EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.3.2019

COM(2019) 155 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2018

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2018

KAZALO

1.    Ozadje    

2.    Glavne ugotovitve poročanja leta 2018 o stopnjah javnofinančnega primanjkljaja in državnega dolga    

2.1.    Pravočasnost, zanesljivost in popolnost    

2.1.1.    Pravočasnost    

2.1.2.    Zanesljivost    

2.1.3.    Popolnost preglednic in dodatnih informacij    

2.1.4.    Dodatna preglednica za poročanje o posredovanju države v podporo finančnim institucijam    

2.1.5.    Vprašalnik o meddržavnih posojilih    

2.2.    Skladnost z računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov    

2.2.1.    Izmenjava informacij in pojasnil    

2.2.2.    Obiski za dialog in metodološki obiski    

2.2.3.    Poseben nasvet Eurostata    

2.2.4.    Najnovejša metodološka vprašanja    

2.2.5.    Usklajenost s temeljnimi računi države    

2.3.    Objava    

2.3.1.    Objava najpomembnejših podatkov in podrobnih poročevalnih preglednic    

2.3.2.    Pridržki glede kakovosti podatkov    

2.3.3.    Spremembe sporočenih podatkov    

2.3.4.    Objava metapodatkov (evidence)    

3.    Sklepne ugotovitve    

1.Ozadje

V členu 8(3) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem 1 se zahteva, naj Komisija (Eurostat) redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o kakovosti dejanskih 2 fiskalnih podatkov, ki so jih sporočile države članice. To letno poročilo zagotavlja celovito oceno pravočasnosti, zanesljivosti, popolnosti in doslednosti podatkov ter njihove skladnosti z računovodskimi pravili. Komisija je prejšnje poročilo (o podatkih za leto 2017) sprejela 8. marca 2018 3 .

Eurostat redno ocenjuje kakovost dejanskih podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki jih sporočajo države članice, in temeljnih računov sektorja država v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013 4 (ESR 2010). Navedena ocena je osredotočena na dejavnike, ki pojasnjujejo javnofinančni presežek/primanjkljaj (kot delež BDP) in spremembe razmerja med deležem javnega dolga v BDP. Države članice pošljejo navedene informacije Eurostatu dvakrat letno v „preglednicah uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“, „vprašalniku v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“, „dodatni preglednici o posredovanju države v podporo finančnim institucijam“, pa tudi prek dvostranskih pojasnil. Poleg tega Eurostat ohranja stik z državami članicami z rednimi obiski za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

To poročilo temelji na glavnih ugotovitvah in rezultatih podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so jih države članice sporočile leta 2018. Osredotočeno je na najnovejša poročila, predložena oktobra 2018, pri čemer po potrebi vsebuje primerjavo podatkov s podatki, poslanimi aprila 2018 in leta 2017.

2.Glavne ugotovitve poročanja leta 2018 o stopnjah javnofinančnega primanjkljaja in državnega dolga

2.1.Pravočasnost, zanesljivost in popolnost

2.1.1.Pravočasnost

Države članice morajo Eurostatu dvakrat letno poročati o dejanskih in načrtovanih podatkih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in sicer pred 1. aprilom in pred 1. oktobrom 5 . Leta 2018 je poročanje v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zajemalo obdobje 2014–2018. Podatki za leto 2018 so tisti, ki so jih nacionalni organi načrtovali, medtem ko so podatki za obdobje 2014–2017 dejanski podatki 6 . Eurostat v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 479/2009 oceni dejanske podatke, načrtovanih podatkov pa ne.

Vse države članice so pri obeh uradnih obvestilih upoštevale roke za poročanje.

2.1.2.Zanesljivost

Popravki, izvedeni v obdobju med uradnima obvestiloma o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila 2018 in oktobra 2018, so bili predvsem posledica posodobitev izvornih podatkov, zlasti tekočega salda in davčnih podatkov, ter metodoloških sprememb, na primer prerazvrstitve enot ali transakcij.

Na podlagi popravkov podatkov za leto 2017 v obdobju med uradnima obvestiloma iz aprila in oktobra 2018 se je javnofinančni presežek/primanjkljaj (kot delež BDP) izboljšal za deset držav članic in poslabšal za osem. Največji pozitivni popravki so bili izvedeni na Poljskem, Slovaškem, Švedskem (v vseh primerih za +0,3 odstotne točke) in v Bolgariji (za +0,2 odstotne točke), največji negativni popravki pa na Malti (za –0,4 odstotne točke), na Madžarskem in v Nemčiji (v vsaki za –0,3 odstotne točke). Največji pozitivni popravki višine dolga za leto 2017 iz drugih razlogov in ne zaradi popravka BDP so bili izvedeni v Franciji (+1,7 odstotne točke), Bolgariji (+0,8 odstotne točke), na Nizozemskem in Cipru (v obeh za +0,5 odstotne točke), v Belgiji (+0,4 odstotne točke) in na Malti (+0,3 odstotne točke), na Danskem pa je bila višina dolga popravljena negativno (–0,3 odstotne točke).

Popravki BDP so opazno vplivali na delež dolga v več državah članicah. Povečevanje deleža dolga zaradi popravkov BDP je bilo opaženo zlasti v Sloveniji in na Irskem (v obeh za +0,5 odstotne točke), na Švedskem (+0,2 odstotne točke), na Slovaškem in Češkem (v obeh za +0,1 odstotne točke), zmanjševanje pa v 22 državah članicah, med katerimi je bilo največje zmanjševanje opaženo v Grčiji (–2,5 odstotne točke), na Cipru (–1,8 odstotne točke), na Portugalskem (–1,0 odstotne točke) ter v Italiji in Bolgariji (v obeh za –0,6 odstotne točke).

2.1.3.Popolnost preglednic in dodatnih informacij

Izpolnjevanje poročevalnih preglednic je pravna obveznost in je nujna za primerno oceno kakovosti podatkov, ki jo opravi Eurostat. Člen 8(2) Uredbe (ES) št. 479/2009 določa, da morajo države članice Eurostatu posredovati ustrezne statistične informacije, ki „[…] so zlasti:

(a)    podatki iz nacionalnih računov;

(b)    evidence;

(c)    preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

(d)    dodatni vprašalniki in pojasnila v zvezi z uradnimi obvestili.“

Obstajajo štiri glavne preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem:

-preglednica 1 se nanaša na poročanje o javnofinančnem presežku/primanjkljaju (v skupnem znesku in po podsektorjih sektorja država) ter o višini dolga (v skupnem znesku 7 in po kategoriji finančnega instrumenta). Zajema tudi BDP po trenutnih tržnih cenah ter izdatke države za bruto investicije v osnovna sredstva in obresti;

-preglednice od 2A do 2D vsebujejo podatke, ki pojasnjujejo prehod med nacionalnimi opredelitvami javnofinančnega salda (v metodologiji nacionalnih računov imenovan tekoči saldo) in presežkom/primanjkljajem vsakega podsektorja sektorja država (v metodologiji nacionalnih računov imenovan neto posojanje/neto zadolževanje) 8 ; 

-preglednice od 3A do 3D vsebujejo podatke, ki pojasnjujejo prispevke javnofinančnega presežka/primanjkljaja in drugih pomembnih dejavnikov k spremembi višine javnega dolga in konsolidaciji dolga; in

-preglednica 4 vsebuje zlasti podatke o komercialnih kreditih in predujmih 9 .

Leta 2018 sta preglednici 1 in 2 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem zajemali obdobje 2014–2018 10 , druge preglednice pa obdobje 2014–2017.

Vse države članice so aprila in oktobra Eurostatu predložile vse preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem 11 . V poročilu iz oktobra so v celoti izpolnile preglednico 1 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, v preglednici 2 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem pa so navedle podatke o povezavi med tekočim saldom in presežkom/primanjkljajem v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za vse podsektorje. Nekatere države (Nemčija in Avstrija) niso sporočile vseh prehodnih postavk, zahtevanih v predlogi, druge (Nemčija, Italija, Nizozemska, Finska in Švedska) pa so vključile nekatere preostale prehodne postavke.

Nekatere države članice niso predložile vseh razčlenitev v vseh preglednicah 3 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, zlasti za lokalno državo.

V preglednici 4 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je treba poročati o stanju komercialnih kreditov in predujmov sektorja država. Vendar vse države članice še niso popolnoma zajele vseh podsektorjev sektorja država in tudi nižjih ravni znotraj podsektorjev. Nekatere države članice so podatke označile kot začasne ali ocenjene. Podatki za Belgijo, Bolgarijo, Nemčijo, Irsko, Francijo, Italijo, Ciper, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Poljsko in Združeno kraljestvo se zato lahko v prihodnjih uradnih obvestilih še spremenijo.

Čeprav je mogoče popolnost preglednic o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem še izboljšati, pa se pričakuje, da bodo preostala vprašanja le malo vplivala na kakovost podatkov.

Vse države članice so poslale odgovore na „vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“ 12 . Čeprav sta se obseg in kakovost odgovorov stalno izboljševala, je še vedno potreben napredek, saj nekatere države članice niso poročale o vseh zahtevanih podatkih. To velja zlasti za podatke o terjatvah in odpisih dolga centralne države, razčlenitev drugih terjatev in obveznosti, zajemanje jamstev države (v glavnem za lokalno državo) ter podatke o kapitalskih injekcijah.

2.1.4.Dodatna preglednica za poročanje o posredovanju države v podporo finančnim institucijam 

Eurostat je od 15. julija 2009 zbral sklop dodatnih podatkov o posredovanju države v podporo finančnim institucijam. Podatki, zbrani leta 2018, se nanašajo na obdobje 2007–2017. Vse države članice, razen petih (Estonije, Malte, Poljske, Romunije in Slovaške), so poročale o posredovanju države v navedenem obdobju. Edino posredovanje, o katerem so poročali na Finskem (2008) in Češkem (2013–2015), se je nanašalo na pogojne obveznosti. Leta 2017 je večina držav, razen Portugalske, Italije in Cipra, kjer je bil ta vpliv večji, poročala o nevtralnem ali omejenem učinku posredovanja države v podporo finančnim institucijam na povečanje primanjkljaja. Največji akumulirani vpliv na javni dolg ob koncu leta 2017 je bil opažen v Grčiji, na Cipru in Irskem.

Eurostat je poleg sporočila za javnost glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem objavil informativni dopis 13 o posredovanju države v podporo finančnim institucijam, v katerem je navedel več informacij o vsebini dodatne preglednice in ugotovitvah glede podatkov. 

2.1.5.Vprašalnik o meddržavnih posojilih

Države članice poročajo o podatkih o dvostranskih meddržavnih posojilih, običajno v okviru programov finančne pomoči. Navedeni podatki in dodatne informacije o evropskem instrumentu za finančno stabilnost so vključeni tudi v sporočilo za javnost glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V obdobju 2014–2017 so se podatki v glavnem nanašali na posojila Grčiji, Irski in Portugalski.

Pri izračunu vrednosti maastrichtskega javnega dolga za EU-28 in euroobmočje se dvostranska meddržavna posojila odštejejo, saj je oboje prikazano na konsolidirani osnovi.

2.2.Skladnost z računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov

2.2.1.Izmenjava informacij in pojasnil

V tritedenskem obdobju uradnega obveščanja: med spomladanskim/jesenskim rokom za pošiljanje poročil in objavo podatkov je Eurostat vzpostavil stik z vsemi nacionalnimi statističnimi organi ter zahteval dodatne informacije in pojasnila glede izvajanja računovodskih pravil za posebne transakcije. To je obsegalo več izmenjav dopisov.

V jesenskem obdobju poročanja leta 2018 je bil prvi sklop zahtevkov za pojasnila vsem državam članicam poslan do 5. oktobra, drugi pa do 12. oktobra; tretji sklop zahtevkov je bil poslan 16 državam članicam, četrti sklop pa eni državi članici. Eurostat je od nekaterih držav članic zahteval popravljene preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, popravljene preglednice za temeljne račune države (tj. letne račune odhodkov in prihodkov ter četrtletne finančne in nefinančne račune) in popravljen vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V večini primerov so se spremembe podatkov nanašale na popravke tehničnih napak, notranjih nedoslednosti in prilagoditev. Nekaj sprememb se je nanašalo na posodobitve izvornih podatkov glede dejanskih in načrtovanih podatkov.

2.2.2.Obiski za dialog in metodološki obiski

Uredba (ES) št. 479/2009 določa, da mora Eurostat opravljati obiske za dialog in metodološke obiske v državah članicah. Teh obiskov se kot opazovalci redno udeležujejo predstavniki GD za gospodarske in finančne zadeve in Evropske centralne banke.

Eurostat v okviru rednih (vsaj vsako drugo leto) obiskov za dialog v državah članicah pregleda sporočene podatke, prouči metodološka vprašanja, razpravlja o statističnih postopkih in virih, opisanih v evidencah, ter oceni skladnost z ustreznimi računovodskimi pravili (razmejitev sektorja država, čas zajemanja ter razvrstitev državnih transakcij in obveznosti).

Metodološki obiski se izvajajo le v izjemnih primerih, kadar se jasno ugotovijo znatna tveganja ali težave v zvezi s kakovostjo podatkov.

Organizirajo se lahko tudi ad hoc ali tehnični obiski, če Eurostat državo članico opozori na pomembno posebno vprašanje, ki ga je mogoče rešiti samo na sestanku z zadevnimi organi.

Eurostat je leta 2018 opravil obiske za dialog o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem na Nizozemskem, Finskem, v Romuniji, Nemčiji, na Poljskem, v Grčiji (dvakrat), Litvi, na Malti, v Bolgariji, Belgiji, na Hrvaškem in v Italiji. Opravljeni so bili tudi ad hoc obiski v Franciji in Španiji ter en tehnični obisk na Islandiji; opravljen ni bil noben metodološki obisk.

Dokončne ugotovitve vsakega obiska za dialog, vključno z dogovorjenimi ukrepi in stanjem reševanja vprašanj, na katera je bilo opozorjeno, se pošljejo Ekonomsko-finančnemu odboru in objavijo na spletišču Eurostata 14 . Zaradi obiskov za dialog in izvajanja ukrepov se je sčasoma znatno izboljšala kakovost podatkov.

2.2.3.Poseben nasvet Eurostata

Države članice se redno posvetujejo z Eurostatom za pojasnitev nacionalnih računovodskih vprašanj v zvezi s preteklim ali prihodnjim poslovanjem. Eurostat svetuje v skladu z objavljenimi smernicami 15 . Zaradi preglednosti je od julija 2016 objavil vse svoje dopise z nasveti 16 , ne da bi pridobil soglasje zadevne države članice, kakršna je bila praksa prej. Leta 2018 je objavil 21 dopisov z nasveti.

2.2.4.Najnovejša metodološka vprašanja

Eurostat spremlja uporabo pravil ESR 2010 in izvajanje svojih metodoloških sklepov, tako da analizira podatke, ki jih države članice sporočijo v preglednicah o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem in vprašalniku v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter v okviru razprave z nacionalnimi statističnimi organi med obiski za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Zagotavlja dodatne metodološke smernice o računovodskih pravilih za statistiko v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in statistiko državnih financ, ki dopolnjujejo splošna pravila ESR 2010. Smernice se objavijo v okviru pristojnosti Eurostata po posvetovanju z nacionalnimi statističnimi organi. V okviru pristojnosti Eurostata se objavijo tudi pojasnila glede računovodskih pravil za zelo specifična vprašanja.

Eurostat je 8. maja 2018 objavil smernice 17 za statistično obravnavo pogodbenega zagotavljanja prihranka energije.

Vprašanja, ki so v obstoječih priročnikih in smernicah nezadostno obravnavana, so se nadalje analizirala ter se je o njih razpravljalo v tehničnih delovnih in projektnih skupinah.

Eurostat je poleg dveh rednih srečanj delovne skupine za statistične podatke o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem organiziral tri srečanja projektne skupine (dve o metodoloških vprašanjih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem in eno o statistiki državnih financ).

Eurostat je na podlagi sklepov Sveta ECOFIN iz novembra 2017 po enem letu izkušenj analiziral učinkovitost novih „postopkov za razvoj in izvajanje metodologije, ki je podlaga za podatke o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“ 18 , ter se pri tem usmeril v njihovo uporabo pri razvoju drugačnih metodoloških smernic, namenjenih razlagi in dopolnjevanju ESR 2010. V sklepih Sveta ECOFIN iz novembra 2018 o statistiki EU 19 je poudarjeno, da Svet pozdravlja napredek pri strukturiranem in časovno urejenem uvajanju metodoloških sprememb ter pri novih postopkih v zvezi z novimi smernicami. Eurostat si bo z državami članicami še naprej prizadeval za dopolnjevanje in pojasnjevanje sedanjih postopkov v zvezi s podatki o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da se zagotovi njihova učinkovita uporaba.

Komisija je 22. februarja 2017 sprejela poročilo 20 o preiskavi v zvezi z izkrivljanjem statističnih podatkov v Avstriji (kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1173/2011 21 ) ter priporočilo 22 za izvedbeni sklep Sveta o naložitvi globe Avstriji zaradi izkrivljanja podatkov o dolgu v deželi Salzburg Avstriji zaradi izkrivljanja podatkov o dolgu v zvezni deželi Salzburg. Svet je na podlagi člena 8(1) navedene uredbe 28. maja 2018 sprejel Izvedbeni sklep 23 in Avstriji naložil globo v višini 26,82 milijona EUR zaradi napačnega prikazovanja podatkov o dolgu sektorja država, povzročenega zaradi hude malomarnosti treh vladnih subjektov.

2.2.5.Usklajenost s temeljnimi računi države

Roka za uradna obvestila iz Uredbe (ES) št. 479/2009, tj. 1. april in 1. oktober, sta bila uvedena za zagotovitev usklajenosti s temeljnimi letnimi in četrtletnimi računi sektorja država, kot so bili Eurostatu sporočeni v različnih preglednicah ESR za prenos podatkov. Tako morajo biti zlasti skupni izdatki in prihodki države usklajeni s sporočenimi podatki za presežek/primanjkljaj v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Podatki o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem so bili na splošno skladni s sporočenimi računi države ESR 2010, čeprav je nekaj pomislekov v zvezi z bilanco stanja finančnih sredstev in obveznosti (stanjem) in četrtletnimi finančnimi računi sektorja država (preglednica ESR 27). Nekatere države članice si morajo še vedno nadalje prizadevati za izboljšanje usklajenosti preglednice 3 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem s preglednico ESR 27.

V zvezi z Grčijo obstajajo precejšnje nedoslednosti glede neto finančnih transakcij za več let, saj finančni računi, ki jih je sporočila nacionalna banka Grčije, niso usklajeni s podatki o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki jih je sporočil grški statistični urad (ELSTAT). Nacionalna banka Grčije ni upoštevala smernic Eurostata o računovodskih pravilih ESR 2010 v zvezi z več vprašanji. Eurostat se je oktobra 2015 odločil, da ne bo objavil preglednice ESR 27 za Grčijo, dokler vprašanja ne bodo razrešena.

Obstajajo tudi očitne neskladnosti v primeru Francije pri zapisovanju drugih terjatev centralne države in skladov socialnega varstva v letu 2017.

Za Nemčijo, Portugalsko (2014–2017) in Španijo (2014–2016) poročanje o statističnem odstopanju v preglednicah uradnih obvestil iz oktobra 2018 odstopa od dogovora za preglednico ESR 27, zaradi česar se pojavljajo precejšnja odstopanja za vsa leta.

Podatki o presežku/primanjkljaju, bruto investicijah v osnovna sredstva in odhodkih za obresti, ki so jih sporočile države članice, so bili v celoti skladni z letnimi in četrtletnimi podatki o izdatkih in prihodkih države (preglednici ESR 2 in 25). Za vse države članice so se popolnoma ujemali tudi podatki o letnem dolgu in četrtletnem državnem dolgu (preglednica ESR 28).

2.3.Objava

2.3.1.Objava najpomembnejših podatkov in podrobnih poročevalnih preglednic

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 479/2009 „Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v treh tednih po rokih za poročanje […]. Podatki se zagotovijo z objavo.“

Eurostat je podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu na svojem spletišču objavil 23. aprila 24 in 22. oktobra 25 skupaj z vsemi končnimi poročevalnimi preglednicami 26 , ki so jih uradno sporočile države članice, ter sporočili o:

-uskladitvi stanj in tokov;

-posredovanju države v podporo finančnim institucijam;

-stanju obveznosti pri komercialnih kreditih in predujmih ter

-revizijah javnofinančnega presežka/primanjkljaja in dolga.

V intervalih približno t + 115 27  dni je objavljal tudi sporočila za javnost o četrtletnem maastrichtskem dolgu ter sporočila za javnost o četrtletnem javnofinančnem primanjkljaju.

V skladu z Uredbo (ES) št. 479/2009 morajo države članice objaviti svoje dejanske podatke o primanjkljaju in dolgu. Vse države članice objavljajo podatke o primanjkljaju in dolgu na nacionalni ravni. Večina jih je obvestila Eurostat, da objavljajo vse svoje preglednice o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pet držav članic (Bolgarija, Italija, Luksemburg, Poljska in Slovaška) je objavilo le nekatere preglednice o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Francija pa je objavila podatke o primanjkljaju in dolgu na nacionalni ravni v obliki zapisa, ki se razlikuje od preglednic o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2.3.2.Pridržki glede kakovosti podatkov

April 2018

Eurostat je ohranil svoj pridržek glede kakovosti podatkov, ki sta jih sporočili Madžarska in Francija. Pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočila Madžarska v zvezi s sektorsko klasifikacijo fundacij, ki jih je ustanovila nacionalna banka Madžarske, se je ohranil, pridržek glede sektorske klasifikacije Eximbank pa je bil umaknjen. Pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočila Francija, je bil spremenjen glede na sporočilo za javnost iz oktobra 2017 glede sektorske klasifikacije Agence Française de Développement in obravnave kapitalske injekcije v AREVA.

Eurostat je umaknil svoj pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočila Belgija v zvezi s sektorsko klasifikacijo bolnišnic, do objave rezultatov posvetovanj o tem vprašanju na ravni EU.

Oktober 2018

Eurostat je ohranil svoj pridržek o kakovosti podatkov, ki jih je sporočila Madžarska v zvezi s sektorsko klasifikacijo fundacij, ki jih je ustanovila nacionalna banka Madžarske.

Eurostat je umaknil svoj pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočila Francija v zvezi s sektorsko klasifikacijo Agence Française de Développement in obravnavo kapitalske injekcije v AREVA.

2.3.3.Spremembe sporočenih podatkov

Eurostat ni spremenil podatkov, ki so jih države članice aprila ali oktobra 2018 sporočile v uradnih obvestilih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2.3.4.Objava metapodatkov (evidence) 28

Uredba (ES) št. 479/2009 določa, da so evidence postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem del statističnih podatkov, ki jih morajo predložiti države članice. Določa tudi, da je treba evidence objaviti na nacionalni ravni.

Leta 2014 se je izboljšala oblika zapisa evidenc postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem (spremenili sta se struktura in raven podrobnosti) in dosežen je bil dogovor z državami članicami o novi predlogi evidence za ESR 2010. Eurostat je do konca leta 2018 objavil revidirane evidence za 24 držav članic. Preostale štiri države članice (Francija, Irska, Luksemburg in Nizozemska) so predložile osnutek evidence postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem v novi obliki zapisa; pričakuje se nadaljnji napredek.

3.Sklepne ugotovitve

Eurostat priznava nadaljnje splošno izboljševanje doslednosti in popolnosti sporočenih fiskalnih podatkov. Kljub temu je treba kakovost fiskalnih podatkov dodatno izboljšati. Leta 2018 si je Eurostat prizadeval izboljšati kakovost fiskalnih podatkov z dvostranskimi pojasnili pri oceni uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter s krepitvijo stikov in posvetovanj z državami članicami med obema rokoma za pošiljanje obvestil. Z objavo vseh njegovih dopisov z nasveti o metodologiji sta se izboljšali izmenjava znanja in preglednost ter njegova celovita prizadevanja glede komunikacije med uporabniki in pripravljavci statističnih podatkov v zvezi z metodološkim napredkom.

Nekatere države članice, zlasti Grčija, imajo še vedno težave z doslednostjo četrtletnih finančnih računov.

Eurostat je ohranil svoje pridržke glede kakovosti podatkov, ki sta jih v okviru uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem sporočili Francija (aprila) in Madžarska (aprila in oktobra). Umaknil je pridržke glede Belgije (aprila) in Francije (oktobra).

Na splošno Eurostat ugotavlja, da se je kakovost sporočanja fiskalnih podatkov v letu 2018 še naprej izboljševala. Države članice so v preglednicah uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter v drugih zadevnih statističnih poročilih na splošno predložile kakovostnejše podatke in popolnejše informacije.

(1)

   Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).

(2)

Podatki za zadnja štiri leta, v skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 479/2009.

(3)

   COM(2018) 112 final.

(4)

   Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010) (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(5)

   Člen 3(1) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009.

(6)

   Dejanski podatki so lahko ocenjeni, začasni, nedokončni ali dokončni.

(7)

     V Protokolu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi o delovanju EU, je javni dolg opredeljen kot konsolidiran bruto dolg celotnega sektorja država, ki je konec leta neporavnan (v nominalni vrednosti). V skladu z Uredbo (ES) št. 479/2009 javni dolg vključuje gotovino in vloge (AF.2), dolžniške vrednostne papirje (AF.3) in posojila (AF.4), kot je opredeljeno v ESR 2010.

(8)

     Člen 3(2) Uredbe (ES) št. 479/2009.

(9)

   Glej izjave k zapisniku Sveta z dne 22. novembra 1993:     https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/gfs/images/e/e7/Statements_9817.en93.pdf .

(10)

   Uredba (ES) št. 479/2009 izrecno določa samo, da morajo države članice zagotoviti načrtovane podatke iz preglednic 1 in 2A o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(11)

   Preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so jih sporočile države članice, so na voljo na spletišču Eurostata:     http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/excessive-deficit-procedure/edp-notification-tables .

(12)

   Vprašalnik je sestavljen iz 13 oddelkov, v katerih je treba navesti kvantitativne in nekatere kvalitativne informacije z različnih področij, na primer transakcije davkov in socialnih prispevkov ter transakcije z EU, nakup vojaške opreme, državna jamstva, odpise dolgov, kapitalske injekcije javnih družb s strani države, javno-zasebna partnerstva, preusmerjene transakcije itd.

(13)

    https://ec.europa.eu/eurostat/documents/1015035/9306957/Background-note-on-gov-interventions-Oct2018.pdf.  

(14)

      http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/excessive-deficit-procedure/eurostat-edp-visits-to-member-states.

(15)

      http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/methodology/guidance-on-accounting-rules.

(16)

      http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/methodology/advice-to-member-states.

(17)

https://ec.europa.eu/eurostat/documents/1015035/8885635/guide_to_statistical_treatment_of_epcs_en.pdf.  

(18)

https://ec.europa.eu/eurostat/documents/1015035/2041329/Procedures-Dev-and-Implt-Methodology-EDP-data.pdf.  

(19)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13865-2018-INIT/sl/pdf.

(20)

COM(2017) 94 final.

(21)

Uredba (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (UL L 306, 23.11.2011, str. 1).

(22)

COM(2017) 93 final.

(23)

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2018/818 z dne 28. maja 2018 o naložitvi globe Avstriji zaradi izkrivljanja podatkov o dolgu v deželi Salzburg (UL L 137, 4.6.2018, str. 23).

(24)

    https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/8824490/2-23042018-AP-EN.pdf.

(25)

    https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/9328077/2-22102018-AP-EN.pdf.  

(26)

      http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/excessive-deficit-procedure/edp-notification-tables.

(27)

     „t“ pomeni konec obdobja, na katero se nanaša poročanje.

(28)

   Evidence metod, postopkov in virov, uporabljenih za zbiranje dejanskih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter temeljnih državnih računih.