EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.12.2017

COM(2017) 777 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju člena 45 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko

{SWD(2017) 459 final}

I.    UVOD

To poročilo se nanaša na izvajanje ukrepov za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) za leti 2015 in 2016 iz člena 45 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike 1 (v nadaljevanju: Uredba).

Prvi pododstavek člena 45(1) Uredbe določa, da je financirano zagotavljanje informacij „namenjeno zlasti temu, da pomaga razložiti, izvajati in razvijati SKP ter da osvešča javnost o vsebini in ciljih te politike, z informacijskimi kampanjami ponovno vzpostavlja zaupanje potrošnikov po krizah, obvešča kmete in druge osebe, ki so aktivne na podeželju, ter spodbuja evropski model kmetijstva in ga približa državljanom“. Zadnji pododstavek člena 45(2) določa, da ti ukrepi „prispevajo tudi k obveščanju institucij o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s splošnimi cilji te uredbe“.

Financirani ukrepi za informiranje so razvrščeni v dve glavni kategoriji:

-ukrepi, ki jih predložijo organizacije tretjih oseb za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada – EKJS (nepovratna sredstva);

-ukrepi na pobudo Komisije, ki so v celoti financirani iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada – EKJS (neposredni ukrepi/javno naročanje).

V skladu s členom 45(5) Uredbe je treba poročilo o izvajanju ukrepov za informiranje iz Uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti vsaki dve leti. To je sedmo tako poročilo 2 .

V obdobju 2015–2016 je Komisija še naprej razvijala svoje dejavnosti korporativnega komuniciranja na podlagi svojih desetih političnih prednostnih nalog, s posebnim poudarkom na naložbah, gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Sredstva so bila zbrana iz različnih programov porabe za financiranje prednostnih nalog na področju komuniciranja, ki temeljijo na splošnih ciljih Evropske unije. Leta 2015 (tako kot leta 2014) so službe Komisije, vključno z GD za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI), prispevale k izvajanju tega skupnega pristopa. Od konca leta 2015 in v letu 2016 so se okrepila prizadevanja za seznanitev deležnikov in širše javnosti z oprijemljivimi koristmi, ki jih EU zagotavlja državljanom. Poudarek je bil na ozaveščanju javnosti o EU kot celoti, njeni vlogi, vrednotah, političnih prednostnih nalogah in njenih prizadevanjih za spoprijemanje z današnjimi izzivi.

Ta skupni pristop k dejavnosti komuniciranja je osrednjega pomena za strategijo zunanjega komuniciranja GD AGRI za obdobje 2016–2020. V okviru te strategije so posebni ukrepi za informiranje za posamezno leto opredeljeni v letnih akcijskih načrtih. GD AGRI je pri oblikovanju svojih ukrepov za informiranje za obdobje 2015–2016 upošteval tudi priporočila iz zunanje ocene ukrepov za informiranje o SKP iz junija 2015 3 .

Priloge, navedene v besedilu, so na voljo v Delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen k temu poročilu.

II.    PRORAČUN

Proračunska sredstva, dana na voljo za ukrepe za informiranje pod proračunsko vrstico 05 08 06, ki so bila prvotno predvidena v sklepu o financiranju, so v letih 2015 in 2016 znašala po 8 milijonov EUR (vključno s 4 milijoni EUR prispevka GD AGRI za kampanjo Komisije o korporativnem komuniciranju). Začasna razčlenitev med javnim naročanjem (ukrepi, sprejeti na pobudo Komisije) in nepovratnimi sredstvi (sofinanciranimi ukrepi) je bila naslednja:

2015: javno naročanje (5 milijonov EUR) (62,5 %) – nepovratna sredstva (3 milijoni EUR) (37,5 %)
2016: javno naročanje (1,5 milijona EUR) (18,75 %) – nepovratna sredstva (2,5 milijona EUR) (31,25 %) – 4 milijone EUR sodelegirano GD za komuniciranje (GD COMM) za kampanjo o korporativnem komuniciranju (50 %).

Izvajanje ukrepov v letu 2015 je bilo 91,18-odstotno glede prevzetih obveznosti in 88,60-odstotno glede plačil.

Izvajanje ukrepov v letu 2016 je bilo 98,29-odstotno glede prevzetih obveznosti; podatki za plačila glede ukrepov v letu 2016 v času priprave tega poročila še niso bili dokončni, saj je bilo mogoče plačila opraviti do 31. decembra 2017.

Ključni rezultati in napredek pri doseganju ciljev Komisije v povezavi s komunikacijo, zlasti z dejavnostmi korporativnega komuniciranja, so na voljo v letnem poročilu o dejavnostih GD COMM za leto 2016 4 .

III.    RAZČLENITEV FINANCIRANIH UKREPOV

Reforma skupne kmetijske politike, ki je bila sprejeta leta 2013, je začela veljati 1. januarja 2015. V obdobju poročanja o ukrepih za informiranje je bil močan poudarek na krepitvi razumevanja javnosti glede reformirane SKP in njenega prispevka k spoprijemanju z izzivi, ugotovljenimi v strategiji Komisije Evropa 2020, kar zadeva večjo konkurenčnost ter trajnostno politiko za kmetijstvo in razvoj podeželja. Vložena so bila prizadevanja za širjenje informacij o prispevku navedene politike k zaposlovanju v kmetijsko-živilskem sektorju, in sicer z doseganjem okoljskih koristi, spodbujanjem znanja in inovacij ter s spodbujanjem učinkovite rabe virov.

Kmetijski sektor EU se je v obdobju, v katerem so potekala pogajanja o reformi, spoprijemal z večjimi izzivi. Nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov in negotovost na trgu sta skupaj z geopolitičnim razvojem dogodkov spodbudila k živahni javni razpravi o gospodarskih možnostih za kmetijstvo in podeželska območja. Poleg tega je bilo treba dodatno obravnavati izzive, kot so vloga navedenega sektorja pri obvladovanju podnebnih sprememb, skupaj z njegovo zmožnostjo izkoriščanja novih priložnosti, na primer na področjih zdravja, trgovine ali biogospodarstva. V tem obdobju je bilo torej obravnavanje prihodnjih izzivov za sektor ključno za razvoj ukrepov za informiranje o SKP.

Okrepljena so bila prizadevanja za nadaljnji razvoj sinergij z različnimi partnerji na področju komunikacije o kmetijstvu in razvoju podeželja, vključno z deležniki. GD AGRI je še naprej poglabljal sodelovanje z drugimi službami Komisije, predstavništvi Komisije v državah članicah EU, drugimi institucijami EU in mrežami, kot so informacijska središča službe Europe Direct in Evropska mreža za razvoj podeželja.

Kar zadeva spremljanje in vrednotenje ukrepov za informiranje, je GD AGRI upošteval ugotovitve iz zunanje ocene, da bi bilo treba izboljšati postopke in prakse, povezane z določanjem ciljev, ter spremljanje rezultatov in vrednotenje učinkov izvedenih komunikacijskih ukrepov. V zvezi s tem so bili postopki, ki se nanašajo na načrtovanje in vrednotenje ukrepov za informiranje, pregledani, smernice za vrednotenje komunikacijskih ukrepov pa so bile leta 2015 posodobljene.

1.    Nepovratna sredstva (sofinancirani ukrepi za informiranje, sprejeti na pobudo organizacij tretjih oseb)

V členu 45 (ukrepi za informiranje) Uredbe sta predvideni dve vrsti ukrepov, ki se bodo financirali z nepovratnimi sredstvi, tj. letni delovni programi ali drugi specifični ukrepi, ki jih predstavijo tretje osebe. Posebni ukrepi za informiranje se nanašajo na časovno in prostorsko omejene informativne dogodke, ki se izvajajo na podlagi enotnega proračuna. Letni delovni program je sklop od dveh do petih posebnih ukrepov za informiranje. Za leti 2015 in 2016 je bilo odločeno (kot v predhodnih letih), da se zaradi poenostavitve sheme nepovratnih sredstev in zagotovitve usklajenosti različnih komunikacijskih ukrepov za sofinanciranje ohranijo le posebni ukrepi za informiranje.

Za leto 2015 je bil cilj razpisa za zbiranje predlogov zagotoviti informacije o reformirani SKP in njenih treh temeljnih elementih: varnosti hrane, trajnostnem upravljanju naravnih virov in razvoju podeželskih območij 5 . Za leto 2016 so se s tem spodbudili ukrepi za informiranje o prihodnjih izzivih v kmetijstvu, vključno s trajnostnim razvojem, posodobitvijo evropskega kmetijstva in širšim podeželskim gospodarstvom 6 . Politične smernice Komisije so bile osrednjega pomena v postopku priprave razpisov za zbiranje predlogov:

https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/juncker-political-guidelines-speech_sl.pdf

V obeh letih je bilja ciljna skupina širša javnost (zlasti mladi na mestnih območjih) ter kmetje in druge osebe, ki so aktivne na podeželju.

Za zgoraj navedene ukrepe je bila določena 50-odstotna najvišja stopnja financiranja upravičenih stroškov. Leta 2015 je bilo polovično sofinanciranih 15 ukrepov. V okviru razpisa za leto 2016 je bilo financiranih 18 ukrepov, kar skupaj pomeni 33 sofinanciranih ukrepov za obdobje 2015–2016. Nepovratna sredstva so bila dodeljena za ukrepe, kot so informacijske kampanje s precejšnjim nadnacionalnim in multimedijskim vidikom, ter ukrepe, v okviru katerih je bil poudarjen trajnostni razvoj, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena mrežnemu povezovanju na ravni EU. Drugi ukrepi ozaveščanja, ki se izvajajo na nacionalni ali lokalni ravni, so bili pogosto tesno povezani s potrebami kmetijskega razvoja na terenu. Pri ukrepih, ki so bili namenjeni zlasti mladim in širši javnosti, so bila za povezovanje s ciljnimi skupinami uporabljena najnovejša spletna orodja in orodja družbenih medijev.

Projekte so izvajali nacionalna kmetijska in podeželska združenja, nevladne organizacije na nacionalni ravni in ravni EU, dejavne na področjih okolja, razvoja podeželja in ekološkega kmetovanja, medijske organizacije, delujoče na regionalni, nacionalni, evropski in globalni ravni, ter lokalni in nacionalni javni organi.

Delovni dokument služb Komisije, priložen k temu poročilu, vsebuje več podrobnih informacij o nepovratnih sredstvih, dodeljenih v obdobju poročanja, vključno s številom uspešnih vlog po državah članicah.

Razpisi za zbiranje predlogov so vložnike vlog za nepovratna sredstva spodbudili k prizadevanjem za ustreznejšo opredelitev ciljnih skupin, boljše širjenje informacij in analizo učinka ukrepov glede števila neposredno in posredno doseženih oseb. Vložniki so morali za svoje predlagane ukrepe predložiti podrobne načrte, vključno z izvajanjem projekta, pošiljanjem sporočil in merjenjem učinkovitosti. V obdobju poročanja je pomembno poudariti, da je precej sofinanciranih ukrepov doseglo širšo javnost in ne le neposrednih udeležencev, kar je bilo mogoče zaradi multiplikacijskega učinka specializiranih medijev in tiska ter večje uporabe spleta in družbenih medijev kot orodij razširjanja.

Vloge so bile ocenjene na podlagi strogih meril za upravičenost, izključitev, izbor in dodelitev iz razpisov za zbiranje predlogov. To je bilo v skladu s finančno uredbo ter je izražalo cilj Komisije v zvezi z zagotavljanjem enakega obravnavanja in pravične konkurence med vložniki. 7

2.    Neposredni ukrepi/javno naročanje (ukrepi za informiranje, sprejeti na pobudo Komisije)

V obdobju 2015–2016 in v preteklih letih je bilo veliko ukrepov za informiranje izvedenih na pobudo Komisije.

(a) Mrežno povezovanje z mediji

Zagotavljanje informacij medijem in informativni sestanki o razvoju na področju SKP in razvoja podeželja so bili še naprej zelo pomemben del komunikacijskih ukrepov, z zelo pomembnim multiplikacijskim učinkom. Pomembnost komunikacije prek družbenih medijev in spleta se je v tem obdobju še naprej povečevala. Potekala so nenehna prizadevanja za zagotavljanje ustreznih informacij medijem o zadevni politiki v obliki, prijazni za uporabnike. Stalni razvoj in vzdrževanje platforme za novinarje, mreža AG-Press.eu, organizacija študijskih obiskov za člane mreže AG-Press in dogodki v okviru mrežnega povezovanja z mediji so še naprej spodbujali tesne stike in izmenjave z novinarji, specializiranimi za kmetijska področja, in z nespecializiranimi mediji. Orodja družbenih medijev (Facebook, Twitter) GD AGRI so bila dodatno izpopolnjena in njihova ciljna skupina se je v tem času hitro povečevala. Ta orodja so še naprej pomembna za privabljanje strokovnjakov na spletišče, poleg tega pa zagotavljajo celovite informacije in najnovejše novice ter pomembno prispevajo k doseganju širše javnosti. Na splošno se je zaradi mrežnega povezovanja z mediji povečala ozaveščenost in razumevanje novinarjev glede vprašanj, povezanih s kmetijstvom in razvojem podeželja v celotni EU.

Mreža AG-Press network, ki zdaj vključuje več kot 800 aktivnih novinarjev, je uporabno orodje za Komisijo in mreža za njene člane.

Skupina novinarjev je v času devetih študijskih obiskov v drugih regijah in državah članicah imela priložnost opazovati pogosto zelo različne kmetijske razmere. Ta usposabljanja z učenjem na terenu običajno med drugim vključujejo informativne sestanke o inovacijah na kmetijah, generacijski pomladitvi, alternativnih podjetjih in ukrepih za blažitev podnebnih sprememb. Izmenjave s proizvajalci in podeželskimi podjetniki so prispevale k spodbujanju ozaveščenosti o izzivih in priložnostih za kmete v celotni Evropski uniji. Tudi letni dogodek za mreženje mreže AG-Press, ki je potekal januarja 2016 s programom za strokovnjake na visoki ravni ter na katerem je sodeloval tudi komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, je olajšal skupno razumevanje SKP.

(b) Mrežno povezovanje z deležniki – konference

Deležniki – med drugim kmetje, zadruge, živilski sektor, okoljevarstveniki in osebe, aktivne na podeželju – so zelo pomemben multiplikator informacij na področju kmetijstva in razvoja podeželja.

V obdobju poročanja so bile konference še naprej pomemben forum za dialog o izvajanju in prihodnjem razvoju zadevne politike. V skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije in poudarkom na širokem posvetovanju s civilno družbo so potekala nenehna prizadevanja za obravnavanje večjih političnih prednostnih nalog z drugimi institucijami EU, upravami držav članic, socialno-strokovnim sektorjem na ravni EU in nacionalni ravni ter akademsko in raziskovalno skupnostjo.

GD AGRI je nadaljeval prakso, začeto leta 2014, pri kateri širši javnosti predstavlja svoje delo, ki ga opravlja v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem v zvezi s srednjeročnimi možnostmi za kmetijske trge EU. Obseg njegove Konference o obetih za kmetijstvo EU iz leta 2015 je bil razširjen tako, da je vključil izzive, s katerimi se spopada kmetijstvo na ravni EU in globalno. Ta dogodek je imel pomembno politično razsežnost, saj so potekale javne razprave na visoki ravni s posebnim poudarkom na vprašanjih, kot sta trajnostni razvoj in živilska veriga. Tudi Konferenca o obetih, organizirana leta 2016, je potekala na visoki ravni. Na njej so predstavniki institucij EU, vlad in mednarodnih organizacij ter deležniki izmenjali stališča in poglede na vprašanja, povezana s podnebnimi spremembami in razpoložljivostjo virov. Višje politično predstavništvo iz držav EU in tretjih držav na konferencah o obetih v tem obdobju je zagotovilo precejšnjo medijsko pokritosti zadevnih vprašanj.

Drug večji dogodek v tem obdobju je bila „Konferenca Cork 2.0 o razvoju podeželja“. Približno tristo deležnikov EU je skupaj z višjimi predstavniki iz mednarodnih organizacij razpravljalo o položaju podeželskih območij in s tem povezanimi političnimi posledicami za naslednjih 20 let ter ta položaj in posledice znova proučilo. Na konferenci je bila sprejeta deklaracija z naslovom Boljše življenje na podeželskih območjih, v kateri je bila predstavljena skupna vizija za prihodnost kmetijskih območij, ki vključuje krepitev podeželskih vrednostnih verig ter naložbe v vitalnost in trajnost podeželskih območij s povečanjem dostopa do transformativnih inovacij in tehnologij. Ta strateška vizija za prihodnost kmetijskih območij je pomembno prispevala k tekočim razpravam Komisije o poenostavitvi in posodobitvi SKP.

Poleg tega so bili na številnih delavnicah strokovnjaki iz javnega in zasebnega sektorja vključeni v razpravo, katere namen je bil ugotoviti glavne vidike, na katerih naj bi v prihodnosti temeljil zdrav razvoj ovčarskega sektorja v Uniji.

(c) Dejavnosti za širšo javnost

Udeležba na trgovinskih sejmih

Pri udeležbi na trgovinskih sejmih je bil poudarek Komisije še naprej na izboljšanju ozaveščenosti širše javnosti o SKP in EU na splošno. Ukrepi so bili še naprej namenjeni državljanom in deležnikom. Omogočajo forum za dialog s kmeti, civilno družbo in širšo javnostjo o vprašanjih politike. Pri ukrepih za informiranje so bili pogosto poudarjeni uspešni projekti za razvoj podeželja ter organizacija dejavnosti informiranja in izobraževanja, namenjenih družinam in šolarjem. Okrepilo se je sodelovanje z drugimi GD ter predstavništvi Komisije v državah članicah. Na primer GD AGRI je skupaj z Generalnim direktoratom za zdravje in varnost hrane (GD SANTE) in Generalnim direktoratom za pomorske zadeve in ribištvo (GD MARE) na večjih sejmih, kot sta Grüne Woche v Berlinu ali Salon International de l‘Agriculture v Parizu, organiziral skupne stojnice na temo Od vil do vilic.

Izobraževalni paket za šolarje

V obdobju poročanja je bil pripravljen izobraževalni paket za šolarje, stare od enajst do petnajst let („edutainment pack“), njegova distribucija pa je v začetku leta 2017 potekala prek informacijskih središč službe Europe Direct in predstavništev Komisije v državah članicah, podprta z digitalno kampanjo in kampanjo v družbenih medijih. Cilj je v privlačni pedagoški obliki pojasniti vlogo kmetov in kmečkih družin, njihov prispevek k družbi in izzive, s katerimi se srečujejo.

(d) Horizontalne dejavnosti

Svetovna razstava v Milanu 2015 (Expo)

Od 1. maja do 31. oktobra 2015 je v Milanu potekala Svetovna razstava Expo 2015 na temo Nahranimo planet: energija za življenje, na katero so se v letu 2015 osredotočile dejavnosti komuniciranja GD AGRI. Razstava je bila glavna platforma za globalne politične razprave in politične pobude v zvezi s prehrano in trajnostnim razvojem. Za EU kot ključnega akterja v tej globalni razpravi je bila to priložnost za plodno sodelovanje glede teh vprašanj z drugimi javnimi in zasebnimi deležniki. Ta forum, na katerem je sodelovalo 147 držav in mednarodnih organizacij in ga je obiskalo 21 milijonov ljudi, ob teh pa je prek spleta dosegel še več sto milijonov posameznikov, je bil zelo dragocen za razpravo o vprašanjih z državljani evropskih in tretjih držav. Sodelovanje EU je temeljilo na treh glavnih ciljih: seznanjanje z glavnimi dosežki EU na področju prehrane in trajnostnega razvoja, zagotavljanje platforme za prihodnji razvoj zadevne politike ter izobraževalna vloga z ozaveščanjem o vprašanjih, kot sta boj proti živilskim odpadkom in spodbujanje izbire bolj zdrave hrane.

Predstavniki EU na razstavi EXPO so bili Komisija, Evropski parlament in druge institucije, v precejšnjem obsegu pa so sodelovali tudi deležniki. GD AGRI je imel v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem, ki je usklajeval sodelovanje EU, in drugimi službami Komisije ključno vlogo pri poudarjanju izzivov, povezanih s prihodnostjo kmetijske politike in razvoja podeželja. GD AGRI je organiziral več kot dvajset dogodkov, in sicer seminarje, konference, delavnice in dogodke ozaveščanja za obiskovalce. Ti so se med drugim nanašali na prehransko varnost in trajnostni razvoj kmetijstva, raziskave in inovacije, varnost in kakovost hrane ter razvoj podeželja in globalne izzive, povezane s hrano. V okviru teh dogodkov so deležniki pomembno prispevali k razpravam o prihodnjih izzivih za oblikovalce politik. GD AGRI je med razstavo EXPO sodeloval tudi na drugih povezanih dogodkih, zlasti pri dejavnostih znanstvenega odbora in njegovem oblikovanju priporočil za prihodnost raziskav in inovacij na področju globalne prehranske in hranilne varnosti.

Paviljon EU je obiskalo več kot 650 000 ljudi. 90 odstotkov obiskovalcev je ugodno ocenilo osrednjo razstavo v paviljonu z animirano zgodbo o kruhu, znanosti in kmetijstvu, dodatnih 74 odstotkov obiskovalcev pa je navedlo, da bi radi izvedeli več o politikah EU v zvezi s hrano in trajnostnim razvojem.

Ciljna skupina komunikacijskih ukrepov so bili mediji, pri čemer je dejavnost v družbenih medijih potekala pred razstavo EXPO in med njo. Pomembna zastopanost visokih političnih predstavnikov na razstavi EXPO (voditeljev držav in ministrov, poslancev Evropskega parlamenta, vključno s predsednikom, in komisarjev EU skupaj s predsednikom Junckerjem) je vzbudila zanimanje medijev za razstavo EXPO in pripomogla k še večjemu širjenju informacij o njenih glavnih dejavnostih.

Objave

V obdobju poročanja je bil še naprej velik poudarek na nadaljnjem razvoju publikacij v elektronski obliki. Tako kot v preteklosti so bile v sodelovanju z Uradom za publikacije EU ter Uradom za infrastrukturo in logistiko v Bruslju pripravljene številne publikacije. Nekatere so bile namenjene šolarjem in poudarjanju šolskih shem. Izkazale so se kot zelo priljubljeno promocijsko gradivo na sejmih in dogodkih. V publikacijah je bila poleg tega pozornost namenjena vprašanjem, kot je prispevek pridelovanja hrane in kmetovanja h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest ter k varnostnim mrežam za kmetijske trge.

Novembra 2016 je bilo objavljeno pomembno poročilo projektne skupine za kmetijske trge z naslovom Izboljšanje tržnih rezultatov: izboljšanje položaja kmetov v dobavni verigi.

Eurobarometer

V zadnjem četrtletju leta 2015 je bila izvedena posebna kvantitativna raziskava Eurobarometra o kmetijstvu in SKP. Rezultati, objavljeni januarja 2016, kažejo, da so kmetijska in podeželska območja za Evropejce pomembna in da večina prebivalcev podpira vodilna načela in cilje SKP. Hkrati pa so pokazali, da 30 % Evropejcev ne pozna politike, povezane s temi načeli in cilji, se pravi SKP. GD AGRI pri oblikovanju posebnih ukrepov za informiranje redno pregleduje te rezultate.

Spletišče

Spletišče Kmetijstvo in razvoj podeželja se je v obdobju poročanja še naprej razvijalo, zlasti kot pomemben vir strokovnih podatkov o kmetijstvu in razvoju podeželja. Poleg tega je imelo pomembno vlogo v procesu posvetovanja z deležniki in širšo javnostjo v zvezi s prihodnjo usmeritvijo kmetijske politike. V obdobju poročanja je bilo mogoče ugotoviti pomembne spremembe glede navzočnosti Komisije na spletu, ki naj bi postala bolj prijazna uporabnikom in ustreznejša za širšo javnost. Tekoči proces digitalne preobrazbe zajema prilagoditev spletne vsebine in njeno vključitev v novo spletno zasnovo Komisije do konca leta 2017, da bi bile informacije bolje prilagojene potrebam končnih uporabnikov. GD AGRI je pri tem procesu v obdobju 2015–2016 dejavno sodeloval z okrepljeno skupino za splet, ki je poskrbela za uspešno migracijo s platforme Documentum na platformo Drupal.

Obiskovalci

GD AGRI je v obdobju poročanja še naprej sodeloval na informativnih sestankih s skupinami obiskovalcev, sestavljenimi predvsem iz kmetov, predstavnikov kmetov, študentov in učencev, regionalnih in lokalnih predstavnikov, novinarjev in akademikov. Namen teh obiskov je bil pojasniti skupno kmetijsko politiko, vključno z razvojem podeželja, in poglobiti njeno razumevanje ter ozaveščati o širših izzivih in priložnostih za kmetijstvo v prihodnosti. Ta dejavnost komuniciranja se je izvajala v tesnem sodelovanju s centrom GD COMM za obiskovalce.

IV.    RAZMERJE PORABE (OBVEZNOSTI IN PLAČILA) MED SOFINANCIRANIMI UKREPI NA POBUDO TRETJIH OSEB (NEPOVRATNA SREDSTVA) IN UKREPI ZA INFORMIRANJE NA POBUDO KOMISIJE (JAVNO NAROČANJE) 8  

(*) Noben ukrep še ni plačan.

(**) Prim. po popravku akcijskega načrta zunanjega komuniciranja, ki ga je za leto 2016 pripravil GD AGRI.

(***) Podatki za plačila za ukrepe v letu 2016 še niso bili dokončni.

Plačila so na splošno nižja od prvotnih zneskov prevzetih obveznosti. Pri nepovratnih sredstvih je to mogoče pojasniti, prvič, z dejstvom, da so končni stroški ukrepov nižji od stroškov, ki jih je upravičenec prvotno predvidel, in, drugič, s tem, da vseh izdatkov, ki so jih prijavili upravičenci, ni mogoče šteti za upravičene. Pri ukrepih, sprejetih na pobudo Komisije, razlika med plačili in prevzetimi obveznostmi izhaja iz dejstva, da so obveznosti fiksne, dejanski izdatki pa nižji od predvidenih zaradi varčevanja in uporabe stroškovno učinkovitejših ukrepov med izvajanjem.

V.    SKLEPNA UGOTOVITEV

Komisija je v obdobju poročanja še naprej razvijala svoje dejavnosti korporativnega komuniciranja, ki temeljijo na njenih desetih političnih prednostnih nalogah, pri čemer je poudarila oprijemljive koristi, ki jih je EU zagotovila svojim državljanom. Z ukrepi za informiranje, izvedenimi v povezavi s skupno kmetijsko politiko, so se poskušali poudariti dosežki SKP glede zagotavljanja stalne preskrbe z zdravo hrano ter njenega prispevka h gospodarski rasti in dinamičnim podeželskim območjem. V okviru komunikacijskih ukrepov so se vzporedno kot osrednja tema obravnavala tudi za prihodnost pomembna vprašanja, kot so učinkovita raba virov, generacijska pomladitev in vloga kmetijstva pri spopadanju z izzivom podnebnih sprememb. Okrepila so se tudi prizadevanja za sodelovanje s civilno družbo in zelo raznovrstnimi deležniki ter za spodbujanje tesnejšega sodelovanja pri izvajanju ukrepov za informiranje v službah Komisije ter z drugimi institucijami EU in državami članicami.

(1)  Uradni list Evropske unije, UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2) COM(2003) 235 final, 8.5.2003; COM(2007) 324 final, 13.6.2007; COM(2009) 237 final, 20.5.2009; COM(2011) 294 final, 25.5.2011; COM(2013) 645 final, 20.9.2013; COM(2016) 83 final, 23.2.2016.

(3)   https://ec.europa.eu/agriculture/evaluation/market-and-income-reports/information-policy-2015_sl

(4)   https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/aar-comm-2016_en_0.pdf (stran 24 in naslednje)

(5) Razpis za zbiranje predlogov za leto 2015, UL C 383, 29.10.2014, str. 6.

(6) Razpis za zbiranje predlogov za leto 2016, UL C 351, 29.10.2014, str. 9.

(7) Podrobnosti o nepovratnih sredstvih so na voljo tudi na spletišču Europa:  https://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures_sl

(8)      4 000 000 EUR – sododeljena GD COMM leta 2016 za dejavnosti korporativnega komuniciranja, ki niso zajete v tej razpredelnici.