(1)

Glede na naraščajoče migracijske izzive, zaradi katerih je treba podpirati trdne sisteme držav članic za sprejem, azil, vključevanje in migracije, preprečevati in s solidarnostjo ustrezno obvladovati razmere v primeru pritiska ter nedovoljene in nevarne prihode nadomestiti z zakonitimi in varnimi potmi, je vlaganje v učinkovito in usklajeno upravljanje migracij v Uniji ključno za dosego cilja Unije, da postane območje svobode, varnosti in pravice v skladu s členom 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. [Sprememba 3]

(2)

Pomen usklajenega pristopa Unije in držav članic je izražen v evropski agendi o migracijah iz maja 2015, v kateri je bila poudarjena potreba po dosledni in jasni skupni politiki za ponovno vzpostavitev zaupanja v zmožnost Unije, da združi evropska in nacionalna prizadevanja za obravnavanje migracij in učinkovito sodelovanje v skladu z načeloma načelom solidarnosti in pravične delitve pravično delitvijo odgovornosti med državami članicami, določeno v členu 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije , kar je bilo potrjeno v vmesnem pregledu iz septembra 2017 in poročilu o napredku iz marca in maja 2018. [Sprememba 4]

(3)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 ponovno potrdil potrebo po celovitem, pragmatičnem in odločnem pristopu k upravljanju migracij, katerega cilj je ponovno vzpostaviti nadzor zunanjih meja ter zmanjšati število nedovoljenih prihodov in smrtnih žrtev na morju ter ki bi moral temeljiti na prožni in usklajeni uporabi vseh razpoložljivih instrumentov Unije in držav članic. Evropski svet je tudi pozval, naj se z ukrepi na ravni EU in držav članic, kot so učinkoviti sporazumi in ureditve za ponovni sprejem, zagotovi znatno doslednejše vračanje. Evropski svet je tudi pozval k izvajanju in razvoju prostovoljnih programov za preselitev. [Sprememba 5]

(4)

Da bi se podprla prizadevanja za zagotovitev celovitega pristopa k upravljanju migracij na podlagi medsebojnega zaupanja, solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami in institucijami Unije ter da bi se zagotovila trajnostna skupna politika Unije na področju azila in priseljevanja, bi bilo treba države članice podpreti z ustreznimi finančnimi sredstvi v obliki Sklada za azil in, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: sklad). [Sprememba 6]

(4a)

Sklad bi moral v celoti spoštovati človekove pravice, biti v skladu z Agendo 2030, načelom skladnosti politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 PDEU, ter zavezami na področju migracij in azila na mednarodni ravni, zlasti z globalnim dogovorom o beguncih ter globalnim dogovorom o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. [Sprememba 7]

(4b)

Pri upravljanju sklada z razvojnega vidika bi bilo treba upoštevati različne temeljne vzroke migracij, kot so konflikti, revščina, premajhna kmetijska zmogljivost, izobraževanje in neenakost. [Sprememba 8]

(5)

Sklad Ukrepi, financirani v okviru Sklada, bi se moral morali izvajati ob popolnem spoštovanju pravic in načel iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah , vključno s pravico do varstva osebnih podatkov, in mednarodnih obveznosti Unije in držav članic v zvezi s temeljnimi pravicami , vključno s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in Ženevsko konvencijo o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, dopolnjeno s Protokolom z dne 31. januarja 1967 . [Sprememba 9]

(5a)

Pri izvajanju sklada je treba spoštovati in podpirati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije. Sklad ne bi smel podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije ali socialne izključenosti. [Sprememba 10]

(5b)

Pri izvajanju sklada bi bilo treba dati prednost ukrepom, ki obravnavajo položaj mladoletnikov brez spremstva in mladoletnikov, ločenih od družin, z zgodnjim prepoznavanjem in registracijo, ter ukrepom v otrokovo korist. [Sprememba 11]

(6)

Sklad bi moral nadgrajevati rezultate in naložbe, dosežene s podporo njegovih predhodnikov, tj. Evropskega sklada za begunce, ustanovljenega z Odločbo št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav, vzpostavljenega z Odločbo Sveta 2007/435/ES, Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2007–2013, vzpostavljenega z Odločbo št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ter Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta. Hkrati bi moral upoštevati vse pomembne nove dogodke.

(7)

Sklad bi moral podpirati solidarnost med državami članicami in učinkovito upravljanje migracijskih tokov, med drugim s spodbujanjem skupnih ukrepov na področju azila, vključno s prizadevanji držav članic pri sprejemanju oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, s preselitvijo in humanitarnim sprejemom ter predajo prosilcev za mednarodno zaščito oziroma upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami, krepitvijo zaščite ranljivih prosilcev za azil, kot so otroci, podpiranjem strategij vključevanja in učinkovitejše politike zakonitih migracij, da ustvarjanjem varnih in zakonitih poti v Unijo, kar bi se zagotovila dolgoročna tudi pomagalo zagotoviti dolgoročno konkurenčnost Unije in prihodnost njenega socialnega modela ter zmanjšale zmanjšati spodbude za nedovoljene migracije s trajnostno politiko vračanja in ponovnega sprejema. Sklad bi moral kot instrument notranje politike Unije in edini instrument za financiranje azila in migracij na ravni Unije predvsem podpirati ukrepe na področju azila in migracij v Uniji. Vendar bi moral sklad v okviru opredeljenih omejitev in ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov podpirati okrepitev sodelovanja s tretjimi državami, da bi se izboljšalo upravljanje tokov oseb, ki prosijo za azil ali drugo obliko mednarodne zaščite, povečale vzpostavile možnosti za zakonite migracije, preprečile nedovoljene migracije ter zagotovila mreže tihotapcev in trgovcev z ljudmi in zagotovili trajnost vrnitve varne in uspešen ponovni sprejem dostojne vrnitve ter reintegracija v tretjih državah. [Sprememba 12]

(8)

Zaradi migracijske krize in vse večjega števila smrtnih žrtev v Sredozemskem morju v zadnjih letih je postalo jasno, da je potrebna reforma skupnega evropskega azilnega sistema, ter da se zagotovijo učinkoviti azilni postopki za preprečevanje sekundarnih gibanj, enotni in ustrezni pogoji je treba vzpostaviti pravičnejši in učinkovitejši sistem za opredelitev odgovornosti držav članic za sprejem prosilcev prosilce za mednarodno zaščito, enotni standardi glede priznavanja mednarodne zaščite ter ustrezne pravice in ugodnosti za upravičence do mednarodne zaščite ter okvir za prizadevanja držav članic na področju preselitve in humanitarnega sprejema, da bi povečali skupno število mest za preselitev, ki so globalno na voljo . Hkrati je bila reforma potrebna za vzpostavitev pravičnejšega in učinkovitejšega sistema za določitev odgovornosti držav članic za prosilce , da se vzpostavijo in so na voljo učinkoviti in na pravicah temelječi azilni postopki ter da se zagotovijo enotni in ustrezni pogoji za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito , enotni standardi glede priznavanja mednarodne zaščite ter okvira Unije ustrezne pravice in ugodnosti za prizadevanja držav članic na področju preselitve upravičence do mednarodne zaščite, pa tudi učinkoviti in uspešni postopki vrnitve za migrante brez urejenega statusa . Zato je primerno, da sklad zagotavlja večjo podporo prizadevanjem držav članic za celovito in ustrezno izvajanje prenovljenega skupnega evropskega azilnega sistema. [Sprememba 13]

(9)

Sklad bi moral dopolnjevati in krepiti dejavnosti Agencije Evropske unije za azil, ustanovljene z Uredbo (EU) ../.. [uredba o Agenciji EU za azil] (3) Evropskega azilnega podpornega urada , da bi se omogočilo in izboljšalo delovanje skupnega evropskega azilnega sistema z usklajevanjem in okrepitvijo praktičnega sodelovanja in usklajevanjem izmenjave informacij o azilu, zlasti o najboljših praksah, med državami članicami, spodbujanjem prava Unije in mednarodnega prava ter prispevanjem s pomočjo ustreznega usmerjanja, vključno s pomočjo operativnih standardov na področju azila za zagotovitev visoke stopnje enakega obravnavanja , k enotnemu izvrševanju prav Unije na področju azila na podlagi visokih standardov zaščite glede postopkov za mednarodno zaščito, pogojev za sprejem in ocene potreb po zaščiti po vsej Uniji ter za omogočanje trajnostne in pravične porazdelitve prošenj za mednarodno zaščito, spodbujanjem konvergence pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito po vsej Uniji, podpiranjem prizadevanj držav članic za preselitev ter zagotavljanjem operativne in tehnične pomoči državam članicam pri upravljanju azilnih in sprejemnih sistemov, zlasti tistim, katerih sistemi so pod nesorazmernim pritiskom. [Sprememba 14]

(9a)

Sklad bi moral podpirati prizadevanja Unije in držav članic pri krepitvi zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in ocenjevanje njihove azilne politike ob upoštevanju njihovih obveznosti na podlagi obstoječega prava Unije. [Sprememba 15]

(10)

Sklad bi moral podpirati prizadevanja Unijo in države članice pri izvajanju obstoječega prava Unije in držav članic pri krepitvi zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in ocenjevanje njihove azilne politike ob upoštevanju njihovih obveznosti na podlagi obstoječega prava Unije ob zagotavljanju popolnega spoštovanja temeljnih pravic, zlasti direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 2013/33/EU  (4) (direktiva o pogojih za sprejem), 2013/32/EU  (5) (direktiva o azilnih postopkih) , 2011/95/EU  (6) (direktiva o pogojih) in 2008/115/ES  (7) (direktiva o vračanju) ter Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta  (8) (dublinska uredba) . [Sprememba 16]

(11)

Partnerstva in sodelovanje s tretjimi državami so pomemben del azilne politike Unije za zagotovitev ustreznega upravljanja tokov oseb, ki prosijo za azil ali druge oblike mednarodne zaščite. Da bi se nevarni in nedovoljeni prihodi državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, nadomestili z zakonitimi in varnimi prihodi na ozemlje držav članic, da bi se izrazila solidarnost z državami v regijah, v katere oziroma v katerih je bilo razseljenih veliko število oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, s pomočjo pri zmanjšanju pritiska na te države, da bi se prispevalo k doseganju ciljev migracijske politike Unije s povečanjem njenega vpliva v razmerju do tretjih držav ter da bi se učinkovito prispevalo k svetovnim pobudam za preselitev z enotnim nastopanjem na mednarodnih forumih in v razmerju do tretjih držav, bi moral sklad zagotavljati finančne spodbude za izvajanje okvira Unije za preselitev [in humanitarni sprejem]. [Sprememba 17]

(11a)

Sklad bi moral podpirati prizadevanja držav članic za zagotavljanje mednarodne zaščite in trajne rešitve na svojih ozemljih za begunce in razseljene osebe, ki so opredeljene kot upravičene do preselitve ali sodijo v okvir nacionalnih shem humanitarnega sprejema, ki bi morale upoštevati predvidene globalne potrebe po preselitvi UNHCR. Za ambiciozen in učinkovit prispevek Sklada bi ta moral zagotoviti ciljno usmerjeno pomoč v obliki finančnih spodbud za vsako sprejeto ali preseljeno osebo. [Sprememba 18]

(12)

Glede na visoke ravni migracijskih tokov v Unijo v zadnjih letih in pomen zagotavljanja kohezije naših družb je bistveno podpreti politike držav članic za zgodnje vključevanje zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, med drugim tudi na prednostnih področjih, opredeljenih v akcijskem načrtu za vključevanje državljanov tretjih držav, ki ga je Komisija sprejela leta 2016. [Sprememba 19]

(13)

Da bi se povečala učinkovitost in dosegla čim večja dodana vrednost Unije ter da bi se zagotovil usklajen odziv Unije pri spodbujanju vključevanja državljanov tretjih držav, bi morali biti ukrepi, ki se financirajo iz sklada, specifični in dopolnjevati ukrepe, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) strukturnih skladov Unije . Ukrepi, ki se financirajo iz tega sklada, bi morali podpirati ukrepe, ki so prilagojeni potrebam državljanov tretjih držav in se na splošno izvajajo v začetni fazi začetnih fazah vključevanja, in horizontalne ukrepe za podporo zmogljivosti držav članic na področju vključevanja, medtem ko bi bilo treba ki jih dopolnjujejo intervencije za državljane tretjih držav z dolgoročnejšim učinkom financirati iz ESRR in ESS+ spodbujanje socialne in gospodarske vključenosti državljanov tretjih držav, financiranih iz strukturnih skladov . [Sprememba 20]

(13a)

V področje uporabe ukrepov vključevanja bi morali biti zajeti tudi upravičenci do mednarodne zaščite, da se zagotovi celovit pristop k vključevanju, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebnosti te ciljne skupine. Če ukrepi vključevanja zajemajo tudi sprejem, bi ti ukrepi morali prav tako zagotavljati, da so vanj lahko vključeni tudi prosilci za azil. [Sprememba 21]

(14)

V tem okviru bi bilo treba od organov držav članic, ki so odgovorni za izvajanje sklada, zahtevati, da vzpostavijo mehanizme sodelovanja in usklajevanja z organi, ki jih države članice določijo za upravljanje intervencij v okviru ESS+ in ESRR strukturnih skladov , ter po potrebi z njunima organoma upravljanja in organi upravljanja drugih skladov Unije, ki prispevajo k vključevanju državljanov tretjih držav. Komisija bi morala s temi mehanizmi usklajevanja oceniti skladnost in dopolnjevanje med skladi ter obseg, v katerem ukrepi, ki se izvajajo prek vsakega sklada, prispevajo k vključevanju državljanov tretjih držav. [Sprememba 22]

(15)

Izvajanje sklada na tem področju bi moralo biti skladno s skupnimi osnovnimi načeli Unije o vključevanju, določenimi v skupnem programu za vključevanje.

(16)

Ustrezno je državam članicam omogočiti, da lahko v svojih programih določijo, da ukrepi vključevanja lahko zajemajo bližnje sorodnike državljanov tretjih držav, pri čemer bi podprli enotnost družine v najboljšem interesu otroka, kolikor je to potrebno za učinkovito izvajanje takšnih ukrepov. Pojem „bližnji sorodnik“ naj bi pomenil zakonca, partnerja ali katero koli osebo, ki je v neposrednem sorodstvenem razmerju v ravni črti z državljanom tretje države, na katerega se nanašajo ukrepi vključevanja in za katerega se sklad sicer ne bi uporabljal. [Sprememba 23]

(17)

Glede na ključno vlogo lokalnih in regionalnih organov ter organizacij civilne družbe njihovih predstavniških združenj na področju vključevanja in za olajšanje neposrednega dostopa teh subjektov do financiranja na ravni Unije bi moral sklad olajšati izvajanje ukrepov lokalnih in regionalnih organov ali organizacij civilne družbe na področju vključevanja, med drugim tudi prek višje stopnje sofinanciranja za te ukrepe ter uporabe posebne komponente tematskega instrumenta , kadar so lokalni in višje stopnje sofinanciranja regionalni organi pristojni za te ukrepe izvajanje ukrepov za vključevanje . [Sprememba 24]

(18)

Glede na dolgoročne gospodarske in demografske izzive, s katerimi se sooča Unija, ter vse bolj globalizirano naravo migracij je bistveno vzpostaviti dobro delujoče zakonite migracijske poti v Unijo, da bi bila ta še naprej privlačen namembni cilj za migrante zakonito migracijo v skladu z gospodarskimi in družbenimi potrebami držav članic ter da bi se zagotovila vzdržnost sistemov socialnega varstva in rast gospodarstva Unije , hkrati pa bi se migrantski delavci zaščitili pred delavskim izkoriščanjem . [Sprememba 25]

(19)

Sklad bi moral podpirati države članice pri oblikovanju strategij za organiziranje in širitev zakonitih migracij migracijskih poti ter s tem okrepiti njihove zmogljivosti za razvoj, izvajanje, spremljanje in splošno ocenjevanje vseh strategij, politik in ukrepov na področju priseljevanja in vključevanja zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, tudi pravnih zlasti instrumentov Unije za zakonite migracije . Sklad bi moral podpirati tudi izmenjavo informacij in dobrih praks ter sodelovanje med različnimi upravnimi službami in ravnmi upravljanja ter med državami članicami. [Sprememba 26]

(20)

Učinkovita in dostojna politika vračanja je bistven del celovitega pristopa Unije in njenih držav članic k migracijam. Sklad bi moral podpirati in spodbujati prizadevanja držav članic za učinkovito izvajanje in nadaljnji razvoj skupnih standardov vračanja, s poudarkom na prostovoljnem vračanju, zlasti v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), ter integriranega in usklajenega pristopa k upravljanju vračanja. Za trajnostne politike vračanja Sklad bi moral sklad podpirati tudi povezane ukrepe v tretjih državah za lajšanje in zagotavljanje varnega in dostojnega vračanja in ponovnega sprejema ter trajnostne reintegracije , kot je reintegracija povratnikov zapisano v globalnem dogovoru o migracijah . [Sprememba 27]

(21)

Države članice bi morale dajati dati prednost prostovoljnemu vračanju ter zagotoviti učinkovito, varno in dostojno vračanje migrantov brez urejenega statusa. Zato bi moral sklad dati prednostno podporo ukrepom v zvezi s prostovoljnim vračanjem . Za spodbujanje prostovoljnega vračanja oseb tega bi morale države članice predvideti spodbude, kot je preferencialna obravnava z večjo pomočjo pri vračanju in dolgoročna podpora pri ponovnem vključevanju . Z vidika stroškovne učinkovitosti je tovrstno prostovoljno vračanje v interesu povratnikov in organov. Največja korist otroka bi morala biti glavno vodilo pri vseh ukrepih ali odločitvah v zvezi z otroki v migracijah, vključno z vračanjem, pri čemer je treba v celoti upoštevati pravico otroka, da izrazi svoje mnenje. [Sprememba 28]

(22)

Kljub temu sta prostovoljna in prisilna , da bi morala prostovoljna vrnitev imeti prednost pred prisilno, sta tesno povezani in se medsebojno krepita, zaradi česar bi bilo treba države članice spodbujati k boljšemu dopolnjevanju obeh oblik vračanja. Možnost odstranitve je pomemben element, ki prispeva k celovitosti azilnih sistemov in sistemov zakonitih migracij. Sklad bi zato moral podpirati ukrepe držav članic za spodbujanje iz izvajanje odstranitev v skladu s standardi prava Unije, kadar je to ustrezno ter ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic in dostojanstva povratnikov. Sklad bi moral podpirati ukrepe, povezane z vračanjem otrok, samo kadar temeljijo na pozitivni oceni otrokove koristi. [Sprememba 29]

(23)

Posebni podporni ukrepi za povratnike v državah članicah in državah vrnitve , posebej osredotočeni na njihove humanitarne potrebe in potrebe v zvezi z zaščito, lahko izboljšajo pogoje za vrnitev in reintegracijo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ranljivim skupinam. Odločitve o vrnitvi bi bilo treba sprejeti na podlagi celovite in natančne ocene stanja v državah izvora, vključno z oceno absorpcijske sposobnosti na lokalni ravni. Posebni ukrepi in ukrepi v podporo državam izvora, zlasti ranljivim osebam, prispevajo k zagotavljanju trajnosti, varnosti in učinkovitosti vrnitev. Te ukrepe bi bilo treba izvajati z aktivno udeležbo lokalnih organov, civilne družbe in diaspor. [Sprememba 30]

(24)

Sporazumi Formalni sporazumi o ponovnem sprejemu in drugi dogovori so pomemben so bistveni sestavni del politike Unije na področju vračanja in osrednje orodje za učinkovito upravljanje migracijskih tokov, saj lajšajo hitro vračanje migrantov brez urejenega statusa. Ti sporazumi in dogovori so pomemben del dialoga in sodelovanja s tretjimi državami izvora in tranzita migrantov brez urejenega statusa, njihovo izvajanje v tretjih državah pa bi bilo treba podpreti zaradi učinkovitosti politik vračanja na nacionalni ravni in na ravni Unije sklad pa bi moral zaradi učinkovitosti, varnosti in dostojnosti politik vračanja podpirati njihovo izvajanje v tretjih državah v okviru opredeljenih omejitev in ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov . [Sprememba 31]

(25)

Sklad bi moral poleg vračanja integracije državljanov tretjih držav ali oseb v skladu s to uredbo brez državljanstva v državah članicah podpirati tudi druge ukrepe za preprečevanje nedovoljenih migracij ter obravnavanje spodbud za nezakonite migracije ali izogibanja veljavnim predpisom trgovine z migranti, spodbujanje in lajšanje določanja predpisov glede zakonitih migracij, da se ohrani celovitost sistemov priseljevanja držav članic v državah izvora, in sicer ob doslednem spoštovanju načela skladnosti politik za trajnostni razvoj . [Sprememba 32]

(26)

Zaposlovanje migrantov brez urejenega statusa je dejavnik privlačevanja za nezakonite migracije in ogroža razvoj politike mobilnosti delovne sile na podlagi programov zakonitih migracij in pravice delavcev migrantov, zaradi česar so izpostavljeni kršitvam pravic in zlorabi . Sklad bi zato moral neposredno ali posredno podpirati države članice pri izvajanju Direktive 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki prepoveduje zaposlovanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav , zagotavlja mehanizem za vlaganje pritožb in izterjavo plačila za izkoriščane delavce ter določa sankcije zoper delodajalce, ki kršijo to prepoved. [Sprememba 33]

(26a)

Države članice bi morale podpirati zahteve civilne družbe in združenj delavcev, kot so zahteve v zvezi z ustanovitvijo evropske mreže delavk in delavcev v sprejemnih centrih, da bi povezali vse delavce v Evropi, ki delujejo na področju migracij, in spodbujali dostojno dobrodošlico in pristop k migracijam, ki temelji na človekovih pravicah in izmenjavi dobre prakse v smislu sprejema in zaposlitvenih priložnosti za migrante. [Sprememba 34]

(27)

Sklad bi moral neposredno ali posredno podpirati države članice pri izvajanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11), ki vsebuje določbe o pomoči, podpori in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi. Pri teh ukrepih bi bilo treba upoštevati naravo trgovine z ljudmi glede na spol. Pri izvajanju sklada bi morale države članice upoštevati, da za osebe, ki morajo nujno zapustiti svoje običajno prebivališče zaradi nenadnih ali progresivnih podnebnih sprememb v okolju, ki škodljivo vplivajo na njihova življenja ali življenjske razmere, obstaja veliko tveganje, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi. [Sprememba 35]

(27a)

Sklad bi moral podpirati zlasti opredelitev prosilcev za azil in ukrepe za obravnavanje potreb ranljivih prosilcev za azil, kot so mladoletniki brez spremstva ali žrtve mučenja ali drugih hudih oblik nasilja, kot je določeno v pravnem redu Unije v zvezi z azilom. [Sprememba 36]

(27b)

Za zagotovitev pravične in pregledne porazdelitve sredstev med cilje sklada bi bilo treba za nekatere cilje, bodisi v okviru neposrednega, posrednega ali deljenega upravljanja, zagotoviti minimalno stopnjo odhodkov. [Sprememba 37]

(28)

Sklad bi moral dopolnjevati in okrepiti dejavnosti na področju vračanja, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ustanovljena z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta (12), s čimer vendar ne bi prispeval k učinkovitemu izvajanju evropskega integriranega upravljanja meja, kot je opredeljeno v členu 4 navedene uredbe smel zagotavljati dodatnega vira financiranja za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, za katero proračunski organ določi letni proračun , ki bi ji moral omogočati opravljanje vseh njenih nalog . [Sprememba 38]

(29)

Prizadevati bi si bilo treba za učinkovitost, skladnost , dopolnjevanje in sinergije z drugimi skladi Unije ter se izogibati prekrivanju ali nasprotovanju med ukrepi. [Sprememba 39]

(30)

Ukrepi Prednostna naloga tega sklada bi morala biti financiranje ukrepov na ozemlju Unije. Sklad lahko financira ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki jih podpira sklad, znesek financiranja pa bi moral biti omejen, vendar zadosten za izpolnjevanje ciljev sklada iz člena 3 te uredbe, hkrati bi pa zanj morala veljati ustrezna varovala. Ti ukrepi bi morali dopolnjevati druge ukrepe zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije za zunanje financiranje. Pri izvajanju takih ukrepov bi bilo treba zlasti dosledno upoštevati načela in splošne cilje zunanjega delovanja in zunanje politike Unije v zvezi z zadevno državo ali regijo ter mednarodne zaveze Unije. V zvezi z zunanjo razsežnostjo bi moral sklad zagotavljati ciljno podporo, namenjeno izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami in okrepitvi ključnih vidikov upravljanja migracij na interesnih področjih migracijske politike Unije. ter dopolnjevanje le-teh. Upoštevati bi bilo treba načelo skladnosti politik za razvoj , kakor je določeno v odstavku 35 evropskega soglasja o razvoju. Med izvajanjem nujne pomoči bi bilo treba zagotoviti skladnost s humanitarnimi načeli, kot so določena v evropskem soglasju o humanitarni pomoči. [Sprememba 40]

(31)

Financiranje iz proračuna Unije bi moralo biti usmerjeno na dejavnosti, pri katerih lahko za razliko od samostojnega ukrepanja držav članic intervencija Unije zagotovi dodano vrednost. Finančna podpora na podlagi te uredbe bi morala torej prispevati zlasti k solidarnosti med državami članicami na področju azila in migracij v skladu s členom 80 PDEU in h krepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na področju azila in migracij. [Sprememba 41]

(32)

Za državo članico se lahko šteje, da ni skladna z ustreznim pravnim redom Unije, vključno kar zadeva uporabo operativne podpore v okviru tega sklada, če ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi Pogodb na področju azila in vračanja, če obstaja očitno tveganje, da bi država članica pri izvajanju pravnega reda na področju azila in vračanja lahko huje kršila vrednote Unije, ali če so bile v ocenjevalnem poročilu v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma ali ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma Agencije Evropske unije za azil ugotovljene pomanjkljivosti na zadevnem področju.

(33)

Sklad bi moral odražati potrebo po večji preglednosti, prožnosti in poenostavitvi, pri tem pa upoštevati zahteve glede predvidljivosti ter zagotavljati pošteno in pregledno porazdelitev sredstev za doseganje ciljev politike in specifičnih ciljev, določenih v tej uredbi. Izvajanje sklada bi morala usmerjati načela učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti porabe. Poleg tega bi moralo biti izvajanje sklada čim bolj prijazno do uporabnikov. [Sprememba 43]

(34)

V tej uredbi bi bilo treba določiti začetne zneske za države članice, ki so sestavljeni iz fiksnega zneska in zneska, ki se izračuna na podlagi meril iz Priloge I, ter odražajo potrebe in pritiske, s katerimi se soočajo različne države članice na področjih azila, migracij, vključevanja in vračanja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti otoškim skupnostim, ki se soočajo z nesorazmernimi problemi na področju migracij. [Sprememba 44]

(35)

Ti začetni zneski bi morali biti podlaga za dolgoročne naložbe držav članic. Da bi se upoštevale spremembe migracijskih tokov, obravnavale potrebe pri upravljanju azilnih in sprejemnih sistemov ter vključevanju zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav , razvila zakonita migracija ter preprečile nedovoljene migracije z učinkovito in trajnostno politiko vračanja, ki je skladna s pravicami, bi bilo treba državam članicam na sredini obdobja dodeliti dodaten znesek ob upoštevanju stopnje črpanja sredstev. Ta znesek bi moral temeljiti na najnovejših razpoložljivih statističnih podatkih iz Priloge I, da bi se upoštevale spremembe izhodiščnega stanja držav članic. [Sprememba 45]

(36)

Da bi države članice in Komisija prispevale k doseganju cilja politike v okviru sklada, bi morale zagotoviti, da njihovi programi držav članic vključujejo ukrepe, ki se nanašajo prispevajo k doseganju specifičnih ciljev te uredbe. Poleg tega bi morale zagotoviti, da dodelitev sredstev za posebne cilje na najboljši možni način služi tem ciljem in da temelji na najnovejših potrebah, da programi vključujejo minimalno raven izdatkov glede na specifične te cilje, da je delitev virov na cilje te uredbe sorazmerna z izzivi, s katerimi se soočajo , da so izbrane prednostne naloge v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II in da so sredstva razporejena med cilji tako, da se lahko doseže splošni cilj politike. [Sprememba 46]

(37)

Ker se izzivi na področju migracij stalno razvijajo, bi bilo treba dodeljevanje sredstev prilagoditi spremembam migracijskih tokov. Za odzivanje na nujne potrebe ter spremembe politike in prednostnih nalog Unije in za usmerjanje financiranja v ukrepe z visoko dodano vrednostjo Unije se bo del financiranja prek tematskega instrumenta redno dodeljeval posebnim ukrepom, ukrepom Unije, ukrepom lokalnih in regionalnih organov, nujni pomoči, preselitvam in dodatni podpori državam članicam, ki prispeva k prizadevanjem za solidarnost in odgovornost. [Sprememba 47]

(38)

Države članice bi bilo treba spodbujati, da del dodeljenih programskih sredstev uporabijo za financiranje ukrepov iz Priloge IV, tako da pridobijo večji prispevek Unije.

(38a)

Sklad bi moral podpirati prizadevanja držav članic za popolno in pravilno izvajanje pravnega reda Unije na področju azila, vključno z zagotavljanjem ustreznih pogojev za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite, da se zagotovi pravilna določitev statusa v skladu z Direktivo 2011/95/EU za uporabo pravičnih in učinkovitih azilnih postopkov, zlasti kadar ta prizadevanja zadevajo mladoletnike brez spremstva, za katere so stroški višji. Države članice bi zato morale prejeti pavšalni znesek za vsakega mladoletnika brez spremstva, ki mu je bila odobrena mednarodna zaščita, vendar ta pavšalni znesek ne bi smel biti kumulativen v razmerju do dodatnih sredstev, zagotovljenih v skladu s to uredbo za preselitev. [Sprememba 48]

(39)

Poleg začetnih dodeljenih sredstev bi se lahko del razpoložljivih sredstev v okviru sklada programom držav članic dodelil tudi za izvajanje posebnih ukrepov. Ti posebni ukrepi bi morali biti opredeljeni na ravni Unije in bi se morali nanašati na ukrepe, ki zahtevajo sodelovanje ali so potrebni za obravnavanje dogodkov v Uniji, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva za eno ali več držav članic.

(40)

Sklad bi moral prispevati h kritju operativnih stroškov, povezanih z azilom in vračanjem priseljevanjem , ter omogočiti državam članicam vzdrževanje zmogljivosti, nujnih za to storitev, v interesu celotne Unije. Taka podpora je v obliki celotnega kritja posebnih stroškov, povezanih s cilji v okviru sklada, in bi morala tvoriti sestavni del programov držav članic. [Sprememba 49]

(41)

Da bi se dopolnilo izvajanje cilja politike v okviru tega sklada na nacionalni ravni prek programov držav članic, bi moral sklad zagotavljati tudi podporo za ukrepe na ravni Unije. Taki ukrepi bi morali služiti splošnim strateškim namenom v okviru področja intervencije sklada, ki so povezani z analizo politik in inovacijami v politikah, nadnacionalnim vzajemnim učenjem in partnerstvi ter preskušanjem novih pobud in ukrepov po vsej Uniji , hkrati pa upoštevati potrebo po pravičnem in preglednem zagotavljanju ustreznega financiranja za doseganje ciljev sklada. S temi ukrepi bi bilo treba zagotoviti varstvo temeljnih pravic pri uporabi sklada . [Sprememba 50]

(42)

Za okrepitev sposobnosti Unije, da se nemudoma odzove na nepredviden ali nesorazmerno hud migracijski pritisk v eni ali več državah članicah, za katerega je značilen velik ali nesorazmeren pritok državljanov tretjih pritok državljanov tretjih držav v eno ali več držav članic , ki povzroči znatne in nujne potrebe po sprejemnih objektih in centrih za pridržanje, azilnih sistemih in postopkih ter sistemih in postopkih za upravljanje migracij, ali na hud migracijski pritisk migracijski izziv ali velike potrebe po preselitvi v tretjih državah zaradi političnih razmer , konfliktov ali konfliktov naravnih nesreč , bi moralo biti mogoče zagotoviti nujno pomoč v skladu z okvirom iz te uredbe. [Sprememba 51]

(43)

Ta uredba bi morala zagotavljati nadaljnje delovanje Evropske migracijske mreže, ustanovljene z Odločbo Sveta 2008/381/ES (13), ter finančno pomoč v skladu s cilji in nalogami mreže.

(44)

Cilj politike v okviru tega sklada bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi v političnih oddelkih programa InvestEU. Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost. [Sprememba 52]

(45)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotni Sklad za azil in migracije, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju] (14).

(46)

Za ta sklad se uporablja Uredba (EU) …/… [finančna uredba]. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(47)

Za izvajanje ukrepov v okviru deljenega upravljanja bi moral biti sklad del skladnega okvira, ki ga sestavljajo ta uredba, finančna uredba in Uredba (EU) 2021/… [uredba o skupnih določbah]. V primeru nasprotujočih si določb bi morala imeti ta uredba prednost pred Uredbo (EU) X [uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 53]

(48)

Uredba (EU) 2021/… [uredba o skupnih določbah] Poleg okvira, ki določa okvir za ukrepe za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklad finančne določbe , skupne številnim skladom Unije, vključno s Skladom za azil, in migracije, Sklad za notranjo varnost ter instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter zlasti pravila o načrtovanju, spremljanju, ocenjevanju, upravljanju in kontroli skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato migracije in vključevanje, je treba določiti cilje Sklada za azil , migracije in migracije vključevanje ter posebne določbe o vrstah dejavnosti, ki se lahko iz njega financirajo. [Sprememba 54]

(49)

Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(50)

V skladu s finančno uredbo (15), Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (17), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (18) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (19) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih in/ali kazenskih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (20). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice v celoti sodelujejo in zagotavljajo vso potrebno pomoč institucijam, agencijam in organom Unije pri zaščiti finančnih interesov Unije. Rezultate preiskav o nepravilnostih ali goljufijah v zvezi s skladom bi bilo treba dati na voljo Evropskemu parlamentu. [Sprememba 55]

(51)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(51a)

Če so podani jasni dokazi, da bo mogoče dvomiti o zakonitosti projektov ali zakonitosti in pravilnosti financiranja ali uspešnosti projektov na podlagi obrazloženega mnenja Komisije v zvezi s kršitvijo v skladu s členom 258 PDEU, bi Komisija morala zagotoviti, da za te projekte financiranje ni na voljo. [Sprememba 56]

(52)

V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (21) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklada ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(53)

V skladu s členom 349 PDEU in sporočilom Komisije z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (22), ki ga je Svet potrdil v sklepih z dne 12. aprila 2018, bi morale zadevne države članice zagotoviti, da njihove nacionalne strategije in programi obravnavajo posebne izzive, s katerimi se najbolj oddaljene regije soočajo pri upravljanju migracij. Sklad podpira te države članice z ustreznimi sredstvi, da bi tem regijam pomagale pri trajnostnem upravljanju migracij in obvladovale razmere v primeru pritiska.

(53a)

Pri postopku načrtovanja, izvajanja in ocenjevanja programov, ki se financirajo iz sklada, bi se bilo treba posvetovati z organizacijami civilne družbe ter lokalnimi in regionalnimi organi in nacionalnimi parlamenti v državah članicah in tretjih državah. [Sprememba 57]

(54)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba oceniti ta sklad na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnega bremena, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kvalitativne in kvantitativne kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov sklada na terenu. Da bi se izmerila uspešnost sklada, bi bilo treba za vsak specifični cilj sklada določiti skupne kazalnike in povezane cilje. Komisija in države članice bi morale s pomočjo teh skupnih kazalnikov in finančnega poročanja spremljati izvajanje sklada v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/… Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skupnih določbah] ter te uredbe . Da bi Komisija ustrezno izpolnjevala svojo nadzorno vlogo, bi morala biti zmožna ugotoviti dejanske porabljene zneske v okviru sklada v posameznem letu. Države članice bi morale zato pri poročanju Komisiji o letnih računovodskih izkazih svojih nacionalnih programov razlikovati med izterjavami, plačili končnim upravičencem v okviru predhodnega financiranja in povračili dejansko nastalih stroškov. Za olajšanje revizije in spremljanja izvajanja sklada bi morala Komisija te zneske vključiti v svoje letno poročilo o izvajanju za sklad ter rezultate spremljanja in izvajanja ukrepov sklada na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije, vključno s posebnimi projekti in partnerji. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predložiti povzetek sprejetih letnih poročil o uspešnosti. Poročila o rezultatih spremljanja in izvajanju ukrepov v okviru sklada na ravni držav članic in na ravni Unije bi morala biti javno dostopna in predstavljena Evropskemu parlamentu . [Sprememba 58]

(55)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta sklad prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 proračunskih odhodkov EU 25 %, namenjenih za podnebne cilje , in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027 . Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. [Sprememba 59]

(56)

Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe v zvezi s z delovnimi programi za tematski instrument, seznamom ukrepov, upravičenih do podpore instrumenta, iz Priloge III, seznamom ukrepov, upravičenih do višje stopnje sofinanciranja, iz Priloge IV in operativno iz Priloge VII, podporo ter za nadaljnji razvoj skupnega okvira za spremljanje in ocenjevanje bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno tudi na ravni strokovnjakov in z organizacijami civilne družbe, vključno z migrantskimi in begunskimi organizacijami , in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. [Sprememba 60]

(57)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (23). Za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti v zvezi z zagotavljanjem informacij Komisiji, bi se moral uporabiti postopek pregleda, za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih z ureditvijo zagotavljanja informacij Komisiji v okviru načrtovanja in poročanja, pa bi se moral zaradi njihove popolnoma tehnične narave uporabiti svetovalni postopek.

(58)

Ker cilja ciljev te uredbe, tj. povečati solidarnost med državami članicami, prispevati k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov v Uniji v skladu s skupno politiko o azilu in mednarodni zaščiti ter skupno politiko ter izvajanju, krepitvi in razvoju skupne politike na področju azila, subsidiarne zaščite in začasne zaščite ter skupne politike priseljevanja, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta ti cilji lažje doseže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. [Sprememba 61]

(59)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču [Združenega kraljestva] in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska [ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja / [je] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe].

(60)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(61)

Obdobje uporabe te uredbe je primerno prilagoditi obdobju uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2021/… [uredba o večletnem finančnem okviru] –