z njim povezan sektor gostinstva, pa tudi za samozaposlene osebe, obrtna podjetja itd. EESO podpira take ukrepe, v kolikor ne povzročajo nelojalne konkurence, in meni, da zaradi začasne narave ukrepa do tega ne bo prihajalo.

7.7

 Potrebni so konkretni podporni ukrepi, ki bodo delavcem, zlasti tistim, ki so zaposleni v MSP, pomagali, da se vrnejo na delo. Ti ukrepi vključujejo t. i. „rumeno prepustnico“, podporo za takojšen začetek izvajanja manjših lokalnih javnih naročil, informacije in nasvete za ljudi o tem, kako ravnati in kako upoštevati higienske ukrepe in ukrepe na področju zdravja in varnosti, da bi se tveganje okužbe s koronavirusom še naprej zmanjševalo, in oceno tveganja za COVID-19, ki jo izvajajo nacionalni in zunanji organi za varnost in zdravje pri delu, da bi zagotovili ustrezno izvajanje takih ukrepov in zmanjšali s tem povezana bremena in stroške. Ključnega pomena je zagotoviti potrebno osebno zaščitno opremo, ki bo zaposlenim omogočila, da se vrnejo na delo, in okrepiti proizvodno zmogljivost MSP, ki to opremo proizvajajo, z neposrednimi naložbami in zagotavljanjem tehnične pomoči ter prevzemanjem ustreznih harmoniziranih standardov. Organizacije MSP imajo ključno podporno vlogo pri izmenjavi protokolov in praks med svojimi člani. Namen take izmenjave je olajšati okrevanje in skrajšati čas, potreben za vrnitev na delo.

7.8

 V zadnji spremembi začasnega okvira ukrepov državne pomoči za MSP je bila izpolnjena še ena zahteva socialnih partnerjev EU. Posebne ugodnosti, zagotovljene podjetjem v času krize zaradi COVID-19, kot so odlog plačila davkov in posojil, so bile sicer upoštevane, splošno pravilo de minimis pa je ostalo nespremenjeno. Odročne in podeželske regije ter otoki že tradicionalno prejemajo ugodnosti v obliki subvencij za prevoz, ki lahko hitro dosežejo velik delež zneska de minimis. Po krizi zaradi COVID-19 bo v teh regijah le še malo turistov, zato bodo morale za okrevanje ponovno zagnati trgovino z blagom.

7.9

 Za učinkovito okrevanje bodo potrebni obsežne javne in zasebne naložbe, s katerimi bi financirali dvojni prehod, omogočili podjetjem, da ohranijo konkurenčnost, in omogočili zagon novih podjetij. Vendar se MSP v prehodu spopadajo s težavami pri prilagajanju spremembam in kompleksnim predpisom. Da bi bile take izredne naložbe možne, bo EU morala povečati obseg obstoječih instrumentov financiranja (večletni finančni okvir, program InvestEU, Kohezijski sklad in strukturni skladi, program Obzorje Evropa, program za digitalno Evropo itd. ter finančna podpora skupine EIB in uvedba evropskega mehanizma za stabilnost), zagotoviti njihovo dolgoročno prožnost in vzpostaviti trajen sklad za okrevanje, ki bo državam članicam pomagal pri spopadanju s prihodnjimi izzivi. Za podporo MSP v finančnih težavah po vsej Evropi je izredno pomembno, da države članice v celoti izvajajo direktivo o insolventnosti v zvezi s preventivnimi okviri za prestrukturiranje in zagotovijo strokovno podporo MSP, da bi lahko uspešno okrevala ali dobila drugo priložnost.

7.10

 EESO poziva k vzpostavitvi programa EU, ki bo organizacijam MSP pomagal krepiti zmogljivosti in podprl skupne ukrepe za delovanje v obliki točk „vse na enem mestu“, ki bodo nudile informacije in tehnično pomoč, kar bo nujno potrebno po fazi izhoda. Enako pomembno je, da EU financira prosto dostopne, večjezične podatkovne zbirke z analizami življenjskega cikla skupin proizvodov, da bi MSP, ki ne morejo pridobiti teh podatkov neposredno, omogočili, da proizvajajo na okolju prijaznejši način.

7.11

 Organizacije MSP so bile tudi pred krizo vključene v razvoj in zagotavljanje različnih storitev za pomoč MSP v finančnih težavah, med drugim v okviru evropske pobude za zgodnje opozarjanje Early Warning Europe. Potreba po taki podpori bo v prihodnjih mesecih in letih še večja. Izvajanje orodij za zgodnje opozarjanje, opredeljenih v direktivi o insolventnosti, je treba okrepiti, da bi se podjetjem v težavah zagotovil dostop do učinkovite podpore.

V Bruslju, 18. septembra 2020

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

Top