—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Alžiriji, zlasti resolucije o zaprtju aktivistov za človekove pravice in pravice delavcev v Alžiriji (1) z dne 30. aprila 2015 in resolucije o razmerah po arabski pomladi: pot naprej v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki (2) z dne 27. marca 2019,

—

ob upoštevanju posodobljenih informacij o Alžiriji v letnem poročilu EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2018, ki ga je Evropski svet sprejel 18. marca 2019,

—

ob upoštevanju 11. zasedanja pridružitvenega sveta EU-Alžirija z dne 14. maja 2018,

—

ob upoštevanju tretjega splošnega rednega pregleda za Alžirijo, ki ga je Svet OZN za človekove pravice sprejel na 36. zasedanju 21. in 22. septembra 2017,

—

ob upoštevanju skupnih prednostnih nalog, ki sta jih Ljudska demokratična republika Alžirija in Evropska unija 13. marca 2017 sprejeli v okviru revidirane evropske sosedske politike, ki se osredotoča na izvajanje ustavnih sprememb in na podporo, ki jo EU nudi napredku demokracije in človekovih pravic v Alžiriji,

—

ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Alžirijo (3), zlasti člena 2, ki določa, da je spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic bistveni element notranjih in mednarodnih politik pogodbenic in bistvena sestavina tega sporazuma,

—

ob upoštevanju alžirske ustave, spremenjene 7. februarja 2016, in zlasti njenih členov 2, 34–36, 39, 41, 42, 48 in 54,

—

ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, smrtni kazni, mučenju in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kaznih ali ravnanju, svobodi izražanja na spletu in zunaj njega, ter novega strateškega okvira in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo, s katerima bi varstvo človekovih pravic in nadzor nad njimi postavili v središče vseh politik EU,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in Konvencije o otrokovih pravicah,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948 in Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja,

—

ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

—

ob upoštevanju alžirskega zakona št. 12-06 o združenjih in odloka št. 06-03, ki ureja nemuslimanske verske obrede,

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker je Alžirija bližnja soseda in ključna partnerica Evropske unije in severnoafriške regije;

B.

ker so se 16. februarja 2019, deset dni po tem, ko je Abdelaziz Buteflika napovedal svojo kandidaturo za peti predsedniški mandat, v Alžiriji začeli mirni protesti, imenovani tudi Hirak (gibanje); ker je Buteflika 2. aprila 2019 odstopil; ker je funkcijo vršilca dolžnosti predsednika države prevzel predsednik narodnega sveta Abdelkader Bensalah; ker je vojaško vodstvo pod poveljstvom generalpodpolkovnika Ahmeda Gaïd Salaha po Buteflikovem odstopu odkrito prevzelo oblast v državi;

C.

ker je bil Abdelaziz Buteflika predsednik od leta 1999; ker je bilo s spremembo ustave leta 2016 število predsedniških mandatov prihodnjih predsednikov omejeno na dva; ker revizija ustave ne more veljati retroaktivno, kar je pomenilo, da bi se Buteflika lahko potegoval za peti mandat; ker so bile predsedniške volitve, ki so bile prvotno načrtovane za 18. april 2019, najprej prestavljene na 4. julij 2019, nato pa na 12. december 2019;

D.

ker so v februarju, marcu in aprilu 2019 po vsej državi potekali mirni protesti, v zadnjih 40 tednih pa vsak torek in petek; ker so v zadnjih tednih protestniki po vsej državi organizirali nočne pohode;

E.

ker ima gibanje Hirak široko podporo po vsej državi in je največje protestno gibanje v Alžiriji; ker je med protestniki največ mladih; ker protestniki zahtevajo, da se odpravijo korupcija, pomanjkanje priložnosti za politično delovanje, visoka stopnja brezposelnosti in zatiranje demonstracij ter da se kot del širše politične tranzicije vzpostavi bolj pluralističen in bolj vključujoč okvir, ki bo omogočil priprave na svobodne volitve;

F.

ker se je na svetovnem indeksu svobode tiska za leto 2019 Alžirija med 180 pregledanimi državami uvrstila na 141. mesto, pri čemer so avtorji dodali, da je svoboda tiska v državi „ogrožena“, novinarji pa pogosto preganjani; ker alžirske oblasti izvajajo strukturno cenzuro nad neodvisnimi medijskimi organizacijami, državljani, ki poročajo prek družbenih medijev, in drugimi viri informacij zaradi vsakega poročanja, ki naj bi izražalo nasprotovanje prevladujočim stališčem;

G.

ker so alžirski organi od januarja 2018 zaprli več cerkva, od katerih velika večina pripada zakonsko priznani krovni organizaciji protestantskih cerkva v Alžiriji;

H.

ker je glavna urednica javne radijske postaje La chaîne III Meriem Abdu 23. februarja 2019 odstopila, da bi izrazila protest zoper pristransko obravnavanje protestov; ker je bilo več drugih novinarjev aretiranih ali ustrahovanih, na primer nekdanja arabska poročevalka televizijske hiše France 24 Sofiane Merakči in novinarja Azeb El Šejk and Abdelmudži Heladi, ki sta v priporu od 26. septembra oziroma 14. oktobra 2019;

I.

ker je 4. marca 2019 Nadia Madasi, ki je bila 15 let napovedovalka na televizijskem kanalu Algérie, odstopila, pri čemer so se pojavile domneve, da je bila žrtev cenzure; ker je 5. marca 2019 ministrstvo za komunikacije sankcioniralo časopis Ečoruk in televizijski kanal El Bilad, ker sta poročala o protestih; ker so Facebook skupino Algérie – Debout!, ki ima več kot 500 000 članov, zatemnili, njeno ustanoviteljico in administratorko Sofiane Benjunes pa nadlegovali in večkrat zaslišali, preden so zoper njo podali obtožbo; ker so bile revije Jeune Afrique, Tout Sur l’Algerie, Algérie Part, Interlignes, in Observ'Algérie cenzurirane;

J.

ker so protestniki gibanja Hirak, zagovorniki človekovih pravic, novinarji in blogerji vse večkrat žrtve napadov ali aretirani, da bi jim preprečili uveljavljanje svobode izražanja, združevanja ali mirnega zbiranja;

K.

ker je alžirska odvetniška zbornica (UNOA) soglasno obsodila aretacije aktivistov gibanja Hirak in zatiranje svoboščin; ker je 24. oktobra 2019 približno 500 odvetnikov na protestih v Alžiru zahtevalo spoštovanje pravice protestnikov do poštenega sojenja in neodvisnost sodstva; ker je UNOA ustanovila odbor za podporo odvetnikom, ki zagovarjajo pridržane protestnike in disidente;

L.

ker je bilo po navedbah Alžirske lige za zaščito človekovih pravic od začetka protestov gibanja Hirak v okviru miroljubnih protestov aretiranih in pridržanih več kot sto ljudi; ker so obtožbe, na podlagi katerih so pridržani – ogrožanje nacionalne enotnosti in ozemeljske celovitosti, spodbujanje zbiranja in oslabitev morale vojske – nejasne in kršijo mednarodne standarde na področju človekovih pravic;

M.

ker je bil 29. junija 2019 aretiran 87-letni Lakhdar Burega, veteran vojne za neodvisnost, ker je kritiziral vrhovnega poveljnika vojske; ker je bil 25. novembra 2019 izpuščen iz zapora 22-letni študent Nur El Huda Dahmani, ki je bil obsojen na šestmesečno zaporno kazen zaradi udeležbe na študentskem pohodu 17. septembra 2019 in postal zgled študentov na tedenskih pohodih; ker so bili 12. oktobra 2019 skupaj z Ibrahimom Dauadžijem aretirani še štirje drugi aktivisti, ki so protestirali proti obisku ministra za mladino;

N.

ker je zdravnik, zagovornik človekovih pravic, zagovornik skupnosti Amazig At-Mzab in nekdanji član Alžirske lige za varstvo človekovih pravic (LADDH) Kamal Edin Fekar 28. maja 2019 po 53 dneh gladovne stavke umrl v priporu, kjer je bil zato, ker je bil aretiran na množičnih protestih, njegova smrt pa se zdi posledica razmer v priporu in zdravniške malomarnosti; ker je 22-letni Ramzi Jetu umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil, ko ga je policija brutalno pretepla aprila 2019;

O.

ker je bil 12. septembra 2019 aretiran Karim Tabu, vodilna osebnost opozicije, bivši generalni sekretar zgodovinske opozicijske stranke Fronta socialističnih sil (Front des Forces Socialistes, FFS), danes pa vodja nepriznane stranke Socialna in demokratična unija; ker ga je 26. septembra 2019 sodišče v Tipazi izpustilo, a je bil manj kot 14 ur pozneje ponovno aretiran v podobnih okoliščinah na območju druge sodne pristojnosti (Sidi M’Hamed) in je sedaj dejansko priprt v samici;

P.

ker je bilo med mirnimi demonstracijami v podporo zapornikom vesti v Alžiriji aretiranih več članov gibanja Rassemblement Actions Jeunesse (RAJ), med drugim ustanovitelj Hakim Adad, predsednik Abdeluahab Fersaui ter člani Masinisa Aisus, Džalal Mokrani, Ahmed Buider, Kamel Ulduali, Karim Butata, Ahcene Kadi, Vafi Tigrin in Hiredin Medžani;

Q.

ker se zaradi „slabljenja morale vojske“ sodno preganja več protestnikov – na primer Samir Belarbi, Fodil Bumala, Fuad Uičer, Saida Defeur in Rauf Rais, ki so še vedno pridržani – in zagovornikov človekovih pravic – vključno s Saidom Budurjem, Hamidom Guro in Slimanom Hamitučejem;

R.

ker se je na sodišču v Sidi M’Hamedu v Alžiru 11. novembra 2019 začelo sojenje 42 aktivistom, med katerimi je Samira Mesuči, članica ljudske skupščine province Vilaja, ki je obtožena „ogrožanja celovitosti nacionalnega ozemlja“, ker je nosila berbersko zastavo; ker je bila ta zastava na demonstracijah, ki so trajale ves teden, izobešena skupaj z državno zastavo po vsej državi; ker je več sodišč v državi izpustilo demonstrante, ki so bili aretirani zaradi enake obtožbe;

S.

ker alžirska ustava zagotavlja temeljne svoboščine, vključno s svobodo združevanja, ki je dodatno opredeljena v zakonu 12–06; ker ta zakon določa, da se mora vsako združenje, tudi tista, ki so se že uspešno registrirala, če želi delovati v skladu z zakonom, registrirati in od ministrstva za notranje zadeve pridobiti potrdilo o registraciji; ker je več organizacij civilne družbe, nevladnih organizacij, verskih in dobrodelnih organizacij – kot so LADDH, EuromedRights, RAJ, Amnesty International, Protestantsko združenje Alžirije, Nacionalna komisija za nemuslimanske verske skupine in Feministično združenje za osebni razvoj in uveljavljanje državljanstva (AFEPEC) – zaprosilo za predhodno registracijo, a so še vedno v obravnavi, čeprav izpolnjujejo vse pravne zahteve; ker zato nimajo uradnega pravnega statusa;

T.

ker Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Alžirija ratificirala, določa, da morajo vlade zagotoviti pravico do svobode veroizpovedi, misli in vesti vsem, ki so pod njihovo pristojnostjo, zlasti verskim manjšinam; ker ta pravica vključuje svobodo opravljanja bogoslužja ali izražanja prepričanja v javnosti ali zasebno, samostojno ali skupaj z drugimi;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.