This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52019PC0399
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Council Regulation (EC) No 2012/2002 in order to provide financial assistance to Member States to cover serious financial burden inflicted on them following a withdrawal of the United Kingdom from the Union without an agreement
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002, da se zagotovi finančna pomoč državam članicam za kritje velikega finančnega bremena zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002, da se zagotovi finančna pomoč državam članicam za kritje velikega finančnega bremena zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora
COM/2019/399 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 4.9.2019
COM(2019) 399 final
2019/0183(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002, da se zagotovi finančna pomoč državam članicam za kritje velikega finančnega bremena zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Združeno kraljestvo se je odločilo izstopiti iz Evropske unije, pri čemer se je sklicevalo na postopek iz člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Na prošnjo Združenega kraljestva se je Evropski svet (člen 50) 11. aprila 2019 1 dogovoril o dodatnem podaljšanju 2 obdobja iz člena 50(3) PEU do 31. oktobra 2019. Če Združeno kraljestvo do 31. oktobra 2019 ne bo ratificiralo sporazuma o izstopu ali zaprosilo za tretje podaljšanje, ki bi ga moral Evropski svet (člen 50) soglasno potrditi, se bo obdobje iz člena 50(3) PEU takrat izteklo. V tem primeru bo Združeno kraljestvo s 1. novembrom 2019 postalo tretja država brez dogovora za zagotovitev urejenega izstopa. Komisija še naprej meni, da je urejen izstop Združenega kraljestva iz Unije na podlagi sporazuma o izstopu najboljši rezultat.
Od takrat bo za Združeno kraljestvo prenehalo veljati celotno primarno in sekundarno pravo EU. Ne bo prehodnega obdobja, kot je določeno v sporazumu o izstopu. To bo seveda povzročilo znatne motnje za državljane, podjetja in javne institucije ter imelo resne negativne gospodarske in finančne posledice.
Evropska unija in države članice EU-27 so doslej uvedle obsežen sklop ukrepov. Evropska komisija se na izstop brez dogovora pripravlja že od novembra 2018. Doslej je predložila 19 zakonodajnih predlogov, ki sta jih sozakonodajalca tudi že sprejela. Komisija je sprejela tudi 63 nezakonodajnih aktov in objavila 100 obvestil o pripravljenosti.
Načela, ki urejajo ukrepe za nepredvidljive razmere na vseh ravneh, so bila določena v drugem sporočilu o pripravljenosti na brexit z dne 13. novembra 2018 3 . Ta vključujejo zlasti, da ukrepi ne bi smeli odpraviti škode, ki bi se lahko preprečila z ukrepi za pripravljenost in pravočasnim ukrepanjem zadevnih zainteresiranih strani.
Kot je navedeno v četrtem sporočilu o pripravljenosti na brexit z dne 10. aprila 2019 4 , je Komisija v okviru priprav ukrepov za nepredvidljive razmere pripravljena predlagati ukrepe finančne podpore za ublažitev posledic na najbolj prizadetih območjih in v najbolj prizadetih sektorjih, pri čemer je treba upoštevati razpoložljiva sredstva ter morebitne prilagoditve na strani odhodkov in prihodkov proračuna EU, ki bi lahko nastale zaradi izstopa brez dogovora. Kar zadeva bolj takojšnjo podporo prizadetim zainteresiranim stranem, pravila EU o državni pomoči ponujajo prožne rešitve za nacionalne ukrepe.
Težave bodo lahko imela tudi podjetja z znatno izpostavljenostjo do Združenega kraljestva, zlasti mala in srednja podjetja, saj ne bodo več mogla preprosto dostopati do njegovega trga ali pa bodo nanje vplivali bolj zapleteni trgovinski odnosi. Ena od posledic bi lahko bila tudi izguba delovnih mest. Države članice bi morale ukrepati proti negativnim posledicam na trgu dela z uvedbo shem pomoči za prizadeta podjetja pri soočanju s spremembami ali z uvedbo ukrepov za ohranitev stopenj zaposlenosti.
Prizadete bodo tudi javne uprave držav članic, saj bodo morale v nekaterih prizadetih sektorjih v kratkem času vzpostaviti dodatno infrastrukturo in zaposliti dodatno osebje.
Na področju carine in posrednega obdavčenja bodo morale nacionalne uprave na primer izvesti znatne naložbe v infrastrukturo in človeške vire, predvsem v državah članicah, ki so glavne vstopne in izstopne točke za trgovino Evropske unije z Združenim kraljestvom. Na področju sanitarnega in fitosanitarnega nadzora države članice EU-27 vzpostavljajo nove mejne kontrolne točke oziroma širijo tiste, ki že obstajajo na vstopnih točkah uvoza iz Združenega kraljestva v EU.
Navedene vrste ukrepov bodo verjetno zelo vplivale na javno porabo, zlasti kratkoročno in v državah članicah, ki so še posebej prizadete. To bi lahko imelo znatne negativne posledice za javne finance teh držav članic, zaradi česar bodo nujno potrebovale dodatno financiranje. Pomembna pomoč tem državam članicam in njihovim financam bi se lahko zagotovila z uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, vendar bi bilo treba razširiti njegovo področje uporabe na negativne posledice tega scenarija.
Solidarnostni sklad Evropske unije je bil ustanovljen leta 2002 v podporo državam članicam EU in državam pristopnicam v primeru večjih nesreč zaradi naravnih dogodkov, kot so poplave, nevihte, potresi, vulkanski izbruhi, gozdni požari ali suša. Sklad se lahko uporabi na podlagi vloge zadevne države, če razsežnost nesreče upravičuje posredovanje na evropski ravni.
Njegovo delovanje je konkreten izraz resnične solidarnosti EU, pri čemer se države članice dogovorijo, da se bodo medsebojno podprle z dodatnimi finančnimi sredstvi, ki so na voljo v okviru proračuna EU.
Kljub že sprejetim ali načrtovanim ukrepom je upravičeno domnevati, da bo izstop brez dogovora zaradi posebej tesnih gospodarskih in trgovinskih odnosov z Združenim kraljestvom na nekatere države članice vplival bolj kot na druge. Izstop brez dogovora bo, zlasti kratkoročno, pomembno vplival na gospodarstvo, trg dela in javne finance, čeprav je ta vpliv zelo težko natančno oceniti. Čeprav bo to enkraten dogodek, bi lahko njegovi moteči učinki in breme za javne finance, ki jih je mogoče neposredno pripisati izstopu brez dogovora, pomenili večjo nesrečo, zato bi bila uporaba „načela solidarnosti“, ki je temelj Solidarnostnega sklada EU, upravičena za ublažitev teh učinkov.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Namen tega predloga je spremeniti Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 2012/2002), da bi se razširilo njeno področje uporabe na nekatere vrste dodatnih javnih odhodkov, ki bi jih povzročil izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije brez sporazuma o izstopu.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlog je del priprav ukrepov za nepredvidljive razmere zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Ker gre za spremembo obstoječe uredbe, ta sprememba temelji na določbah, ki so pravna podlaga za Uredbo (ES) št. 2012/2002, tj. člen 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ker se ta sprememba nanaša le na države članice, se člen 212 PDEU ne uporablja.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Namen predloga je razširiti področje uporabe Solidarnostnega sklada EU, da bi se izkazala evropska solidarnost do najbolj prizadetih držav članic, in sicer z zagotavljanjem pomoči iz sklada, da bi lažje krile finančno bremene zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora. V skladu z načelom subsidiarnosti predlog opredeljuje jasna merila za upravičenost do uporabe sredstev Solidarnostnega sklada EU. Pomoč v okviru tega instrumenta bo zato omejena na stroške, ki imajo resne posledice za gospodarske in finančne razmere v določeni državi članici.
Solidarnostni sklad EU temelji na načelu subsidiarnosti. To pomeni, da bi morala EU posredovati le v primerih, ko se država članica ni več sposobna sama spopadati s krizo in potrebuje pomoč. Kar zadeva naravne nesreče, je zakonodajalec menil, da take razmere obstajajo, kadar skupna neposredna škoda presega določen prag. Nadaljnja gospodarska škoda ni vključena, saj je preveč zapletena, da bi jo bilo mogoče hitro, zanesljivo in primerljivo določiti. Prag za naravne nesreče je bil tako določen pri neposredni škodi, ki presega 0,6 % bruto nacionalnega dohodka (BND) oziroma 3 milijarde EUR (v cenah iz leta 2011), pri čemer se uporablja nižji znesek. To dvojno merilo je bilo izbrano, ker enoten fiksni znesek ne bi odražal velikih razlik v gospodarski moči (in posledično v zmogljivostih proračunskega odziva) držav članic ter bi privedel do velike nepravičnosti in neenakega obravnavanja držav članic. Enoten odstotek bi privedel do izjemno nizkih zneskov za manjše države članice ali previsokih pragov za države z največjimi gospodarstvi.
V primeru neurejenega izstopa Združenega kraljestva iz EU se pričakujejo resne posledice za gospodarstva držav članic. Vendar je neposredno škodo skorajda nemogoče oceniti. Enak pristop kot pri naravnih nesrečah torej ni mogoč. Namesto tega Komisija predlaga, da se za referenčno merilo za določitev upravičenosti uporabi finančno breme za proračune držav članic, da bi se izpolnile dodatne potrebe, ki izhajajo iz izstopa brez dogovora in so neposredno povezane z njim. To v veliki meri ustreza javnemu deležu neposredne škode, upravičene do financiranja (kot so stroški izterjave javne infrastrukture, pomoč prebivalstvu, storitve reševanja itd.), v primeru naravnih nesreč. Ta upravičeni javni delež skupne škode se zelo razlikuje glede na nesrečo in prizadeto državo. V povprečju znaša približno 50 % skupne škode.
Komisija zato predlaga ohranitev načel, na katerih temelji dostop do Solidarnostnega sklada EU. V skladu s tem je znesek v višini 0,3 % BND oziroma 1,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2011, tj. polovica zneska, ki se uporablja za naravne nesreče, pri čemer se uporablja nižji znesek, opredeljen kot minimalna raven javnih odhodkov, povezanih z izstopom brez dogovora, za dostop do Solidarnostnega sklada EU. Država članica mora predložiti dokaze za te odhodke in dokazati, da jih je mogoče neposredno pripisati izstopu brez dogovora.
•Sorazmernost
Predlog upošteva načelo sorazmernosti in ne presega tistega, kar je potrebno za dosego ciljev, ki so že določeni v sedanjem instrumentu.
•Izbira instrumenta
Predlaga se sprememba obstoječe Uredbe (ES) št. 2012/2002, da bi se uporabljali uveljavljeni postopki in prakse za pripravo in oceno prošenj za pomoč ter za izvajanje pomoči in poročanje o njej. Ta postopek je ciljno usmerjen in omejen na ublažitev gospodarskih posledic edinstvenega dogodka, tj. izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
V naknadni oceni za obdobje 2002–2017 5 je bilo ugotovljeno, da je sklad koristen instrument v naboru orodij EU za posredovanje v primeru nesreč ter zagotavlja dodano vrednost EU za odzivanje po nesrečah v državah članicah in državah pristopnicah. V oceni je bilo pozvano tudi k nadaljnjemu razmisleku o ukrepih politike, s katerimi bi se povečal potencial sklada za posredovanje.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Zaradi nujnosti priprave predloga, da bi ga sozakonodajalca lahko pravočasno sprejela, posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ni bilo mogoče izvesti.
•Ocena učinka
Zaradi nujnosti predloga ocena učinka ni bila opravljena.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Da bi se ohranila razpoložljivost Solidarnostnega sklada EU za večje naravne nesreče, kar je njegov prvotni namen, bi bilo treba njegovo uporabo za namene tega predloga omejiti na največ 50 % njegovega letnega razpoložljivega zneska za leti 2019 in 2020.
Najvišji znesek letne dodelitve sredstev Solidarnostnega sklada EU znaša 500 milijonov EUR v cenah iz leta 2011. V tekočih cenah to pomeni 585,8 milijona EUR za leto 2019 in 597,5 milijona EUR za leto 2020, kar skupaj znaša 1 183,3 milijona EUR. Za namene tega predloga bi bilo torej na voljo do 591,65 milijona EUR.
Glede na pomoč iz Solidarnostnega sklada EU, ki je bila že uporabljena v letu 2019 in se trenutno uporablja, je razumno pričakovati, da se večina (in v vsakem primeru več kot polovica) dodeljenih sredstev za leto 2019 v tem letu ne bo porabila in se bo prenesla v leto 2020.
Predplačila so bila uvedena z revizijo uredbe o Solidarnostnem skladu EU leta 2014 in so začela veljati leta 2015. Glavni razlog za njihovo uvedbo je bil ta, da je postopek, ki je potreben za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU in izplačilo celotne pomoči, predolg (običajno do enega leta) in da so resne krizne razmere zahtevale hitrejši odziv. Poleg tega so bile velike zamude pri zagotavljanju pomoči slabe za podobo EU.
Raven predplačil je bila določena na 10 % pričakovanega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU in je omejena na največ 30 milijonov EUR. Izkazalo se je, da ta raven ni bila zadovoljiva. V primeru manjših nesreč, pri katerih prispevek iz Solidarnostnega sklada EU znaša nekaj milijonov EUR, predplačilo ne presega več kot nekaj sto tisoč EUR, kar je zanemarljiv znesek. V primeru zelo velikih nesreč, kot je bil potres v regiji Abruzzo, pri katerem je škoda znašala 22 milijard EUR, prispevek iz Solidarnostnega sklada EU pa 1,2 milijarde EUR, je predplačilo v višini največ 30 milijonov EUR popolnoma neustrezno. V obeh primerih je predplačilo nesorazmerno glede na njegove učinke na terenu. Nedavna naknadna ocena Solidarnostnega sklada EU (2002–2017) potrjuje to analizo.
Komisija zato predlaga povišanje ravni predplačil za posamezne nesreče vseh kategorij na 25 % pričakovanega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU in omejitev na največ 100 milijonov EUR.
Komisija predlaga tudi povišanje skupne ravni odobritev za predplačila Solidarnostnega sklada EU v okviru letnega proračuna s 50 milijonov EUR na 100 milijonov EUR. Predlog proračuna za leto 2020 ne vključuje tega predloga. Komisija bo, kadar bo to potrebno za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti sredstev, predlagala vnos dodatnih odobritev v proračun za leto 2020 v višini do 50 milijonov EUR.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Potrebna sta največja možna preglednost in ustrezno spremljanje uporabe finančnih sredstev EU. Obveznosti poročanja za države članice in Komisijo se bodo uporabljale, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 2012/2002.
2019/0183 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002, da se zagotovi finančna pomoč državam članicam za kritje velikega finančnega bremena zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 6 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 7 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sklad) je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 8 . Ustanovljen je bil za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam po izrednih razmerah kot konkreten znak evropske solidarnosti v stiski.
(2)Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) predložilo uradno obvestilo o svoji nameri, da izstopi iz Unije. Pogodbi se bosta za Združeno kraljestvo prenehali uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po navedenem uradnem obvestilu, razen če Evropski svet po dogovoru z Združenim kraljestvom soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša.
(3)Na prošnjo Združenega kraljestva se je Evropski svet (člen 50) 11. aprila 2019 9 dogovoril o dodatnem podaljšanju 10 obdobja iz člena 50(3) PEU do 31. oktobra 2019. Če Združeno kraljestvo do 31. oktobra 2019 ne bo ratificiralo sporazuma o izstopu 11 ali zaprosilo za tretje podaljšanje, ki bi ga moral Evropski svet soglasno potrditi, bo 1. novembra 2019 zapustilo Unijo brez dogovora in postalo tretja država.
(4)Za ublažitev gospodarskih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora in za izkazovanje solidarnosti do najbolj prizadetih držav članic v takih izjemnih okoliščinah bi bilo treba Uredbo (ES) št. 2012/2002 spremeniti, da bi se podprli s tem povezani javni dohodki.
(5)Ker gre za izjemno uporabo sklada, bi morala biti njegova pomoč za ublažitev velikega finančnega bremena za države članice, ki nastane kot neposredna posledica izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora, ciljno usmerjena in časovno omejena, da bi se ohranili prvotni razlogi za ustanovitev sklada in njegova sposobnost odzivanja na naravne nesreče.
(6)Za namene te izjemne uporabe sklada je primerno določiti najnižji znesek ocenjene škode, nad katerim lahko država članica zaprosi za pomoč iz sklada zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora. Poleg tega je treba spremeniti pravila o upravičenosti, da se vključi podpora za javne odhodke, ki nastanejo zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora.
(7)Za zagotovitev enake obravnave vseh držav članic bi moral zanje veljati enoten rok za predložitev vlog za finančni prispevek iz sklada, pri čemer ne bi smelo biti možno podaljšati vloge po navedenem roku za kritje dodatnih odhodkov.
(8)Da bi se zagotovila razpoložljivost sklada za naravne nesreče, kar je tudi njegov prvotni namen, bi bilo treba določiti zgornjo proračunsko mejo za podporo v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora.
(9)Za pomoč iz sklada za ublažitev velikega finančnega bremena za države članice zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora bi morala veljati enaka pravila za izvajanje, spremljanje, poročanje, nadzor in revizijo kot za vsa druga posredovanja sklada. Poleg tega je glede na širok obseg javnih odhodkov, ki so lahko upravičeni do podpore, pomembno zagotoviti, da se spoštujejo druge določbe prava EU, zlasti pravila o državni pomoči.
(10)Komisija bi morala imeti možnost, da se hitro odloči za dodelitev posebnih finančnih sredstev in jih čim hitreje uporabi. Obstoječe določbe za predplačila bi bilo zato treba okrepiti s povišanjem njihovih zneskov.
(11)Ta uredba bi morala nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in bi se morala uporabljati od dne, ki sledi dnevu, ko se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo v skladu s členom 50(3) PEU, razen če do navedenega datuma začne veljati sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom.
(12)Uredbo (ES) št. 2012/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 2012/2002 se spremeni:
(1)pred členom 1 se vstavi naslednji naslov:
„NASLOV I
PODROČJE UPORABE IN UPRAVIČENOST“
(2)v členu 1 se doda naslednji pododstavek:
„V tej uredbi pojem ‚večje nesreče‘ zajema naravne nesreče in primere, v katerih se država članica sooča z velikim finančnim bremenom, ki je neposredna posledica izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora.“;
(3)vstavita se naslednja nova člena 3a in 3b:
„Člen 3a
(1)Na zahtevo države članice je pomoč iz sklada mogoče uporabiti tudi, kadar se ta država članica sooča z velikim finančnim bremenom, ki je neposredna posledica izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora v skladu s členom 50(2) PEU (v nadaljnjem besedilu: izstop brez dogovora). Pomoč se zagotovi v obliki finančnega prispevka iz sklada.
(2)Razpoložljive odobritve za ta cilj so omejene na polovico najvišjega razpoložljivega zneska za posredovanje sklada za leti 2019 in 2020.
(3)Taka pomoč krije del dodatnih javnih odhodkov, ki nastanejo neposredno zaradi izstopa brez dogovora ter izključno med datumom izstopa brez dogovora in 31. decembrom 2020 (v nadaljnjem besedilu: finančno breme).
(4)Država članica lahko zaprosi za pomoč na podlagi tega člena, če njeno ocenjeno finančno breme presega 1 500 000 000 EUR v cenah iz leta 2011 ali 0,3 % njenega BND.
(5)Za pomoč iz sklada na podlagi tega člena lahko zaprosijo samo države članice.
Člen 3b
(1)Pomoč iz člena 3a krije le finančno breme države članice v primerjavi s položajem, v katerem bi bil dosežen dogovor med Unijo in Združenim kraljestvom. Taka pomoč se lahko na primer uporabi za zagotavljanje podpore podjetjem, ki jih je prizadel izstop brez dogovora, vključno s podporo za ukrepe državne pomoči za navedena podjetja in s tem povezanim posredovanjem, za ukrepe za ohranitev obstoječih stopenj zaposlenosti ter za zagotovitev delovanja mejnih, carinskih, sanitarnih in fitosanitarnih kontrol, vključno z dodatnim osebjem in infrastrukturo.
(2)DDV ni upravičen odhodek.
(3)Izguba prihodkov države članice ni upravičen odhodek.
(4)Tehnična pomoč za upravljanje, spremljanje, obveščanje in komuniciranje, reševanje pritožb ter nadzor in revizijo ni upravičena do finančnega prispevka iz sklada. Stroški, povezani s pripravo in izvajanjem operacij za ublažitev finančnega bremena, med drugim stroški v zvezi s ključnim strokovnim znanjem, so upravičeni kot del stroškov projekta.
(5)Kadar je prihodek ustvarjen z operacijami iz odstavka 1 s finančnim prispevkom iz sklada, skupni finančni prispevek iz sklada ne presega skupnega neto finančnega bremena države članice. Država članica v ta namen vključi izjavo v poročilo o izvajanju finančnega prispevka iz sklada v skladu s členom 8(3).
(6)Upravičeni odhodki se lahko nanašajo samo na operacije, ki so skladne s pravom Unije, vključno s pravili o državni pomoči.“;
(4)pred členom 4 se vstavita naslednja naslova:
„Naslov II
Postopki
Poglavje I
Naravne nesreče“
(5)pred členom 4a se vstavi naslednji naslov:
„Poglavje II
Izstop Združenega kraljestva iz Unije“
(6)člen 4a se nadomesti z naslednjim:
„Člen 4a
(1)Pristojni nacionalni organi države članice lahko Komisiji najpozneje do 30. aprila 2020 predložijo vlogo za finančni prispevek iz sklada v skladu s členom 3a. Vloga vsebuje najmanj vse pomembne informacije o finančnem bremenu navedene države članice. V njej so opisani javni ukrepi, sprejeti kot odziv na izstop brez dogovora, in njihovi neto stroški do 31. decembra 2020 ter razlogi, zakaj se jim ni bilo mogoče izogniti z ukrepi za pripravljenost. Vloga vsebuje tudi utemeljitev neposrednih posledic izstopa brez dogovora.
(2)Komisija pripravi navodila za uspešen dostop do sklada in njegovo uporabo. Navodila vsebujejo podrobne informacije o pripravi vloge in informacije, ki jih je treba predložiti Komisiji, vključno z dokazi, ki jih je treba predložiti v zvezi s finančnim bremenom. Navodila se objavijo na spletnih mestih zadevnih generalnih direktoratov Komisije, Komisija pa zagotovi, da so države članice z njimi seznanjene.
(3)Po 30. aprilu 2020 Komisija na podlagi informacij iz odstavkov 1 in 2 za vse prejete vloge oceni, ali so v vsakem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo sklada, in določi zneske morebitnih finančnih prispevkov iz sklada v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
(4)Pomoč iz sklada se dodeli državam članicam, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, pri čemer se upoštevajo mejne vrednosti iz člena 3a(4), in sicer do 5 % finančnega bremena in v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Če se izkaže, da razpoložljivi proračun ne zadostuje, se stopnja pomoči sorazmerno zniža.
(5)Kadar Komisija sklene, da so pogoji iz člena 3a za zagotovitev finančnega prispevka iz sklada izpolnjeni, Evropskemu parlamentu in Svetu nemudoma predloži potrebne predloge za uporabo sredstev sklada in odobritev ustreznih odobritev. Navedeni predlogi vključujejo:
(a)vse razpoložljive informacije iz odstavka 1;
(b)vse druge pomembne informacije, ki jih ima Komisija;
(c)dokaze, da so pogoji iz člena 3a izpolnjeni;
(d)utemeljitev predlaganih zneskov.
(6)Evropski parlament in Svet čim prej po predložitvi predloga Komisije sprejmeta odločitev o uporabi sredstev sklada. Komisija na eni strani ter Evropski parlament in Svet na drugi strani si prizadevajo čim bolj skrajšati čas, potreben za uporabo sredstev sklada.
(7)Ko Evropski parlament in Svet data na voljo odobritve, Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o dodelitvi finančnega prispevka iz sklada ter upravičeni državi takoj in v enkratnem znesku izplača navedeni finančni prispevek. Če je bilo izplačano predplačilo v skladu s členom 4b, se izplača samo preostali znesek.“;
(7)za členom 4a se vstavita naslednji naslov in nov člen 4b:
„Poglavje III
Skupne določbe
Člen 4b
(1)Ob predložitvi vloge za finančni prispevek iz sklada Komisiji zaradi škode, ki je posledica naravne nesreče, lahko država članica zaprosi za izplačilo predplačila. Komisija predhodno oceni, ali vloga izpolnjuje pogoje iz člena 4(1), in preveri razpoložljivost proračunskih sredstev. Kadar so izpolnjeni navedeni pogoji in so na voljo zadostna sredstva, lahko Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o dodelitvi predplačila in ga nemudoma izplača, preden sprejme sklep iz člena 4(4). Izplačilo predplačila ne posega v končno odločitev o uporabi sredstev sklada.
(2)Ob predložitvi vloge za finančni prispevek iz sklada Komisiji zaradi velikega finančnega bremena, ki je posledica izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora, lahko država članica zaprosi za izplačilo predplačila. Komisija predhodno oceni, ali vloga izpolnjuje pogoje iz člena 4a(1), in preveri razpoložljivost proračunskih sredstev. Kadar so izpolnjeni navedeni pogoji in so na voljo zadostna sredstva, lahko Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o dodelitvi predplačila in ga nemudoma izplača, preden sprejme sklep iz člena 4a(7). Izplačilo predplačila ne posega v končno odločitev o uporabi sredstev sklada.
(3)Znesek predplačilo ne presega 25 % zneska pričakovanega finančnega prispevka in v nobenem primeru ne presega 100 000 000 EUR. Ko se določi dokončni znesek finančnega prispevka, Komisija pred izplačilom razlike finančnega prispevka upošteva vsoto predplačila. Komisija izterja neupravičeno izplačana predplačila.
(4)Vsako vračilo v splošni proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, sestavljenem v skladu s členom 101 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 12 . Navedeni rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.
(5)Komisija pri sprejetju predloga splošnega proračuna Unije za določeno proračunsko leto, kadar je to potrebno za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti proračunskih sredstev, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga uporabo sredstev sklada v višini do največ 100 000 000 EUR za izplačilo predplačil in predlaga vnos ustreznih odobritev v splošni proračun Unije. Proračunska ureditev je skladna z zgornjimi mejami iz člena 10(1) Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 13 .“;
(8)za členom 9 se vstavi naslednji naslov:
„Naslov III
Končne določbe“
Člen 2
Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od dne, ki sledi dnevu, ko se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo v skladu s členom 50(3) PEU.
Vendar se ta uredba ne uporablja, če sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) PEU, začne veljati do dne iz drugega odstavka tega člena.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002, da se zagotovi finančna pomoč državam članicam za kritje velikega finančnega bremena zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora
1.2.Zadevna področja
13. Regionalna politika; 13 06 01. Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo
1.3.Utemeljitev predloga/pobude
1.3.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od dne, ki sledi dnevu, ko se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo v skladu s členom 50(3) PEU.
Ta uredba se ne uporablja, če sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) Pogodbe o Evropski uniji, začne veljati do navedenega dne.
1.3.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Namen ustanovitve Solidarnostnega sklada EU je izkazati solidarnost do držav članic, ki jih je prizadela huda kriza zaradi velike naravne nesreče, ki naj bi presegla zmogljivost proračunskega odziva držav članic. Ta predlog razširja to logiko na finančno breme, ki je posledica izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez sporazuma o izstopu.
1.3.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Solidarnostni sklad EU se je izkazal za zelo učinkovit instrument za zagotavljanje pomoči državam članicam po naravnih nesrečah, kot je razvidno tudi iz obsežne ocene sklada 14 .
1.3.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Posebne določbe te uredbe glede izstopa Združenega kraljestva brez dogovora so časovno omejene ter zadevajo le proračunski leti 2019 in 2020. Uredba ostaja v okviru dodeljenih sredstev za Solidarnostni sklad EU za navedeni leti in je zato združljiva z večletnim finančnim okvirom.
1.3.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
S to uredbo se ne bodo povišala najvišja dodeljena sredstva za Solidarnostni sklad EU. Prispevek Unije za posredovanje se bo financiral iz splošnega proračuna Unije.
1.4.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
–Predlog je časovno omejen ter zadeva leti 2019 in 2020. Vloge se bodo sprejemale med 1. novembrom 2019 in 30. aprilom 2020.
–Zgornja meja bo znašala 50 % najvišjih dodeljenih sredstev za Solidarnostni sklad EU za leti 2019 in 2020 v skupni višini 591,65 milijona EUR (292,9 milijona EUR za leto 2019 in 298,75 milijona EUR za leto 2020).
1.5.Načrtovani načini upravljanja 15
◻ Neposredno upravljanje – Komisija:
–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,
–◻ prek izvajalskih agencij.
X Deljeno upravljanje z državami članicami.
◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
–◻ subjektom javnega prava,
–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.
Opombe
ni relevantno
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Enako kot pri Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002 (za naravne nesreče)
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Enako kot pri Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Enako kot pri Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Enako kot pri Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
Enako kot pri Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
·Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
|
številka
|
dif./nedif. 16 |
držav Efte 17 |
držav kandidatk 18 |
tretjih držav |
po členu 21(2)(b) finančne uredbe |
|
|
Razdelek 9: Posebni instrumenti |
13 06 01 – Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo |
dif. |
NE |
NE |
NE |
NE |
3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
–◻ Ta uredba nima finančnih posledic.
X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
Posebne določbe te uredbe glede izstopa Združenega kraljestva brez dogovora so časovno omejene ter zadevajo le proračunski leti 2019 in 2020.
Uredba se uporablja od dne, ki sledi dnevu, ko se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo v skladu s členom 50(3) PEU.
Vloge se bodo sprejemale med 1. novembrom 2019 in 30. aprilom 2020.
Zgornja meja bo znašala 50 % najvišjih dodeljenih sredstev za Solidarnostni sklad EU za leti 2019 in 2020 v skupni višini 591,65 milijona EUR (292,9 milijona EUR za leto 2019 in 298,75 milijona EUR za leto 2020).
Ta uredba se ne uporablja, če sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) Pogodbe o Evropski uniji, začne veljati do navedenega dne.
Poleg tega dodatna predplačila od leta 2020 zahtevajo obveznosti in odobritve plačil.
Predlog ostaja v okviru dodeljenih sredstev za Solidarnostni sklad EU in je zato združljiv z večletnim finančnim okvirom.
v EUR
|
Razdelek
|
9 |
Posebni instrumenti |
|
2019 |
2020 |
2021 |
2022 |
2023 |
Nadaljnja leta |
SKUPAJ |
||||
|
• Odobritve za poslovanje |
||||||||||
|
13 06 01 – Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo |
obveznosti |
(1a) |
|
|||||||
|
plačila |
(2a) |
|||||||||
|
Odobritve SKUPAJ
|
obveznosti |
= 1a + 1b + 3 |
|
|||||||
|
plačila |
= 2a + 2b + 3 |
|||||||||
|
|
obveznosti |
(4) |
|||||||
|
plačila |
(5) |
||||||||
|
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ |
(6) |
||||||||
|
Odobritve iz RAZDELKA 9
|
obveznosti |
= 4 + 6 |
|
||||||
|
plačila |
= 5 + 6 |
||||||||
Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:
|
|
Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|||||
|
GD <…….> |
||||||||||
|
• Človeški viri |
||||||||||
|
• Drugi upravni odhodki |
||||||||||
|
GD <…….> SKUPAJ |
odobritve |
|||||||||
|
Odobritve iz RAZDELKA 5
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj) |
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|||||
|
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5
|
obveznosti |
|||||||||
|
plačila |
||||||||||
3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Cilji in realizacije ⇩ |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
||||||||||||||
|
REALIZACIJE |
|||||||||||||||||||
|
vrsta 20 |
povprečni stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število realizacij skupaj |
stroški realizacij skupaj |
||
|
SPECIFIČNI CILJ št. 1 21 … |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
Seštevek za specifični cilj št. 1 |
|||||||||||||||||||
|
SPECIFIČNI CILJ št. 2 … |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
Seštevek za specifični cilj št. 2 |
|||||||||||||||||||
|
SKUPAJ |
|||||||||||||||||||
3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
–⌧ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
–Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
–◻ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|
RAZDELEK 5
|
||||||||
|
Človeški viri |
||||||||
|
Drugi upravni odhodki |
||||||||
|
Seštevek za
|
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 5
23
|
||||||||
|
Človeški viri |
||||||||
|
Drugi
|
||||||||
|
Seštevek za odobritve
|
|
SKUPAJ |
3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih
–⌧ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
–Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
–◻ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
|
Leto
|
Leto
|
Leto N+2 |
Leto N+3 |
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
|||||
|
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
|||||||||
|
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) |
|||||||||
|
XX 01 01 02 (delegacije) |
|||||||||
|
XX 01 05 01/11/21 (posredne raziskave) |
|||||||||
|
10 01 05 01/11 (neposredne raziskave) |
|||||||||
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 24 |
|||||||||
|
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) |
|||||||||
|
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) |
|||||||||
|
XX 01 04 yy 25 |
– na sedežu |
||||||||
|
– na delegacijah |
|||||||||
|
XX 01 05 02/12/22 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) |
|||||||||
|
10 01 05 02/12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) |
|||||||||
|
Druge proračunske vrstice (navedite) |
|||||||||
|
SKUPAJ |
|||||||||
XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
|
Uradniki in začasni uslužbenci |
|
|
Zunanji sodelavci |
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
Predlog/pobuda:
–⌧ se lahko v celoti financira znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;
– zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;
Ta uredba je časovno omejena ter zadeva le proračunski leti 2019 in 2020. Ostaja v okviru dodeljenih sredstev za Solidarnostni sklad EU za navedeni leti in je zato združljiva z večletnim finančnim okvirom.
Uporablja se od dne, ki sledi dnevu, ko se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo v skladu s členom 50(3) PEU.
Vloge se bodo sprejemale med 1. novembrom 2019 in 30. aprilom 2020.
Zgornja meja bo znašala 50 % najvišjih dodeljenih sredstev za Solidarnostni sklad EU za leti 2019 in 2020 v skupni višini 591,65 milijona EUR (292,9 milijona EUR za leto 2019 in 298,75 milijona EUR za leto 2020).
Ta uredba se ne uporablja, če sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) Pogodbe o Evropski uniji, začne veljati do navedenega dne.
–◻ zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.
Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
–X ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;
–◻ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v EUR
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
–X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
– Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
–◻ za lastna sredstva,
–◻ za druge prihodke.
–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice X
v EUR
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
ni relevantno
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).