52018AR3594

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018AR3594 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018AR3594

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad

COR 2018/03594

UL C 86, 7.3.2019, p. 115–136 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/115

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad

(2019/C 86/08)

Poročevalec:

Michiel RIJSBERMAN (NL/ALDE), regionalni minister pokrajine Flevoland

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu

COM(2018) 372 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.	Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in evropskega stebra socialnih pravic . Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Države članice in Komisija bi morale priznati pomembno vlogo kulture v socialni koheziji v Evropi v skladu s Splošno deklaracijo Unesca o kulturni raznolikosti in vlogo, ki jo kulturni in ustvarjalni sektor lahko ima pri pomirjanju družbenih trenj.
	Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja – zlasti v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov – in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

Obrazložitev

—

Predlog spremembe 2

Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 5

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Države članice ne bi smele dodajati pravil, ki bi upravičencem otežila uporabo ESRR in Kohezijskega sklada.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošne ciljne vrednosti, v skladu s katero se 25 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Operacije v okviru ESRR bodo predvidoma prispevale 30 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 37 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje.

Te odstotke bi bilo treba upoštevati v celotnem programskem obdobju.

Zato bodo med pripravo in izvajanjem teh skladov opredeljeni ustrezni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Te ukrepe in dodeljena finančna sredstva, rezervirana za njihovo izvajanje, je treba vključiti v nacionalne celovite energetske in podnebne načrte v skladu s Prilogo IV k Uredbi (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ter priložiti k operativnim programom.

Obrazložitev

Uresničevanje pariških ciljev bo za Evropo velik izziv. OR je v prejšnjih mnenjih določil zelo ambiciozne podnebne cilje ter ugotavlja, da sta ESRR in Kohezijski sklad glavni finančni instrument v proračunu EU za prispevanje k podnebnim ciljem. EU se je zavezala pariškim ciljem. „Horizontalni omogočitveni pogoji“ kohezijske politike bi morali glede na nepredvidljivost, ki je posledica prožne narave dodeljevanja sredstev različnim ciljem politike, vključevati zahtevo, da morajo države članice v svojih nacionalnih celovitih energetskih in podnebnih načrtih izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz ciljev Pariškega sporazuma; te bi bilo treba natančno spremljati vsaj v celotnem programskem obdobju za preveritev, ali so prispevki k podnebnim ciljem še vedno na pravi poti.

Predlog spremembe 4

Za uvodno izjavo 14 se doda nova uvodna izjava:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	ESRR bi moral okrepiti svojo neposredno podporo podnacionalnim upravam s povečanjem financiranja in prilagojenimi instrumenti za teritorialni razvoj, s čimer bi se spodbudilo izvajanje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj na terenu.

Obrazložitev

V uvodnih izjavah so za boj proti podnebnim spremembam navedeni samo cilji ZN za trajnostni razvoj. Ta predlog spremembe zagotavlja večjo usklajenost s sklepi Sveta EU z naslovom „Trajnostna prihodnost Evrope – Odziv EU na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030“ v zvezi s spodbujanjem izvajanja vseh ciljev za trajnostni razvoj na terenu.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na nacionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi skupinami držav članic , oblikovanimi v skladu z zadevnim bruto nacionalnim dohodkom . Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na regionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi kategorijami regij , oblikovanimi v skladu z regionalnim bruto domačim proizvodom . Za večjo prožnost med regijami lahko države članice na zahtevo zadevnih regij prosijo, da se tematska osredotočenost izračuna za skupino regij. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje regij ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

Obrazložitev

Cilj tega predloga spremembe je uskladiti uvodno izjavo 17 s predlogom spremembe 7 za člen 3 v zvezi s tematsko osredotočenostjo.

Predlagani centralizirani mehanizem dodeljevanja je vzbudil zaskrbljenost pri večini zainteresiranih strani (v OR, Evropski agenciji za obnovo, Konferenci obrobnih obmorskih regij, Svetu evropskih občin in regij). Na primer, v skladu s pravili o nacionalni tematski osredotočenosti bi se za regije „v prehodu“ (regije, katerih delež bruto nacionalnega dohodka znaša 75 % povprečja EU ali več in manj kot 100 % povprečja EU („skupina 2“) napačno uporabljala strožja pravila, če bi bile v državi članici z deležem bruto nacionalnega dohodka, ki bi znašal 100 % povprečja EU ali več („skupina 1“).

To je v nasprotju s teritorialnim pristopom kohezijske politike in njeno predvideno prožnostjo, zaradi česar bi imel predlog nasproten učinek. OR zato predlaga nadaljnjo uporabo sedanjega regionalnega sistema dodeljevanja sredstev, z uporabo prožnosti pri urejanju tematske osredotočenosti glede na zmogljivosti in potrebe regij.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 18

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Da bi osredotočili podporo na ključne prednostne naloge Unije, je primerno tudi, da se zahteve o tematski osredotočenosti spoštujejo v celotnem programskem obdobju, tudi v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi.	Da bi osredotočili podporo na ključne prednostne naloge Unije ter v skladu s cilji socialne, ekonomske in teritorialne kohezije iz člena 174 , je primerno tudi, da se zahteve o tematski osredotočenosti spoštujejo v celotnem programskem obdobju, tudi v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi.

Predlog spremembe 7

Člen 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. V skladu s cilji politike iz člena [4(1)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ESRR podpira naslednje specifične cilje:

(a)	„pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ („PO1“), in sicer z:

(a)	„pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ („PO1“), in sicer z:

(i)	izboljšanjem raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanjem naprednih tehnologij;

(i)	izboljšanjem raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanjem naprednih tehnologij;

(ii)	uživanjem koristi digitalizacije za državljane, podjetja in vlade;

(ii)	uživanjem koristi digitalizacije za državljane, podjetja in vlade;

(iii)

izboljšanjem rasti in konkurenčnosti MSP;

(iii)

izboljšanjem rasti in konkurenčnosti MSP;

(iv)	razvojem znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo;

(iv)	razvojem znanj in spretnosti ter podpornih dejavnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo;

(b)	„bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s:

(b)	„bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo ter trajnostne urbane mobilnosti , zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s:

(i)	spodbujanjem ukrepov za energetsko učinkovitost;

(i)	spodbujanjem ukrepov za energetsko učinkovitost ob upoštevanju dejstva, da se energijska revščina ne sme povečati ;

(ii)	spodbujanjem obnovljivih virov energije;

(ii)	spodbujanjem obnovljivih virov energije;

(iii)

razvojem pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni;

(iii)

razvojem pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni;

(iv)	spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanjem tveganj in krepitvijo odpornosti na nesreče ;

(iv)	spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanjem tveganj, vključno s preprečevanjem potresnega tveganja, ter krepitvijo odpornosti proti nesrečam in skrajnim vremenskim pojavom ;

(v)	spodbujanjem trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri;

(v)	spodbujanjem trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri;

(vi)	spodbujanjem prehoda na krožno gospodarstvo;

(vi)	spodbujanjem prehoda na krožno gospodarstvo;

(vii)

spodbujanjem biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanjem onesnaženja;

(vii)

spodbujanjem biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem in podeželskem okolju in zmanjšanjem onesnaženja;

(viii)

spodbujanjem trajnostne urbane mobilnosti;

(c)	„bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT“ („PO3“), in sicer z:

(c)	„bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT“ („PO3“), in sicer z:

(i)	izboljšanjem digitalne povezljivosti;

(i)	izboljšanjem digitalne povezljivosti;

(ii)	razvojem trajnostnega, pametnega, varnega in intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe;

(ii)	razvojem trajnostnega, pametnega, varnega in intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe;

(iii)

razvojem trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo;

(iii)

razvojem trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno s kolesarjenjem ter boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo;

(iv)	spodbujanjem trajnostne večmodalne urbane mobilnosti;

(d)	„bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ („PO4“), in sicer z:

(d)	„bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ („PO4“), in sicer z:

(i)	izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture;

(i)	izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture;

(ii)	izboljšanjem dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture;

(ii)	izboljšanjem dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture;

(iii)

izboljšanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, migrantov in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

(iii)

izboljšanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, migrantov in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

(iv)	zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture , vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom;

(iv)	zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem zdravstvenih virov , vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom;

(v)	zagotavljanjem podpore fizični, gospodarski in socialni oživitvi prikrajšanih skupnosti, ki se soočajo z demografskimi in geografskimi izzivi, na urbanih in podeželskih območjih;

(e)	„Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud“ („PO5“), in sicer s:

(e)	„Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud“ („PO5“), in sicer s:

(i)	spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulturne dediščine in varnosti v urbanih območjih;

(i)	spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulture, vključno s kulturno dediščino, in varnosti v urbanih območjih , vključno s funkcionalnimi urbanimi območji ;

(ii)	spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine in varnosti, vključno s podeželjem in obalnimi območji, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

(ii)

spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine in varnosti, vključno s podeželjem , gorskimi regijami, redko poseljenimi območji, otoki in obalnimi območji, najbolj oddaljenimi regijami ter drugimi vrstami ozemelj, ki so tudi obravnavana prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

(iii)

podpiranjem krepitve zmogljivosti lokalnih in regionalnih uprav za lokalizacijo ciljev trajnostnega razvoja z zagotovitvijo prilagojenih instrumentov za teritorialni razvoj in spodbujanje izvajanja na terenu;

(iv)

podporo celostnemu teritorialnemu razvoju območij z visokimi kazalniki staranja prebivalstva, ruralnosti in izseljevanja prebivalstva za izboljšanje njihove prometne in telekomunikacijske infrastrukture, premostitev digitalnega razkoraka (tudi med generacijami) ter izboljšanje javnih storitev, vključno z e-učenjem in e-zdravjem .

2. Kohezijski sklad podpira PO2 in specifične cilje v okviru PO3 iz točk (ii), (iii) in (iv) odstavka 1(c).

3. V zvezi s specifičnimi cilji iz odstavka 1 lahko ESRR ali Kohezijski sklad, če je to primerno, podpira tudi dejavnosti v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, če:

(a)	izboljšujejo zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov;

(a)	izboljšujejo zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov;

(i)	ukrepi za krepitev zmogljivosti, usmerjeni v posodobitev javnih uprav, lahko prejmejo dodatna finančna sredstva v okviru programa za podporo reformam iz Uredbe (EU) 2018/xxx [program za podporo reformam];

(ii)	je za krepitev zmogljivosti mogoče prejeti dodatno sofinanciranje iz Uredbe (EU) 2018/xxx [EKSRP], izvaja pa se skupno z Evropsko mrežo za razvoj podeželja, zlasti za povezave med urbanimi in podeželskimi območji ter projekte, ki podpirajo razvoj mest in funkcionalnih območij;

(b)	krepijo sodelovanje s partnerji znotraj in zunaj zadevne države članice.

(b)	krepijo sodelovanje s partnerji znotraj in zunaj zadevne države članice.

Sodelovanje iz točke (b) vključuje sodelovanje s partnerji iz čezmejnih regij, regij, ki niso sosedne, ali regij na ozemlju, ki jih zajema makroregionalna strategija ali strategija za morske bazene ali njihova kombinacija.

Obrazložitev

V zadnjih letih so bili skladi ESI usmerjeni v graditev infrastrukture v manjšem obsegu za zagotavljanje „rekreacijskih storitev“ za spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini na podeželju in v mestih. Prihodnja uredba o ESRR bi se poleg tega morala izrecno sklicevati na potrebo po naložbah v fizično infrastrukturo za oživitev prikrajšanih skupnosti, kot je športna infrastruktura.

Poleg tega bi bilo treba pri političnem cilju 5 ozemeljski pristop razširiti na vse vrste ozemelj (vključno na podregionalni ravni in s funkcionalnimi območji) ter na vsa ozemlja z geografskimi posebnostmi.

Po drugi strani bi moral ESRR okrepiti svojo neposredno podporo podnacionalnim upravam s povečanjem financiranja in prilagojenimi instrumenti za teritorialni razvoj, s čimer bi se spodbudilo izvajanje ciljev za trajnostni razvoj na terenu. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je lokalizacija ciljev za trajnostni razvoj politični proces, ki vključuje krepitev vloge podnacionalnih uprav pri sprejemanju ukrepov. V skladu s tem bi bilo treba podpreti krepitev zmogljivosti lokalne uprave za cilje za trajnostni razvoj z dodelitvijo proračuna za tehnično pomoč iz ESRR cilju PO5.

Predlog spremembe 8

Za členom 2 se doda nov člen:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	V skladu s členom [6] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] vsaka država članica zagotovi ustrezno sodelovanje pristojnih lokalnih in regionalnih organov pri pripravi sporazumov o partnerstvu ter pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju programov, ki jih podpirata ESRR in Kohezijski sklad.

Obrazložitev

Pomembno je, da se načelo partnerstva in upravljanje na več ravneh vključita in zagotavljata na vseh področjih kohezijske politike, zlasti glede na zaskrbljenost zaradi centralizacije kohezijske politike med lokalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi.

Cilj te predlagane spremembe je okrepiti načelo partnerstva z njegovo vključitvijo v uredbo o ESRR in Kohezijskem skladu za njeno uskladitev v členom [8] Uredbe (EU) 2018/xxx [ESF+] in členom [6] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe 9

Člen 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Pri programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, se skupna sredstva iz ESRR v vsaki državi članici osredotočijo na nacionalni ravni v skladu z odstavkoma 3 in 4 .

1. Pri programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, se skupna sredstva iz ESRR v vsaki državi članici osredotočijo na regionalni ravni v skladu z odstavkom 2 člena 102 Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] na naslednji način:

(a)	v bolj razvitih regijah se najmanj 85 % skupnih sredstev ESRR na nacionalni ravni dodeli prednostnim nalogam v okviru PO1 in PO2, razen za tehnično pomoč, ter najmanj 30 % PO2;

(b)	v regijah v prehodu se najmanj 45 % njihovih skupnih sredstev ESRR na nacionalni ravni dodeli prednostnim nalogam v okviru PO1, razen za tehnično pomoč, in najmanj 30 % PO2;

(c)	v manj razvitih regijah se najmanj 35 % njihovih skupnih sredstev ESRR na nacionalni ravni dodeli prednostnim nalogam v okviru PO1, razen za tehnično pomoč, in najmanj 30 % PO2.

2. V zvezi s tematsko osredotočenostjo podpore za države članice, ki vključujejo najbolj oddaljene regije, se sredstva iz ESRR, posebej dodeljena programom za najbolj oddaljene regije, in tistim, ki so dodeljena vsem drugim regijam, obravnavajo ločeno.

2. Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se štejejo za manj razvite regije .

3. Države članice se glede na svoj delež bruto nacionalnega dohodka razvrstijo na naslednji način:

3. Izpolnjevanje zahtev o tematski osredotočenosti iz odstavka 1 velja v celotnem programskem obdobju, tudi takrat ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi in med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

(a)	tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak 100 % povprečja EU ali več („skupina 1“);

(b)	tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak 75 % povprečja EU ali več in pod 100 % povprečja EU („skupina 2“);

(c)	tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je pod 75 % povprečja EU („skupina 3“).

Za namene tega člena pomeni delež bruto nacionalnega dohodka razmerje med bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca države članice, ki se meri glede na standarde kupne moči in izračuna na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, in povprečnim bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca glede na standarde kupne moči 27 držav članic za isto referenčno obdobje.

Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se razvrstijo v skupino 3 .

4. Države članice izpolnjujejo naslednje zahteve o tematski osredotočenosti:

4. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR v zvezi s PO1 ali PO2 oziroma obema v okviru zadevnega programa zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje zahteve o tematski osredotočenosti iz odstavka 2 ne oceni ponovno.

(a)	Države članice skupine 1 dodelijo vsaj 85 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 in PO2 ter vsaj 60 % za PO1;

(b)	Države članice skupine 2 dodelijo vsaj 45 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2;

(c)	Države članice skupine 3 dodelijo vsaj 35 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2;

4.a. V ustrezno utemeljenih primerih lahko države članice v posvetovanju z zadevnimi regijami zaprosijo za znižanje stopnje tematske osredotočenosti na ravni kategorije regij do največ 10 %.

5. Izpolnjevanje zahtev o tematski osredotočenosti iz odstavka 4 velja v celotnem programskem obdobju, tudi takrat ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi in med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

6. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR v zvezi s PO1 ali PO2 oziroma obema v okviru zadevnega programa zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje zahteve o tematski osredotočenosti iz odstavka 4 ne oceni ponovno.

Obrazložitev

(1)	Centralizirani mehanizem dodeljevanja je vzbudil zaskrbljenost pri večini zainteresiranih strani (v OR, Evropski agenciji za obnovo, Konferenci obrobnih obmorskih regij, Svetu evropskih občin in regij). To je v nasprotju s teritorialnim pristopom kohezijske politike.

(2)	Najbolj oddaljene regije bi bilo treba šteti za manj razvite regije zaradi njihovih posebnih vprašanj, ki bi jih bilo treba obravnavati.

(3)	Sistem tematske osredotočenosti bi moral vključevati določeno prožnost za nacionalne in regionalne posebnosti, da bi preprečili različno osredotočenost sredstev v podobnih kategorijah evropskih regij zaradi BND njihovih držav članic

Predlog spremembe 10

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. ESRR podpira naslednje:

(a)	naložbe v infrastrukturo;

(a)	naložbe v infrastrukturo;

(b)	naložbe v dostop do storitev;

(b)	naložbe v dostop do storitev;

(c)	produktivne naložbe v MSP;

(c)	produktivne naložbe v MSP;

(d)	opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva;

(d)	opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva;

(e)	informiranje, komuniciranje, študije, mreženje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in dejavnosti, ki vključujejo grozde;

(e)	informiranje, komuniciranje, študije, mreženje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in dejavnosti, ki vključujejo grozde;

(f)	tehnično pomoč.

(f)	tehnično pomoč.

Poleg tega se lahko podprejo produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, kadar vključujejo sodelovanje z MSP pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podprtih v skladu s točko (a)(i) člena 2(1).

Podprejo se lahko produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podprtih v skladu s točko (a)(i) člena 2(1) , ali poslovni infrastrukturi, ki koristi MSP .

Da bi ESRR prispevala k specifičnemu cilju v okviru PO1 iz točke (a)(iv) člena 2(1), podpira tudi dejavnosti usposabljanja, vseživljenjskega učenja in izobraževanja.

2. ESRR lahko pri cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) podpira tudi:

(a)	souporabo zmogljivosti in človeških virov;

(a)	čezmejno souporabo zmogljivosti in človeških virov ter vseh vrst infrastrukture v vseh regijah;

(b)	spremljevalne „mehke“ naložbe in druge dejavnosti, povezane s PO4 v okviru Evropskega socialnega sklada plus iz Uredbe (EU) 2018/xxxx [novi ESS +].

(b)	spremljevalne „mehke“ naložbe in druge dejavnosti, povezane s PO4 v okviru Evropskega socialnega sklada plus iz Uredbe (EU) 2018/xxxx [novi ESS +].

Obrazložitev

Poudariti je treba, da je uporaba PO1 v zvezi z naložbami v proizvodnjo in podporo za poslovno infrastrukturo zgolj v sektorju MSP (ali pri sodelovanju z MSP) prekomerno restriktivna. To zlasti ni upravičeno glede na to, da so prednostne naloge kohezijske politike močno osredotočene na podporo raziskav in inovacij ter uporabo naprednih tehnologij, kjer je nujna prisotnost subjektov s statusom velikega podjetja na seznamu prejemnikov/upravičencev (vključno z odcepljenimi družbami).

Predlog spremembe 11

Člen 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. ESRR in Kohezijski sklad ne podpirata:

(a)	razgradnje ali gradnje jedrskih elektrarn;

(a)	razgradnje ali gradnje jedrskih elektrarn;

(b)	naložb za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(b)	naložb za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(c)	proizvodnje, predelave ter trženja tobaka in tobačnih izdelkov;

(c)	proizvodnje, predelave ter trženja tobaka in tobačnih izdelkov;

(d)	podjetij v težavah, kot so opredeljena v točki 18 člena 2 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014;

(d)	podjetij v težavah, kot so opredeljena v točki 18 člena 2 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014;

(e)	naložb v letališko infrastrukturo, razen za najbolj oddaljene regije;

(e)	naložb v letališko infrastrukturo, če niso povezane z varstvom okolja ali jih ne spremljajo naložbe, potrebne za blažitev ali zmanjšanje njenega negativnega okoljskega vpliva, razen za najbolj oddaljene regije;

(f)	naložb v odstranjevanje odpadkov na odlagališča odpadkov;

(f)	naložb v odstranjevanje odpadkov na odlagališča odpadkov;

(g)	naložb v objekte za obdelavo ostankov odpadkov;

(g)	naložb v objekte za končno obdelavo ostankov odpadkov (ki se ne zbirajo ločeno, mešanih odpadkov), ki niso v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive (EU) 2018/851, razen v nekaterih utemeljenih primerih v najbolj oddaljenih regijah ;

(h)	naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, razen naložb, povezanih s čistimi vozili, kot so opredeljena v členu 4 Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(h)	naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, razen naložb, povezanih s čistimi vozili, kot so opredeljena v členu 4 Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(i)	naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije;

(i)	naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije;

(j)	financiranja nakupa voznega parka za uporabo v železniškem prometu, razen če je to povezano z:

(j)	financiranja nakupa voznega parka za uporabo v železniškem prometu, razen če je to povezano z:

(i)	opustitvijo obveznosti javne službe, ki je bila javno razpisana, v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, kakor je bila spremenjena;

(i)	opustitvijo obveznosti javne službe, ki je bila javno razpisana, v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, kakor je bila spremenjena;

(ii)	zagotavljanjem storitev v železniškem prometu na progah, ki so v celoti odprte za konkurenco, upravičenec pa je nov udeleženec na trgu, ki je upravičen do financiranja na podlagi Uredbe (EU) 2018/xxxx [uredba EU o naložbah].

(ii)	zagotavljanjem storitev v železniškem prometu na progah, ki so v celoti odprte za konkurenco, upravičenec pa je nov udeleženec na trgu, ki je upravičen do financiranja na podlagi Uredbe (EU) 2018/xxxx [uredba EU o naložbah];

(k)	ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki socialne izključenosti ali diskriminacije .

2. Poleg tega Kohezijski sklad ne podpira naložb v stanovanjsko politiko, razen če so povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti ali rabe energije iz obnovljivih virov.

3. Čezmorske države in ozemlja niso upravičeni do podpore iz ESRR ali Kohezijskega sklada, vendar lahko sodelujejo v programih Interreg v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) 2018/xxxx [evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg)].

Obrazložitev

Ad 1. (e) OR predlaga upoštevanje podnebnih in okoljskih vidikov letališke infrastrukture v skladu z veljavno Uredbo (EU) 1301/2013 [ESRR].

Ad 1. (g) Razvrstitev ostankov odpadkov.

Ad 1. (k) V uvodni izjavi 5 Uredbe o ESRR so navedena načela, vključno z načelom enakosti in nediskriminacije, ki ga je treba pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada spoštovati. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Vendar pa to načelo ni več vključeno v člene Uredbe, za razliko od prejšnjega programskega obdobja. OR želi zagotoviti, da države članice spoštujejo te obveznosti.

Predlog spremembe 12

Člen 8

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. ESRR lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah].	1. ESRR lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah].
2. Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESRR izključno na podlagi obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].	2. Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESRR med drugim na podlagi obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. Pri tem lahko sprejmejo pristop financiranja iz več skladov, tako da črpajo sredstva iz ESS+, po potrebi pa tudi iz EKSRP in ESPR.

Obrazložitev

V nekaterih državah članicah so se v preteklosti uspešno izvajale druge oblike celostnega teritorialnega razvoja. Ni jasno, zakaj bi v prihodnosti izključili uporabo teh oblik.

Predlog spremembe 13

Člen 9

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. ESRR podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki se osredotoča na urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe.	1. ESRR podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki se osredotoča na urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe.
2. Vsaj 6 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo za trajnostni razvoj mest v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5.	2. Vsaj 6 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo za trajnostni razvoj mest v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5.
	Najmanj 6 % sredstev, predvidenih za trajnostni razvoj mest, bi bilo treba določiti po dejavnostih iz PO5 in posebnih ciljev politike 1–4 iz Priloge 1.
V zadevnem programu ali programih se za ta namen določijo načrtovani zneski v skladu s točko (d)(vii) člena [17(3)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].	V zadevnem programu ali programih se za ta namen določijo načrtovani zneski v skladu s točko (d)(vii) člena [17(3)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].
3. Delež dodeljenih sredstev za trajnostni razvoj mest iz odstavka 2 velja v celotnem programskem obdobju, ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].	3. Delež dodeljenih sredstev za trajnostni razvoj mest iz odstavka 2 velja v celotnem programskem obdobju, ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].
4. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje odstavka 2 ne oceni ponovno.	4. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje odstavka 2 ne oceni ponovno.

Obrazložitev

Jasnejše besedilo. Ta točka je navedena že v Uredbi v opombi k Prilogi 1, vendar je navedba v členih jasnejša.

Predlog spremembe 14

Člen 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. ESRR podpira tudi evropsko pobudo za mesta, ki jo izvaja Komisija v okviru neposrednega in posrednega upravljanja.

1. ESRR podpira tudi evropsko pobudo za mesta, ki jo izvaja Komisija v okviru neposrednega in deljenega upravljanja.

Ta pobuda zajema vsa urbana območja in podpira agendo Unije za mesta.

Ta pobuda zajema vsa urbana območja in podpira partnerstva in organizacijske stroške agende Unije za mesta.

2. Evropska pobuda za mesta je sestavljena iz naslednjih treh področij, ki vsa zadevajo trajnostni razvoj mest:

(a)	podpora krepitvi zmogljivosti;

(a)	podpora krepitvi zmogljivosti, vključno s programom izmenjav za lokalne predstavnike (Erasmus za lokalne in regionalne predstavnike).

(b)	podpora inovativnim ukrepom;

(b)	podpora inovativnim ukrepom;

(c)	podpora znanju, razvoju politike in komuniciranju.

(c)	podpora znanju, ocenam teritorialnega učinka, razvoju politike in komuniciranju.

Na zahtevo ene ali več držav članic lahko evropska pobuda za mesta podpre tudi medvladno sodelovanje na področju mestne politike.

Na zahtevo ene ali več držav članic lahko evropska pobuda za mesta podpre tudi medvladno sodelovanje na področju mestne politike, kot so Referenčni okvir za trajnostna mesta in teritorialna agenda Evropske unije ter lokalizacija ciljev ZN za trajnostni razvoj.

Obrazložitev

Število programov na področju lokalnega, urbanega in podregionalnega razvoja ter inovacij in krepitve zmogljivosti je vse večje, vendar ti pogosto niso med seboj povezani ali pa imajo na voljo premalo finančnih sredstev. Njihova združitev pod eno streho in povezovanje s sorodnimi pobudami zunaj regulativnega okvira evropskih strukturnih in investicijskih skladov bosta zagotovila več doslednosti in navzkrižno bogatenje ter preprečila prekrivanje. Bistveno je tudi zagotoviti, da končni upravičenci, tj. lokalni organi, dejansko prejmejo glavni del sredstev za krepitev zmogljivosti, za razliko od sedanjega stanja pri TO9 in tehnični pomoči.

Predlog spremembe 15

Člen 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Uporabijo se specifična dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU. Specifična dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije se izključijo iz tematske osredotočenosti.

2. Dodeljena sredstva iz odstavka 1 podpirajo:

(a)	dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe iz člena 4;

(a)	dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe iz člena 4;

(b)	z odstopanjem od člena 4 ukrepe, ki zajemajo operativne stroške, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v najbolj oddaljenih regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU.

(b)	z odstopanjem od člena 4 ukrepe, ki zajemajo operativne stroške, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v najbolj oddaljenih regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU.

Dodeljena sredstva iz odstavka 1 lahko podprejo tudi odhodke, ki zajemajo nadomestilo, dodeljeno za zagotavljanje obveznosti javne službe in pogodb v najbolj oddaljenih regijah.

3. Dodeljena sredstva iz odstavka 1 ne podpirajo:

(a)	operacij, ki vključujejo izdelke, navedene v Prilogi I k PDEU;

(a)	operacij, ki vključujejo izdelke, navedene v Prilogi I k PDEU;

(b)	pomoči za prevoz oseb, dovoljene v skladu s točko (a) člena 107(2) PDEU;

(b)	pomoči za prevoz oseb, dovoljene v skladu s točko (a) člena 107(2) PDEU;

(c)	davčnih oprostitev in oprostitev socialnih prispevkov;

(c)	davčnih oprostitev in oprostitev socialnih prispevkov;

(d)	obveznosti javne službe, ki jih podjetja ne opustijo in pri katerih država izvaja javna pooblastila.

(d)	obveznosti javne službe, ki jih podjetja ne opustijo in pri katerih država izvaja javna pooblastila.

4. Z odstopanjem od člena 4 lahko ESRR podpira produktivne naložbe v podjetjih v najbolj oddaljenih regijah, ne glede na velikost teh podjetij.

Obrazložitev

Glede na posebno naravo najbolj oddaljenih regij bi lahko imela podpora, ki daje prednost samo MSP, omejen spodbujevalni učinek.

Predlog spremembe 16

Za členom 11 se doda nov člen

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Območja z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami

V programih, ki jih sofinancira ESRR in zajemajo območja, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, iz člena 174 PDEU, se posebna pozornost nameni obravnavi posebnih težav navedenih območij.

Zlasti za območja na ravni NUTS III, na katerih je gostota poseljenosti manj kot 12,5 prebivalca/km2 ali na katerih se je po letu 2007 število prebivalstva letno zmanjševalo povprečno za več kot 1 %, se pripravijo posebni regionalni in nacionalni načrti za privabitev več ljudi v regijo in njihovo spodbujanje, da ostanejo, ter za povečanje poslovnih naložb in dostopnosti digitalnih in javnih storitev, vključno z namenskimi sredstvi v okviru sporazuma o partnerstvu.

Obrazložitev

Ta novi člen vključuje redko poseljena območja in širše vsa podregionalna območja ostale EU27 iz člena 174. Vendar pa je treba opredeliti dodeljena sredstva iz ESRR, ki jih je mogoče finančno upravljati in se ne prekrivajo s sredstvi, ki jih nekatere regije že prejemajo.

Predlaga se torej, da se upravičenost določi na

—	ravni NUTS III (ker je to pogosto na ravni NUTS II bolj podregionalna kot regionalna težava, ki je v sedanjih načrtih prikrita)

—	ali 12,5 prebivalca/km2 (kot na severnih obrobnih območjih)

—	ali z neto zmanjšanjem števila prebivalstva (tj. zaradi odseljevanja prebivalstva ali preprosto zaradi smrti domačega prebivalstva) po letu 2007, ker se je približno takrat začela finančna kriza in tudi prejšnje programsko obdobje).

Ta predlog ustvarja obveznost za Komisijo, da to vključi kot enega od svojih predlogov za zadevno državo članico v svoje dokumente o skladišču za začetek pogajanj z vsako državo članico o sporazumu o partnerstvu.

Podatki in zemljevid nemškega zveznega urada BBR.

https://bit.ly/2KItBya.

Predlog spremembe 17

PRILOGA I

Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR in Kohezijski sklad – člen 7(1)

Tabela 1: Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR (naložbe za delovna mesta in rast ter Inerreg) in Kohezijski sklad**

Dodajo se novi skupni kazalniki rezultatov (RCR).

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
RCR 26 – letna poraba končne energije (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe)	RCR 26 – % letnih prihrankov energije za celoten stavbni fond (v primerjavi z izhodiščem) v skladu s ciljem doseči visoko energetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond iz nacionalne dolgoročne strategije prenove za podporo prenove nacionalnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb
RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj	RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj, ki dosežejo najmanj 60-odstotni prihranek energije v primerjavi s porabo pred prenovo (temeljita prenova, kot jo je opredelila EK)
RCR 28 – stavbe z izboljšanim energijskim razredom (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe)	RCR 28 – stavbe z izboljšanim energijskim razredom (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe), ki po prenovi dosežejo razred B energetske učinkovitosti
	RCR […] – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj, ki po obnovi dosežejo standard skoraj nič-energijske stavbe
RCR 29 – ocenjene emisije toplogrednih plinov*	RCR 29 – ocenjene emisije toplogrednih plinov*
RCR 30 – podjetja z izboljšano energetsko učinkovitostjo	RCR 30 – podjetja z izboljšano energetsko učinkovitostjo
RCR 31 – skupna proizvodnja energije iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija) RCR 32 – energija iz obnovljivih virov: zmogljivost, povezana z omrežjem (operativna)*	RCR […] – število porabnikov, ki se jih dotika energetska revščina/ranljivih porabnikov, ki prejmejo podporo za izboljšanje energetske učinkovitosti svojih stanovanj RCR […] – skupna končna poraba energije iz obnovljivih virov in poraba po sektorjih (ogrevanje in hlajenje, promet, električna energija) RCR […] – delež skupne količine energije, proizvedene iz obnovljivih virov RCR […] – zmanjšanje letnega uvoza energije iz neobnovljivih virov RCR […] – energija iz obnovljivih virov: zmogljivost, povezana z omrežjem (operativna)*

Obrazložitev

Niz zadevnih kazalnikov energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov je treba pojasniti.

Izkušnje iz sedanjega finančnega obdobja jasno kažejo, da količinski cilj brez vnaprej določenih obveznosti, nadzora kakovosti ali zanesljive metodologije sledenja in spremljanja pomeni tveganje izgube njegovega učinka na okolje.

Podnebni kazalniki, ki jih predlaga Evropska komisija, so nepopolni in včasih preveč poenostavljeni: zadevne ciljne vrednosti ne ocenijo z vidika tehnične izvedljivosti in finančne ustreznosti, z nekaterimi kazalniki pa se bodo samo prešteli upravičenci. Na primer, kazalnik izložkov ESRR „RCO 18 – gospodinjstva, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti njihovih stanovanj“, se meri na podlagi kazalnika rezultata „RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj“. Čeprav ta dva kazalnika razkrijeta skupno število gospodinjstev, ki imajo korist od ukrepa, pa ne razkrijeta stopnje izboljšanja energetske učinkovitosti – ki bi bila lahko navsezadnje visoka ali zanemarljiva. To pomeni, da bi se lahko cilji brez okvira učinkovitosti za oceno ravni ambicioznosti zadevnega ukrepa določili nizko.

Predlog spremembe 18

PRILOGA I

Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR in Kohezijski sklad – člen 7(1)

Tabela 1: Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR (naložbe za delovna mesta in rast ter Inerreg) in Kohezijski sklad**

Za RCR 65 se dodajo novi skupni kazalniki rezultatov (RCR).

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	RCR […] – prosta delovna mesta, ki niso zasedena več kot šest mesecev

Obrazložitev

Skupni kazalnik izložkov (RCO) 61 – brezposelne osebe na leto, ki jim služijo okrepljene zmogljivosti zavodov za zaposlovanje ima za prvi del skupni kazalnik rezultatov (RCR 65 – iskalci zaposlitve, ki letno uporabljajo storitve podprtih zavodov za zaposlovanje). Zdi se, da kazalnik za drugi del manjka.

Predlog spremembe 19

PRILOGA II

Ključni niz kazalnikov smotrnosti za ESRR in Kohezijski sklad iz člena 7(3)

Cilj politike: 2. „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“.

Za CCO 09 se doda nov skupni kazalnik izložkov.

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	CCO […] – okrepljeno prilagajanje podnebnim spremembam, okrepljeno preprečevanje tveganj, vključno s preprečevanjem potresnega tveganja, ter večja odpornost na nesreče in skrajne vremenske pojave

Obrazložitev

Za posebni cilj PO2 glede spodbujanja prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganj, vključno s preprečevanjem potresnega tveganja, ter krepitve odpornosti na nesreče in skrajne vremenske pojave je dodan nov skupni kazalnik izložkov (CCO), za katerega se je zdelo, da manjka.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja cilj Komisije za poenostavitev pravil za programsko obdobje 2021–2027 ter ugotavlja, da sta ESRR in Kohezijski sklad združena v enotni uredbi, ki določa pravila, ki se uporabljajo za oba sklada. Novi predlog uredbe je krajši, saj uredba o skupnih določbah vključuje številne skupne dele;

pozdravlja dejstvo, da se Kohezijska politika še vedno uporablja za vse regije EU, pri čemer je večina njenih sredstev usmerjena v najbolj ranljiva območja; z odobravanjem ugotavlja, da je predlog Evropske komisije za ta zakonodajni akt na področju deljene pristojnosti v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v predlogu Komisije za večletni finančni okvir predvideno močno, tj. 46 % zmanjšanje proračuna Kohezijskega sklada in stabilen proračun za ESRR (+ 1 %). Obžaluje 12 % zmanjšanje proračuna za evropsko teritorialno sodelovanje, kljub temu da je bilo to priznano kot ena od politik z najbolj oprijemljivo dodano vrednostjo EU;

želi spomniti, da je Kohezijski sklad nenehno dokazoval, da ima visoko evropsko dodano vrednost in da izboljšuje podobo EU v očeh njenih državljanov. Kohezijski sklad pomeni izraženo solidarnost „bogatejših“ držav članic do „revnejših držav“ v smislu graditve ključne infrastrukture, pri čemer so korist za države članice, ki največ prispevajo k proračunu EU, jasne in dokazane. Predlagano zmanjšanje bo najverjetneje oviralo doseganje ciljev iz Pogodbe glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

ugotavlja, da Evropska komisija predlaga določitev cilja porabe, povezane s podnebjem, v višini 25 % skupnih sredstev MFF v obdobju 2021–2027. Vendar je ta količinski cilj daleč pod mogočim in potrebnim za izpolnitev zavez EU iz Pariškega sporazuma v celoti. Kohezijska politika uporablja v primerjavi z drugimi skladi precej izpopolnjen sistem za spremljanje podnebnih ukrepov: ESRR bi izvedel 30 % podnebnih ukrepov, Kohezijski sklad pa 37 %;

je zaskrbljen zaradi dejstva, da bo doseganje pariških ciljev velik izziv za Evropo. OR je bil dolgo zagovornik ambicioznih podnebnih ciljev, ker sta pa ESRR in Kohezijski sklad glavni finančni instrument v proračunu EU za prispevek k podnebnim ciljem, bi morali horizontalni omogočitveni pogoji kohezijske politike vključevati zahtevo, da morajo države članice izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz ciljev Pariškega sporazuma; poleg tega bi bilo te treba natančno spremljati v celotnem programskem obdobju, da bi se preverilo, ali so prispevki k podnebnim ciljem še vedno na pravi poti;

pozdravlja dejstvo, da sta postala ESRR in Kohezijski sklad „bolj zelena“ ter da bodo dejavnosti, ki onesnažujejo okolje, izključene iz področja uporabe uredbe;

pozdravlja novo posebno komponento programa Interreg za inovativne medregionalne naložbe v podporo povezovanju akterjev, vključenih v strategije pametne specializacije, v Evropi ter novo komponento za najbolj oddaljene regije. Poziva Evropsko komisijo, naj poveča skupni proračun za evropsko teritorialno sodelovanje, da bi se ohranil verodostojen proračun za program Interreg Evropa in za čezmejno sodelovanje, ob naložbah v nove oblike sodelovanja;

poziva k spodbujanju načela nediskriminacije od priprave programov do poročanja ter vključevanju vidika spola v proračun v vseh fazah izvajanja;

10.

nasprotuje predlogu, da se tematska osredotočenost usmeri na nacionalno raven; ta centralizirani mehanizem dodeljevanja je v nasprotju s teritorialnim pristopom kohezijske politike in načelom njenega upravljanja na več ravneh;

11.

opozarja na vse večje ločevanje skladov in zlasti obžaluje, da je bil EKSRP umaknjen iz uredbe o skupnih določbah, ki določa skupna pravila, ki se uporabljajo za različne sklade;

12.

poudarja potrebo po močnem medsebojnem dopolnjevanju ESRR in ESS+ za izvedbo povezanih in celovitih pobud na lokalni ravni;

13.

ugotavlja, da se države članice spodbujajo, naj prenesejo 5 % sredstev iz ESRR ali Kohezijskega sklada na nov instrument sklad InvestEU ter da naj prenesejo dodatnih 5 % svojih sredstev, dodeljenih iz ESRR, na programe EU, ki jih upravlja EK. Pristop deljenega upravljanja je za Evropo vsekakor imel dokazan učinek na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Vsako odločitev o prenosu države članice bi bilo treba sprejeti skupaj z lokalnimi in regionalnimi partnerji v skladu z načelom partnerstva in pristopom upravljanja na več ravneh;

14.

podpira večji poudarek na trajnostnem razvoju mest z dodelitvijo 6 % sredstev iz ESRR na nacionalni ravni temu področju;

15.

poudarja, da je treba opredeliti kazalnike produkta in rezultatov za ESRR in Kohezijski sklad ter poskrbeti za to, da njihova razlaga ne bo dopuščala dvoumnosti, med drugim zlasti v zvezi z merskimi enotami v prilogah I in II; poleg tega je treba omogočiti njihovo združevanje od ravni projektov do ravni operativnih programov in ciljev kohezijske politike, njihovo merjenje pa ne sme biti v prekomerno breme upravičencev.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

Top

Choose the experimental features you want to try