—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kubi, med drugim tistih z dne 17. novembra 2004 o Kubi (1), z dne 2. februarja 2006 o politiki EU do Kube (2), z dne 21. junija 2007 o Kubi (3), z dne 11. marca 2010 o zapornikih vesti na Kubi (4), z dne 5. julija 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani (5) ter z dne 15. novembra 2018 (6),

—

ob upoštevanju sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, ki sta ga Evropska unija in Kuba podpisali decembra 2016 in ki se začasno uporablja od 1. novembra 2017,

—

ob upoštevanju drugega skupnega sveta EU–Kuba, ki je potekal 9. septembra 2019 v Havani,

—

ob upoštevanju drugega uradnega dialoga med EU in Kubo o človekovih pravicah, ki je potekal v okviru sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo 3. oktobra 2019 v Bruslju,

—

ob upoštevanju splošnega rednega pregleda za Kubo, ki ga je Svet za človekove pravice OZN izvedel maja 2018,

—

ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter drugih mednarodnih pogodb in instrumentov o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela 10. decembra 1984, Kuba pa je njena podpisnica,

—

ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, katere podpisnica je Kuba,

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker je bil vodja opozicijske skupine UNPACU (Unión Patriótica de Cuba) José Daniel Ferrer 1. oktobra 2019 samovoljno pridržan povsem brez obtožb in ker so mu bili vsaj 72 ur onemogočeni vsakršni stiki z zunanjim svetom;

B.

ker ga kubanske oblasti že več kot desetletje zapirajo, nadlegujejo in ustrahujejo zaradi miroljubnega političnega aktivizma; ker je bil leta 2018 deset dni zaprt v samici;

C.

ker je José Daniel Ferrer 2. novembra 2019 v javnost pretihotapil pismo, ki navaja, da je bil podvržen mučenju in slabemu ravnanju, da je bilo njegovo življenje v priporu ogroženo in da mu je bila odvzeta pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe; ker je po podatkih, ki jih je 15. novembra 2019 posredovala njegova družina, zaprt v kaznovalni celici v zaporu Aguadores v mestu Santiago de Cuba; ker ga je 7. novembra 2019 za nekaj minut videla njegova žena in potrdila, da je njegovo zdravstveno stanje kritično, saj je izgubil polovico svoje telesne teže, kar je tudi posledica gladovne stavke, ki jo je začel;

D.

ker je po podatkih več nevladnih organizacij le eden od približno 120 političnih zapornikov na Kubi; ker so številni neodvisni novinarji, miroljubni oporečniki in zagovorniki človekovih pravic, večinoma člani demokratične opozicije, na primer José Guía Piloto, Silverio Portal Contreras, Mitzael Díaz Paseiro, Orlando Zapata Tamayo, Eliecer Bandera Barrera, Edilberto Ronal Azuaga in Roberto de Jesús Quiñones Haces, tarča pregona in samovoljnega pridržanja ali pa na Kubi prestajajo zaporno kazen;

E.

ker je 28. oktobra 2019 umrl Armando Sosa Fortuny, najdlje pridržani kubanski politični zapornik, ki je v zaporu preživel 43 let; ker ga kubanske oblasti kljub vse šibkejšemu zdravju niso želele izpustiti;

F.

ker je treba v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic vsakogar, ki se ga aretira ali pridrži, ob aretaciji obvestiti o razlogih in ga brez odlašanja privesti pred sodnika;

G.

ker so ukrepi kubanske vlade v nasprotju z določbami členov 1(5) in 22 sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in Kubo, podpisanega leta 2016, v katerem se je kubanska vlada zavezala, da bo spoštovala in spodbujala človekove pravice;

H.

ker je Parlament 5. julija 2017 odobril sklenitev sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo; ker je pri tem jasno izrazil precejšnje pomisleke v zvezi s stanjem na področju človekovih pravic na Kubi ter vključil tudi klavzulo o začasni prekinitvi izvajanja, če bi prišlo do kršitve določb o človekovih pravicah;

I.

ker se je dialog o človekovih pravicah med EU in Kubo, ki ga vodi posebni predstavnik EU za človekove pravice, začel leta 2015, peti krog pa je potekal 9. oktobra 2018; ker je 3. oktobra 2019 med EU in Kubo potekal drugi uradni dialog o človekovih pravicah; ker dialog ni prinesel oprijemljivih rezultatov, čeprav je bila Kuba znova izvoljena v Svet OZN za človekove pravice za obdobje 2017–2019; ker mora vsak politični dialog vključevati neposredno in intenzivno komunikacijo s civilno družbo in opozicijo brez vsakršnih omejitev;

J.

ker je bilo 9. septembra 2019, ko je v Havani potekalo drugo srečanje skupnega sveta med EU in Kubo, samovoljno aretiranih več kot 100 aktivistov; ker EU še naprej molči o teh ukrepih, enako pa se je zavila v molk tudi o primeru Joséja Daniela Ferrera;

K.

ker je Parlament nagrado Saharova za svobodo misli že trikrat podelil kubanskim aktivistom, in sicer Oswaldu Payaju leta 2002, Damam v belem leta 2005 in Guillermu Fariñasu leta 2010; ker se dobitnike nagrade Saharova in njihove sorodnike še vedno redno nadleguje in ustrahuje, prav tako pa se jim preprečuje, da bi odpotovali iz države in se udeležili mednarodnih prireditev;

L.

ker se človekove pravice, svobodo ter dostojanstvo in interese ljudi najbolje zastopajo in branijo v demokraciji;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.