EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.1.2016

COM(2016) 25 final

2016/0010(CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

V sklepih Evropskega sveta z dne 18. decembra 2014 je navedeno, da je nujno treba okrepiti prizadevanja za boj proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju, tako na svetovni ravni kot na ravni Unije. Od decembra 2014 je Komisija hitro začela izvajati prve korake za oblikovanje pristopa EU. Medtem je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) dokončala delo pri oblikovanju svetovnih pravil in standardov za dosego teh ciljev.

Ta direktiva o spremembi Direktive Sveta 2011/16/EU kot del svežnja Komisije za boj proti izogibanju davkom obravnava strateško prednostno nalogo boja proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Pri tem upošteva tudi zahteve Evropskega parlamenta. Prav tako je v skladu s pobudami, ki so napovedane v akcijskem načrtu Komisije za pravičen sistem obdavčevanja dohodkov pravnih oseb (COM(2015) 302), da bi preprečili izogibanje davkom.

Podjetja imajo davčno načrtovanje običajno za nekaj legitimnega, saj uporabljajo zakonite ureditve za zmanjšanje davčnih obveznosti. V zadnjih letih pa davčno načrtovanje postaja vse bolj izpopolnjeno in prestopa državne meje, pri čemer se obdavčljivi dobički prenašajo v države z ugodnimi davčnimi režimi. To agresivno davčno načrtovanje se pojavlja v najrazličnejših oblikah, pri tem pa se na primer izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladja med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjšanja davčnih obveznosti ali izogibanja takim obveznostim. Med posledicami takega načrtovanja so dvojni odbitki (npr. isti strošek se odbije tako v državi vira kot tudi v državi rezidentstva) in dvojno neobdavčenje (npr. dohodek se ne obdavči niti v državi vira niti v državi rezidentstva).

Za razliko od malih in srednjih podjetij ali posameznih davčnih zavezancev so multinacionalne skupine podjetij v položaju, ki jim omogoča izkoriščanje vrzeli na področju domačega in mednarodnega davčnega prava za preusmerjanje dobičkov iz ene države v drugo, da bi zmanjšale znesek svoje davčne odločbe.

Zaradi svetovne gospodarske in finančne krize v zadnjih letih se je javnost začela zavedati, da je treba zagotoviti, da vsi, ki prispevajo v davčno blagajno, plačajo pravičen delež davka. Tako bi se povečali davčni prihodki, kar bi prispevalo k zmanjšanju primanjkljaja javnega sektorja v korist vseh.

V zvezi s tem davčni organi potrebujejo celovite in ustrezne informacije o strukturi, politiki transfernih cen in notranjih transakcijah s povezanimi tretjimi osebami znotraj skupine multinacionalnih podjetij. Ta direktiva z namenom preprečevanja izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja za skupine multinacionalnih podjetij določa zahteve glede preglednosti. Za te skupine zahteva, da vsako leto in za vsako jurisdikcijo, v kateri poslujejo, predložijo določene informacije, vključno z višino prihodkov, dobičkom pred davkom od dohodkov, plačanim in obračunanim davkom od dohodkov, številom zaposlenih, izkazanim kapitalom, zadržanim dobičkom in opredmetenimi sredstvi. Na podlagi teh informacij se bodo davčni organi lahko odzvali na škodljive davčne prakse s spremembami zakonodaje ali ustreznimi ocenami tveganja in davčnimi revizijami. Večja preglednost naj bi skupine multinacionalnih podjetij spodbudila, da plačajo pravičen delež davkov v državi, v kateri ustvarjajo dobiček.

Nove zahteve glede preglednosti bi morale zagotoviti, da je upravno breme za podjetja čim manjše. Skupine multinacionalnih podjetij v EU načeloma ne bi smele biti zavezane k predložitvi informacij v vseh državah članicah EU, kjer poslujejo, ampak samo davčnim organom svojega rezidentstva. V skladu z direktivo morajo države članice, potem ko prejmejo poročilo po posameznih državah, posredovati informacije državam članicam, v katerih so na podlagi podatkov iz poročila družbe skupine multinacionalnih podjetij rezidenti za davčne namene ali pa so obdavčene glede na dejavnosti, ki se opravljajo prek stalne poslovne enote.

Da bi zagotovili ustrezno uravnoteženje med obremenitvijo zaradi poročanja in koristjo za davčne uprave, bodo morale le skupine multinacionalnih podjetij, katerih skupni konsolidirani prihodki znašajo 750 000 000 EUR ali več, predložiti poročilo po posameznih državah. Po ocenah OECD bo od 85 do 90 odstotkov skupin multinacionalnih podjetij izvzeto iz obveznosti, poročilo po posameznih državah pa bodo predložile skupine multinacionalnih podjetij, ki nadzorujejo približno 90 odstotkov prihodkov podjetij.

Bolj kot kdaj koli doslej je sodelovanje med davčnimi organi držav članic ključnega pomena za reševanje problema izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja. Zakonodaja EU določa upravno sodelovanje med davčnimi organi držav članic in opredeljuje vrsto instrumentov, ki naj bi jim bili v pomoč pri pobiranju prihodkov, ki jim pripadajo, vključno z ustrezno izmenjavo podatkov. Vendar mora EU nadaljevati s krepitvijo sodelovanja, da bi zagotovila pravilno delovanje notranjega trga v zvezi s temeljnimi pravicami, kot so zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah.

Direktiva Sveta 77/799/EGS 1 je bila prvi odziv na potrebo držav članic po medsebojni pomoči na področju obdavčevanja. Nadomeščena je bila z Direktivo Sveta 2011/16/EU 2 , ki je bila namenjena povečanju učinkovitosti predhodne direktive. V zadnjih letih je bila Direktiva spremenjena z Direktivo 2014/107/EU in Direktivo EU 2015/2376, ki davčnim organom zagotavlja dodatne instrumente za preprečevanje davčnih goljufij in utaj ter agresivnega davčnega načrtovanja na področju finančnih računov, davčnih stališč in vnaprejšnjih cenovnih sporazumov.

Namen tega predloga je zagotoviti, da bo Direktiva 2011/16/EU zagotavljala celovito in učinkovito upravno sodelovanje med davčnimi upravami, in sicer z določitvijo obvezne avtomatične izmenjave podatkov v zvezi s poročili po posameznih državah.

Ta direktiva je v skladu z mednarodnim razvojem. OECD je 5. oktobra 2015 predstavila končna poročila v zvezi z Akcijskim načrtom za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (Base Erosion and Profit Shifting – BEPS), ki je pomembna pobuda za spremembo veljavnih mednarodnih davčnih pravil. Na srečanju od 15. do 16. novembra 2015 so sveženj OECD odobrili tudi voditelji skupine G20. Rezultat dela v zvezi z ukrepom 13 akcijskega načrta OECD proti BEPS je bil niz standardov za zagotavljanje informacij o stališčih skupin multinacionalnih podjetij glede transfernih cen, vključno s splošno dokumentacijo (masterfile), lokalno dokumentacijo in poročilom po posameznih državah. Direktiva prispeva k izvajanju poročila po posameznih državah v Uniji.

Večina držav članic, ki so članice OECD, se je zavezala k izvajanju sklepnih ugotovitev v končnih poročilih o 15 ukrepih proti BEPS. Zato je za dobro delovanje notranjega trga bistveno, da države članice politične zaveze v okviru projekta BEPS prenesejo v svoje nacionalne sisteme na dosleden in zadostno usklajen način. To bi morala biti pot naprej, da bi čim bolj povečali pozitivne učinke za celoten notranji trg. V nasprotnem primeru bi lahko enostransko izvajanje ukrepov proti BEPS povzročilo navzkrižje politik in nove ovire na notranjem trgu, ki bi bil še naprej razdrobljen na 28 različnih delov in okrnjen zaradi neusklajenosti in drugih izkrivljanj.

Ta pobuda namerava doseči določeno stopnjo enotnosti pri izvajanju ukrepa 13 proti BEPS v EU. Direktiva prav tako namerava spodbujati pošteno konkurenco med različnimi nosilci dejavnosti in nenazadnje zaščititi davčno osnovo držav članic EU.

Predlog je bil posebej zasnovan tako, da lahko avtomatična izmenjava podatkov v zvezi s poročanjem po posameznih državah temelji na veljavnih pravilih iz Direktive 2011/16/EU o praktičnih ureditvah za izmenjavo podatkov, tudi prek standardnih obrazcev.

Zaveza Komisije, da bo pripravila predlog za avtomatično izmenjavo podatkov v zvezi s poročanjem po posameznih državah je vključena v delovnem programu Komisije za leto 2016 3 .

•Usklajenost z obstoječimi določbami na področju politike

Sveženj ukrepov za davčno preglednost (COM(2015) 136)

Sveženj ukrepov je vseboval dva glavna elementa: (i) predlog za uvedbo avtomatične izmenjave podatkov med državami članicami o njihovih davčnih stališčih in (ii) obvestilo, da Komisija ocenjuje, ali bi bilo treba uvesti dodatne obveznosti po razkritju nekaterih informacij glede davka od dohodkov pravnih oseb.

Ta predlog ne izključuje možnosti, da se bo Komisija v prihodnosti odločila predlagati uvedbo obveznosti javnega razkritja informacij o gospodarskih družbah.

Akcijski načrt Komisije za pravičen sistem obdavčevanja dohodkov pravnih oseb (COM(2015) 302)

Ta predlog je v skladu s pobudami, ki so bile napovedane v akcijskem načrtu, da bi preprečili izogibanje davkom.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog spreminja Direktivo 2011/16/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/107/EU 4 in Direktivo Sveta EU 2015/2376 5 , z uvedbo posebne zahteve za avtomatično izmenjavo podatkov iz poročila po posameznih državah.

Spremembe so vsebovane v členu 1 predloga, in sicer:

člen 3 (opredelitve pojmov) je spremenjen;

člen 8aa od držav članic zahteva, da skupine multinacionalnih podjetij obvežejo k predložitvi ustreznih podatkov (poročila po posameznih državah) in da samodejno izmenjajo prejete podatke z drugimi zadevnimi državami članicami;

člen 20(6) se nanaša na standardni obrazec, ki se bo uporabljal za izmenjavo, člen 21(7) pa določa praktične ureditve;

dodan je nov člen 25a o kaznih;

dodana je nova priloga, vključno z opredelitvami, ki se uporabljajo za predlog, obveznostmi za skupine multinacionalnih podjetij in predlogami za izmenjavo informacij.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Za predmet teh sprememb se uporablja ista pravna podlaga kot za Direktivo 2011/16/EU, to je člen 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), katerega cilj je zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga. Člen 115 PDEU določa približevanje tistih zakonov in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga in zaradi katerih je potrebno približevanje zakonodaje.

EU mora za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga zagotoviti pošteno konkurenco in enake konkurenčne pogoje med malimi in srednjimi podjetji ter skupinami multinacionalnih podjetij znotraj in zunaj EU. Skupine multinacionalnih podjetij lahko uporabijo prakse agresivnega davčnega načrtovanja zaradi svojih čezmejnih dejavnosti. Zato bi moralo obvezno poročanje veljati za vse skupine multinacionalnih podjetij, tako za tiste znotraj in zunaj EU. Ta pobuda bi bila brez tega elementa manj učinkovita pri doseganju glavnega cilja, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga.

Ta predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5(3) Pogodbe o Evropski uniji.

Dostop držav članic do poročil po posameznih državah je zato mogoče učinkovito doseči le z ukrepi na ravni Unije. Cilja zagotoviti, da vse države članice prejmejo podatke iz poročil po posameznih državah, ni mogoče zadovoljivo doseči z neusklajenim ukrepanjem posameznih držav članic. Zato je za izmenjavo podatkov, ki lahko potencialno vplivajo na davčne osnove več kot ene države članice, potrebno skupno in obvezno ravnanje. Ker skupine multinacionalnih podjetij običajno delujejo v različnih državah članicah, je treba upoštevati, da je čezmejni element bistveni del predlaganega ukrepa.

•Sorazmernost

Specifičen problem, ki zahteva politično ukrepanje, predstavlja pomanjkanje preglednosti o korporativnih strukturah s čezmejnim pomenom in pomembno ravnijo dejavnosti, kar ima negativne učinke, zlasti na pravilno delovanje notranjega trga. Odziv politike je omejen na obravnavanje skupin multinacionalnih podjetij, ki delujejo v več državah, bodisi znotraj EU bodisi v jurisdikcijah zunaj EU. Predlog je zato najbolj sorazmerna rešitev za opredeljeni problem. Poleg tega temelji na avtomatični izmenjavi osnovnih podatkov, ki vsaki državi članici, v kateri gospodarska družba posluje, omogoča dostop do informacij. Predlagane spremembe zato ne presegajo tistega, kar je potrebno za rešitev perečega problema in s tem dosego cilja Pogodbe, tj. pravilnega in učinkovitega delovanja notranjega trga.

Ta predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, kot je določen v členu 5(4) Pogodbe o Evropski uniji.

•Izbira instrumenta

Ta predlog bo nadalje razširil področje uporabe avtomatične izmenjave podatkov v EU. Pobuda EU je potrebna tako z vidika notranjega trga kot tudi zaradi učinkovitosti in uspešnosti:

–    Pobuda EU zagotavlja skladen, dosleden in celovit pristop na ravni EU k avtomatični izmenjavi podatkov na notranjem trgu. To bi pomenilo enoten pristop k poročanju v vseh državah članicah, kar bi omogočilo prihranek pri stroških tako za davčne uprave kot tudi gospodarske družbe.

–    Poleg tega bi pravni instrument EU davčnim upravam in družbam zagotovil pravno varnost.

–    Pravni instrument EU bi prispeval k razvoju mednarodnega standarda za avtomatično izmenjavo podatkov iz poročil po posameznih državah, kot je bilo obravnavano in dogovorjeno v okviru OECD.

–    Pravni instrument EU, ki temelji na direktivi o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, bi vključeval uporabo ureditev informacijske tehnologije, ki se že uporabljajo ali se razvijajo za olajšanje sporočanja informacij v okviru navedene direktive. Na podlagi te direktive države članice izmenjujejo podatke v specifičnih formatih, pri čemer uporabljajo specifičen komunikacijski kanal. Te formate bi bilo mogoče preprosto razširiti tako, da bi jih bilo mogoče uporabljati tudi za dodatne postavke, za katere se zdaj predlaga vključitev. Ker so države članice vložile veliko časa in denarja v razvoj teh formatov, bi imele korist zaradi ekonomije obsega, če bi si z uporabo teh formatov izmenjevale tudi podatke o novih postavkah.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanja v okviru Akcijskega načrta za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam in njegovih priporočil (COM(2012) 722) in v okviru drugih forumov    

Evropski parlament je 21. maja 2013 6 sprejel resolucijo, v kateri je pozdravil akcijski načrt Komisije in njegova priporočila, pozval države članice, naj uresničijo svoje zaveze in akcijski načrt vzamejo za svojega, ter poudaril, da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo v razpravah na svetovni ravni o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam, zlasti v zvezi s spodbujanjem izmenjave podatkov.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 17. aprila 2013 sprejel mnenje 7 . V njem je izrazil podporo akcijskemu načrtu Komisije in njenim prizadevanjem, da bi našla konkretne rešitve za zmanjšanje davčnih goljufij in utaj.

V zadnjih letih so si države članice v okviru skupine za kodeks ravnanja prizadevale za izboljšanje izmenjave podatkov v zvezi s čezmejnimi davčnimi stališči in transfernimi cenami. Skupina za kodeks ravnanja je s poročili redno obveščala Svet o svojih ugotovitvah 8 .

Države članice so v večini članice OECD ter so sodelovale v dolgih in podrobnih razpravah o ukrepih proti BEPS, vključno o določitvi tehničnih podrobnosti, med letoma 2013 in 2015. OECD je organiziral obsežna javna posvetovanja z deležniki o vsakem od ukrepov proti BEPS. Poleg tega je Komisija tako interno kot tudi s strokovnjaki OECD razpravljala o več temah v zvezi z BEPS, zlasti kadar je dvomila o združljivosti nekaterih zamisli in/ali predlaganih rešitev s pravom EU.

V drugi polovici leta 2014 je italijansko predsedstvo Sveta sprožilo zamisel o časovnem načrtu EU za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička in spodbujalo skladnost z vzporednimi pobudami OECD ob spoštovanju prava EU. Ta pristop je potrdila delovna skupina na visoki ravni za davčna vprašanja in naslednja predsedstva so z njim nadaljevala. Razprave o časovnem načrtu EU za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička so se nadaljevale tudi v letu 2015. Cilj je bil prispevati k razpravi v okviru OECD in ustvariti razmere za nemoteno izvajanje prihodnjih priporočil OECD ob upoštevanju posebnosti EU.

Javno posvetovanje Komisije o davčni preglednosti je deležnikom omogočilo, da so predložili pripombe o različnih vidikih preglednosti pravnih oseb, zlasti na podlagi poročanja po posameznih državah. Predstavljene možnosti so bile predvsem osredotočene na javno poročanje podjetij, vendar so vključevale izmenjavo podatkov med davčnimi upravami, kot je zahtevana v ukrepu 13 proti BEPS. Komisija je prejela skupno 422 odzivov, od katerih je večina vsebovala koristne povratne informacije v zvezi z javnimi ali nejavnimi ukrepi za davčno preglednost. Čeprav podjetja niso bila navdušena nad tem, da bi si davčni organi izmenjevali tovrstne informacije, je večina drugih sodelujočih podprla ukrep 13 proti BEPS.

Države članice

•Ocena učinka

OECD je po objavi poročila o ukrepih proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička v začetku leta 2013 in potrditvi t. i. Akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička s strani voditeljev držav skupine G20 septembra 2013 začel dvoletno obdobje intenzivnega dela, ki se je zaključilo novembra 2015 z dokončanjem 13 poročil. Ta poročila določajo nove ali okrepljene mednarodne standarde in konkretne ukrepe za pomoč državam pri preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. V tem okviru so se članice OECD in skupine G20 zavezale k upoštevanju tega celovitega svežnja in njegovemu doslednemu izvajanju.

Številne države članice so kot članice OECD začele prenašati sklepe projekta BEPS v svojo zakonodajo, na nekaterih področjih zelo hitro. Ob upoštevanju tega je še posebej nujno doseči hiter napredek pri dogovoru o pravilih za usklajevanje izvajanja sklepov glede preprečevanja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v EU. Glede na veliko tveganje za razdrobljenost notranjega trga, ki bi jo lahko povzročili neusklajeni enostranski ukrepi držav članic, Komisija v tem predlogu predlaga rešitve za dosego skladnosti in določene stopnje enotnosti pri izvajanju ukrepa 13 proti BEPS v EU.

Komisija je naredila vse v svoji moči, da bi se hkrati odzvala tako na nujnost ukrepanja kot tudi potrebo po tem, da se prepreči škoda za delovanje notranjega trga zaradi enostranskih ukrepov, ki bi jih sprejele države članice same (ne glede na to, ali so članice OECD ali ne), ali pomanjkanja ukrepanja drugih držav članic. Preučena je bila tudi možnost predlaganja nezavezujočih ukrepov, vendar je bila označena kot neprimerna za zagotavljanje usklajenega pristopa.

Da bi zagotovil posodobljene analize in dokaze, ločeni delovni dokument služb Komisije, ki je priložen predlogu, vsebuje obsežen pregled obstoječih znanstvenih del in gospodarskih dokazov s področja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Ti temeljijo na nedavnih študijah, med drugim v okviru OECD, Evropske komisije in Evropskega parlamenta. V delovnem dokumentu služb Komisije so navedena gonila in najpogosteje opredeljeni mehanizmi, ki so na podlagi poročil OECD povezani z agresivnim davčnim načrtovanjem. Poleg tega so povzete sklepne ugotovitve temeljitega pregleda ključnih mehanizmov agresivnega davčnega načrtovanja na podlagi analize po posameznih državah članicah, ki je bil leta 2015 izveden v imenu Komisije. V delovnem dokumentu služb Komisije je navedeno, kako izvajanje ukrepa 13 proti BEPS s tem predlogom dopolnjuje druge pobude za izvajanje poročil OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v EU ter prispeva k skupni minimalni ravni zaščite proti izogibanju davkom.

Glede na navedeno za ta predlog ocena učinka ni bila izvedena iz naslednjih razlogov: obstaja močna povezava z delom OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, zlasti z ukrepom 13 proti BEPS; delovni dokument služb Komisije zagotavlja pomemben pregled dokazov in analiz; na predhodni stopnji so bila izvedena obsežna posvetovanja z deležniki glede tehničnih elementov predlaganih pravil in v zvezi s to mednarodno politično prednostno nalogo je treba v EU nemudoma usklajeno ukrepati.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Vpliv predloga na proračun EU je prikazan v oceni finančnih posledic, ki je priložena predlogu, in bo krit v okviru razpoložljivih sredstev. Stroški dodatnih informacijskih orodij za olajšanje izmenjave podatkov med državami članicami bi se financirali iz programa Fiscalis 2020 iz Uredbe (EU) št. 1286/2013, ki finančno podpira dejavnosti za izboljšanje upravnega sodelovanja med davčnimi organi v EU.

2016/0010 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 113 in 115 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 9 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 10 ,

po posebnem zakonodajnem postopku,

ob upoštevanju naslednjega: 

(1)V zadnjih letih je izziv, ki ga predstavljajo davčne goljufije in davčne utaje, znatno večji, za Unijo in na globalni ravni pa vzbuja veliko zaskrbljenost. Avtomatična izmenjava podatkov je pri tem pomembno orodje in Komisija je v svojem sporočilu z dne 6. decembra 2012, ki vsebuje Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, poudarila potrebo po odločnem spodbujanju avtomatične izmenjave podatkov kot prihodnjega evropskega in mednarodnega standarda preglednosti in izmenjave podatkov v davčnih zadevah. Evropski svet je 22. maja 2013 v svojih sklepih pozval k razširitvi avtomatične izmenjave podatkov na ravni Unije in na svetovni ravni, da bi preprečili davčne goljufije, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje.

(2)Skupine multinacionalnih podjetij so dejavne v različnih državah, zato lahko uporabijo prakse agresivnega davčnega načrtovanja, ki domačim podjetjem niso na voljo. Kadar te skupine uporabljajo tovrstne prakse, to običajno prizadene predvsem popolnoma domača mala in srednja podjetja, saj je njihova davčna obremenitev višja od obremenitve takih skupin. Po drugi strani pa lahko vse države članice utrpijo izgubo prihodkov in obstaja nevarnost, da se med državami razvije konkurenca za privabljanje skupin multinacionalnih podjetij tako, da se jim ponudijo dodatne davčne ugodnosti. To onemogoča pravilno delovanje notranjega trga.

(3)Davčni organi Unije potrebujejo celovite in ustrezne informacije o strukturi, politiki transfernih cen in notranjih transakcijah skupin multinacionalnih podjetij znotraj in zunaj Unije. Na podlagi teh informacij se bodo davčni organi lahko odzvali na škodljive davčne prakse s spremembami zakonodaje ali ustreznimi ocenami tveganja in davčnimi revizijami ter ugotovili, ali so družbe uporabljale prakse, s katerimi so umetno prenesli znatne zneske dohodkov v okolja z davčnimi ugodnostmi.

(4)Večja preglednost v odnosu do davčnih organov bi skupine multinacionalnih podjetij lahko spodbudila, da bi opustile nekatere prakse in plačale pravičen delež davka v državi, v kateri so dobiček ustvarile. Večja preglednost za skupine multinacionalnih podjetij je zato bistveni del preprečevanja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.

(5)Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic o kodeksu ravnanja glede dokumentacije o transfernih cenah za povezana podjetja v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU TPD) skupinam multinacionalnih podjetij v EU že zagotavlja metodo, s katero lahko davčnim organom predložijo informacije o globalnem poslovanju in politikah glede transfernih cen (masterfile) ter informacije o dejanskih transakcijah lokalnega subjekta (lokalna dokumentacija). Vendar pa EU TPD trenutno ne vsebuje nobenega mehanizma za predložitev poročila po posameznih državah.

(6)Skupine multinacionalnih podjetij bi morale v poročilu po posameznih državah vsako leto in za vsako jurisdikcijo, v kateri poslujejo, navesti višino prihodkov, dobiček pred davkom od dohodkov ter plačani in obračunani davek od dohodkov. Skupine multinacionalnih podjetij bi morale navesti tudi število zaposlenih, izkazani kapital, zadržani dobiček in opredmetena sredstva v vsaki jurisdikciji. Nazadnje bi morale skupine multinacionalnih podjetij opredeliti vse subjekte znotraj skupine, ki poslujejo v posameznih davčnih jurisdikcijah, in navesti poslovne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo.

(7)Da bi izboljšali učinkovito porabo javnih sredstev in zmanjšali upravno breme za skupine multinacionalnih podjetij, bi morala obveznost poročanja veljati le za skupine multinacionalnih podjetij, katerih letni konsolidirani prihodki presegajo določen znesek. Direktiva naj bi zagotovila, da se po vsej EU zberejo enake informacije in se pravočasno posredujejo davčnim upravam.

(8)Za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga mora EU zagotoviti pošteno konkurenco med skupinami multinacionalnih podjetij znotraj EU in tistimi zunaj EU, katerih en ali več subjektov se nahaja v EU. Obveznost poročanja bi morala veljati za obe vrsti skupin.

(9)Države članice bi morale določiti kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in zagotoviti, da so te kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter se izvajajo.

(10)Da bi zagotovili pravilno delovanje notranjega trga, je treba zagotoviti, da države članice sprejmejo usklajena pravila o obveznostih glede preglednosti skupin multinacionalnih podjetij.

(11)Glede izmenjave podatkov med državami članicami Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS že zagotavlja obvezno avtomatično izmenjavo podatkov na številnih področjih. Njeno področje uporabe bi bilo treba razširiti tako, da bo določala obvezno avtomatično izmenjavo poročil po posameznih državah med državami članicami.

(12)Obvezna avtomatična izmenjava poročil po posameznih državah med državami članicami bi morala v vsakem primeru vključevati sporočanje opredeljenega niza osnovnih podatkov, ki bi bil na voljo tistim državam članicam, v katerih je na podlagi podatkov iz poročila po posameznih državah eden ali več subjektov skupine multinacionalnih podjetij rezident za davčne namene ali pa obdavčen glede na dejavnosti, ki se opravljajo prek stalne poslovne enote take skupine.

(13)Da bi čim bolj zmanjšali stroške in upravno breme za davčne uprave in skupine multinacionalnih podjetij, je treba zagotoviti pravila, ki so v skladu z mednarodnim razvojem in pozitivno prispevajo k njegovemu izvajanju. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) je 19. julija 2013 objavila Akcijski načrt za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt proti BEPS), ki pomeni pomembno pobudo za spremembo veljavnih mednarodnih davčnih pravil. OECD je 5. oktobra 2015 predstavil končna poročila, ki so jih odobrili finančni ministri skupine G20. Na zasedanju 15. in 16. novembra 2015 so sveženj ukrepov OECD podprli tudi voditelji držav skupine G20.

(14)Rezultat dela v zvezi z ukrepom 13 akcijskega načrta proti BEPS je bil niz standardov za zagotavljanje informacij, namenjen skupinam multinacionalnih podjetij, vključno s splošno dokumentacijo (masterfile), lokalno dokumentacijo in poročilom po posameznih državah. Zato je pri oblikovanju pravil glede sestave poročila po posameznih državah primerno upoštevati standarde OECD.

(15)Pri ukrepih Unije na področju poročanja po posameznih državah bi bilo treba še naprej posebej upoštevati prihodnji razvoj na ravni OECD. Pri izvajanju te direktive bi morale države članice uporabiti končno poročilo iz leta 2015 o ukrepu 13 projekta OECD in skupine G20 o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, in sicer kot vir ponazoritve ali razlage te direktive in da bi se tako zagotovila dosledna uporaba v vseh državah članicah.

(16)Opredeliti je treba jezikovne zahteve za izmenjavo podatkov iz poročila po posameznih državah med državami članicami. Poleg tega je treba sprejeti praktične ureditve, potrebne za posodobitev skupnega komunikacijskega omrežja. Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje členov 20(6) in 21(7), bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(17)Da bi izboljšali učinkovito rabo virov, olajšali izmenjavo podatkov in se izognili temu, da bi morala vsaka država izvesti podobne prilagoditve svojih sistemov, bi morala izmenjava podatkov potekati prek skupnega komunikacijskega omrežja, razvitega na ravni Unije. Komisija bi morala v skladu s postopkom iz člena 26(2) Direktive 2011/16/EU sprejeti praktične ureditve, potrebne za posodobitev sistema.

(18)Področje uporabe obvezne izmenjave podatkov bi bilo zato treba razširiti tako, da bi vključevalo avtomatično izmenjavo podatkov iz poročila po posameznih državah.

(19)Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so posebej priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. 

(20)Ker cilja te direktive, tj. učinkovitega upravnega sodelovanja med državami članicami pod pogoji, ki so skladni s pravilnim delovanjem notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in je ta cilj zaradi zahtevane enotnosti in učinkovitosti lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(21) Direktivo 2011/16/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2011/16/EU se spremeni:

(1)    člen 3 se spremeni:

(a)točka 9 se nadomesti z naslednjim:

„9. ,avtomatična izmenjava‘

(a) v členu 8(1) ter členih 8a in 8aa pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov drugi državi članici brez predhodnega zaprosila v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih; v členu 8(1) se izraz ‚podatki, ki so na voljo‘ nanaša na podatke, ki so v davčnih spisih države članice, ki sporoča podatke, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo podatkov v navedeni državi članici;

(b) v členu 8(3a) pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov o rezidentih v drugih državah članicah zadevni državi članici rezidentstva brez predhodnega zaprosila v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih;

(c) v vseh drugih določbah te direktive, razen člena 8(1), člena 8(3a) ter členov 8a in 8aa, pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov, zagotovljenih v skladu s točkama (a) in (b) te točke.“;

(b)doda se naslednji drugi pododstavek:

„V zvezi s členi 8(3a), 8(7a), 21(2) ter 25(2) in (3) ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz Priloge I. V okviru člena 8aa in Priloge III ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz Priloge III.“;

(2)    v oddelku II poglavja II se vstavi naslednji člen 8aa:

„Člen 8aa

Področje uporabe in pogoji obvezne avtomatične izmenjave podatkov iz poročila po posameznih državah

1.    Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da krovni matični subjekt skupine multinacionalnih podjetij, ki je rezident za davčne namene na njenem ozemlju, ali kateri koli drug poročujoči subjekt v skladu z oddelkom II Priloge III obveže, da odda poročilo po posameznih državah za davčno leto poročanja v 12 mesecih po zadnjem dnevu davčnega leta poročanja skupine multinacionalnih podjetij v skladu z oddelkom II Priloge III.

2.    Pristojni organ države članice, ki je prejela poročilo po posameznih državah v skladu z odstavkom 1, na podlagi avtomatične izmenjave posreduje poročilo vsem drugim državam članicam, v katerih je na podlagi podatkov iz poročila po posameznih državah eden ali več subjektov v sestavi skupine multinacionalnih podjetij poročujočega subjekta rezident za davčne namene ali pa obdavčen glede na dejavnosti, ki se opravljajo prek stalne poslovne enote skupine, in sicer v roku iz odstavka 4.

3.    Poročilo po posameznih državah vsebuje naslednje podatke v zvezi s skupino multinacionalnih podjetij:

   (a)    zbirne podatke, ki se nanašajo na znesek prihodkov, dobiček (izgubo) pred davkom od dohodka, plačani in obračunani davek od dohodkov, izkazani kapitan, akumulirani zaslužek, število zaposlenih, opredmetena sredstva, razen denarja in denarnih ekvivalentov, glede na posamezno jurisdikcijo, v kateri deluje skupina multinacionalnih podjetij;

(b)    opredelitev vseh subjektov v sestavi skupine multinacionalnih podjetij, pri čemer se določi jurisdikcija davčnega rezidentstva posameznega subjekta v sestavi in kadar se razlikuje od jurisdikcije davčnega rezidentstva, jurisdikcija, na podlagi zakonodaje katere je takšen subjekt v sestavi organiziran, ter narava njegovih glavnih poslovnih dejavnosti.

4.    Podatki se sporočijo v 15 mesecih po zadnjem dnevu davčnega leta skupine multinacionalnih podjetij, na katero se nanaša poročilo po posameznih državah. Prvo poročilo po posameznih državah se sporoči za davčno leto skupine multinacionalnih podjetij, ki se začne 1. januarja 2016 ali pozneje.

5.    Člen 17(4) se ne uporablja za podatke, ki se izmenjujejo v skladu z odstavki 1 do 4 tega člena.“;

(3)    v členu 20 se doda naslednji odstavek 6:

   „6. Avtomatična izmenjava podatkov iz poročila po posameznih državah v skladu s členom 8aa se izvaja z uporabo standardnega obrazca v preglednicah 1, 2 in 3 oddelka III Priloge III. Komisija do 31. decembra 2016 z izvedbenimi akti sprejme jezikovno ureditev za izmenjavo. Ureditev državam članicam ne preprečuje sporočanja podatkov iz člena 8aa v katerem koli uradnem ali delovnem jeziku Unije. Vendar lahko ureditev določa, da se ključni elementi takih informacij sporočijo tudi v drugem uradnem jeziku Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).“;

(4)    v členu 21 se doda naslednji odstavek 6:

   „6. Podatki, sporočeni v skladu s členom 8aa(2), se pošljejo z elektronskimi sredstvi z uporabo skupnega komunikacijskega omrežja. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne praktične ureditve za posodobitev skupnega komunikacijskega omrežja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).“;

(5)    v členu 23 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

   „3. Države članice Komisiji sporočijo letno oceno učinkovitosti avtomatične izmenjave podatkov iz členov 8, 8a in 8aa ter dosežene praktične rezultate. Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko in pogoje sporočanja navedene letne ocene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).“;

(6)    vstavi se naslednji člen 25a:

„Člen 25a

Kazni

   Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, ki so bile sprejete v skladu s to direktivo in se nanašajo na člen 8aa, ter sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo do 31. decembra 2016 obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter jo nemudoma obvestijo o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.“;

(7)    člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Postopek v odboru

1.    Komisiji pomaga Odbor za upravno sodelovanje pri obdavčevanju. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(*).

2.    Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(*)     Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;    

(8)    doda se Priloga III, katere besedilo je navedeno v Prilogi I k tej direktivi.

Člen 2

1.Države članice najpozneje do 31. decembra 2016 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Navedene predpise uporabljajo od 1. januarja 2017.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 11  

1.3.Vrsta predloga/pobude

☒ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 12 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Pravni instrument EU bi zagotovil tudi pravno varnost za davčne uprave in družbe v EU, prispeval k razvoju mednarodnega standarda za avtomatično izmenjavo podatkov iz poročil po posameznih državah, kot je bilo obravnavano in dogovorjeno v okviru OECD, in vključeval uporabo ureditev informacijske tehnologije, ki se že uporabljajo ali se razvijajo za olajšanje sporočanja informacij v skladu z direktivo o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja. Na podlagi te direktive si države članice izmenjujejo podatke v specifičnih formatih, pri čemer uporabljajo specifičen komunikacijski kanal. Te formate bi bilo mogoče preprosto razširiti tako, da bi jih bilo mogoče uporabljati tudi za dodatne postavke, za katere se zdaj predlaga vključitev. Ker so države članice vložile veliko časa in denarja v razvoj teh formatov, bi imele korist zaradi ekonomije obsega, če bi si z uporabo teh formatov izmenjevale tudi podatke o novih postavkah.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☒ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– predlog bo začel veljati 1. januarja 2017,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 13  

☒ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☒ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije, program Fiscalis 2020 se upravlja neposredno,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

[Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s preglednico o proračunskih podatkih upravne narave (drugi dokument v prilogi k tej oceni finančnih posledic) in prenesti na CISNET za namene posvetovanj med službami.]

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

OPOMBA

Pričakovane pozitivne realizacije tega predloga so: i) države članice bodo o subjektih prejele podatke v zvezi z obdavčitvijo, na podlagi katerih bodo bolj obveščene pri načrtovanju davčnih revizij; ii) širša javnost lahko ukrep vidi kot korak v pravo smer, da bi zagotovili, da vsi davčni zavezanci plačajo pravičen delež davka; iii) mogoče je, da bodo družbe omejile svoje strukture agresivnega davčnega načrtovanja. Čeprav bodo imele države članice večje upravno breme, ki je neposredno povezano z zagotavljanjem podatkov iz poročil po posameznih državah, bodo ti stroški omejeni, saj bodo poročila pripravljali subjekti.

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–☒    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☒    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) UL L 336, 27.12.1977, str. 15.

(2) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(3) http://ec.europa.eu/priorities/work-programme/index_en.htm

(4) UL L 359, 16.12.2014.

(5) UL L 332, 18.12.2015.

(6)

   Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam (Poročilo poročevalke Kleva) – 2013/2060 (INI).

(7)

   Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. aprila 2013 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Akcijski načrt za okrepljeni bolj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam COM(2012) 722 final (Poročilo poročevalca Dandee) – CESE 101/2013.

(8) Javno dostopna poročila skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) so na voljo tukaj .

(9) UL C , , str. .

(10) UL C , , str. .

(11) ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(12) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(13) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(14) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(15) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(16) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(17) Leto 2016 je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(18) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(19) Leto 2016 je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(20) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(21) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji ...“.

(22) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(23) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(24) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(25) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(26) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.1.2016

COM(2016) 25 final

PRILOGA

k

Predlogu direktive Sveta

o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja

PRILOGA

k

Predlogu direktive Sveta

o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja

PRILOGA III

Pravila za predložitev dokumentacije za skupine multinacionalnih podjetij

ODDELEK I

OPREDELJENI IZRAZI

1. „Skupina“ pomeni skupino podjetij, povezanih z lastništvom ali nadzorom bodisi tako, da morajo pripraviti konsolidirane računovodske izkaze za namene finančnega poročanja v skladu z veljavnimi računovodskimi načeli ali bi jih morala pripraviti, če bi se z lastniškimi deleži v katerem koli podjetju trgovalo na trgu vrednostnih papirjev.

2. „Podjetje“ pomeni katero koli obliko poslovanja, ki jo opravlja katera koli oseba iz točk (b), (c) in (d) člena 3 točke 11.

3. „Skupina multinacionalnih podjetij“ pomeni vsako skupino, ki vključuje dva ali več podjetij, katerih davčno rezidentstvo je v različnih jurisdikcijah, ali vključuje podjetje, ki je rezident za davčne namene v eni jurisdikciji in obdavčeno glede na poslovne dejavnosti, ki jih izvaja prek stalne poslovne enote v drugi jurisdikciji, in ni izključena skupina multinacionalnih podjetij.

4. „Izključena skupina multinacionalnih podjetij“ v zvezi s katerim koli davčnim letom skupine pomeni skupino, katere skupni konsolidirani prihodki so januarja 2015 v davčnem letu neposredno pred davčnim letom poročanja manjši od 750 000 000 EUR ali zneska v lokalni valuti, ki je približno enakovreden 750 000 000 EUR, kakor je razvidno iz njenih konsolidiranih računovodskih izkazov za zadevno predhodno davčno leto.

5. „Subjekt v sestavi“ pomeni katerega koli od naslednjih subjektov:

(a) vsako ločeno poslovno enoto skupine multinacionalnih podjetij, ki je vključena v konsolidirane računovodske izkaze skupine multinacionalnih podjetij za namene finančnega poročanja ali bi bila vanje vključena, če bi se z lastniškimi deleži v takšni poslovni enoti skupine multinacionalnih podjetij trgovalo na trgu vrednostnih papirjev;

(b) vsako poslovno enoto, ki je izključena iz konsolidiranih računovodskih izkazov skupine multinacionalnih podjetij izključno zaradi velikosti ali pomembnosti;

(c) vsako stalno poslovno enoto ločene poslovne enote skupine multinacionalnih podjetij, ki je vključena v točki (a) ali (b), če poslovna enota pripravi ločeni računovodski izkaz za tako stalno poslovno enoto za namene finančnega ali davčnega poročanja, regulativne namene ali namene notranjega nadzora upravljanja.

6. „Poročujoči subjekt“ pomeni subjekt v sestavi, ki mora v svoji jurisdikciji davčnega rezidentstva v imenu skupine multinacionalnih podjetij predložiti poročilo po posameznih državah, ki ustreza zahtevam iz člena 8aa(3). Poročujoči subjekt je lahko krovni matični subjekt, nadomestni matični subjekt ali kateri koli subjekt iz točke 1 oddelka II.

7. „Krovni matični subjekt“ pomeni subjekt v sestavi skupine multinacionalnih podjetij, ki izpolnjuje naslednja merila:

(a) neposredno ali posredno ima zadosten delež v enem ali več subjektih v sestavi takšne skupine multinacionalnih podjetij, tako da mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z računovodskimi načeli, ki se na splošno uporabljajo v njegovi jurisdikciji davčnega rezidentstva, ali bi jih moral pripraviti, če bi se z njegovimi lastniškimi deleži trgovalo na trgu vrednostnih papirjev v njegovi jurisdikciji davčnega rezidentstva;

(b) v takšni skupini multinacionalnih podjetij ni nobenega drugega subjekta v sestavi, ki ima neposreden ali posreden delež iz točke (a) v prvem subjektu v sestavi.

8. „Nadomestni matični subjekt“ pomeni subjekt v sestavi skupine multinacionalnih podjetij, ki ga je ta skupina kot edini nadomestni subjekt za krovni matični subjekt imenovala za predložitev poročila po posameznih državah v jurisdikciji davčnega rezidentstva navedenega subjekta v sestavi v imenu skupine, ko je izpolnjen eden ali več pogojev iz točke (b) točke 1 oddelka II.

9. „Davčno leto“ pomeni letno računovodsko obdobje, v zvezi s katerim krovni matični subjekt pripravi svoje računovodske izkaze.

10. „Davčno leto poročanja“ pomeni davčno leto, katerega finančni in operativni rezultati so upoštevani v poročilu po posameznih državah iz člena 8aa(3).

11. „Kvalificiran sporazum med pristojnimi organi“ pomeni sporazum, ki je bil sklenjen med pooblaščenimi predstavniki države članice EU in jurisdikcijami zunaj Unije, ki so pogodbenice mednarodnega sporazuma, in določa avtomatično izmenjavo poročil po posameznih državah med jurisdikcijami, ki so pogodbenice sporazuma.

12. „Mednarodni sporazum“ pomeni večstransko konvencijo za medsebojno upravno pomoč v davčnih zadevah, katero koli dvostransko ali večstransko davčno konvencijo ali sporazum o izmenjavi davčnih podatkov, katerega pogodbenica je država članica in ki je v skladu s svojimi pogoji podlaga za izmenjavo davčnih podatkov med jurisdikcijami, vključno z avtomatično izmenjavo takih podatkov.

13. „Konsolidirani računovodski izkazi“ pomenijo računovodske izkaze skupine multinacionalnih podjetij, v katerih so sredstva, obveznosti, dohodki, stroški in denarni tokovi krovnega matičnega subjekta in subjektov v sestavi predstavljeni kot sredstva, obveznosti, dohodki, stroški in denarni tokovi enega samega gospodarskega subjekta.

14.    Izraz „sistemska odpoved“ se uporablja samo v zvezi z jurisdikcijo zunaj Unije in pomeni, da ima jurisdikcija z državo članico sklenjen kvalificiran sporazum med pristojnimi organi, vendar je začasno prekinila avtomatično izmenjavo (iz drugih razlogov, kot so tisti, ki so v skladu s pogoji sporazuma) ali kako drugače državi članici dosledno ni avtomatično zagotavljala poročil po posameznih državah, ki jih ima od skupin multinacionalnih držav, katerih subjekti v sestavi so v zadevni državi članici.

ODDELEK II

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA POROČANJE

1. Subjekt v sestavi, ki je rezident v državi članici in ni krovni matični subjekt skupine multinacionalnih podjetij, predloži poročilo po posameznih državah v zvezi z davčnim letom poročanja skupine multinacionalnih podjetij, katerega subjekt v sestavi je, če so izpolnjena naslednja merila:

(a)podjetje je rezident za davčne namene v državi članici;

(b)izpolnjen je eden od naslednjih pogojev:

i.    krovni matični subjekt skupine multinacionalnih podjetij ni obvezan predložiti poročila po posameznih državah v svoji jurisdikciji davčnega rezidentstva;

ii.    jurisdikcija, v kateri je krovni matični subjekt rezident za davčne namene, ima sklenjen mednarodni sporazum, katerega pogodbenica je država članica, nima pa sklenjenega kvalificiranega sporazuma med pristojnimi organi, katerega država članica je pogodbenica, do roka, določenega v členu 8aa(1) za predložitev poročila po posameznih državah članicah za davčno leto poročanja;

iii.    prišlo je do sistemske odpovedi jurisdikcije davčnega rezidentstva krovnega matičnega subjekta, ki jo je država članica sporočila subjektu v sestavi, ki je rezident za davčne namene v državi članici.

Kadar je več kot en subjekt v sestavi iste skupine multinacionalnih podjetij rezident za davčne namene v Uniji in je izpolnjen en ali več pogojev iz točke (b), lahko skupina imenuje enega od subjektov v sestavi, da predloži poročilo po posameznih državah, ki ustreza zahtevam iz člena 8aa(1), v zvezi s katerim koli davčnim letom poročanja do roka iz člena 8aa(1) in obvesti državo članico, da želi s predložitvijo poročila izpolniti zahtevo po predložitvi za vse subjekte v sestavi skupine, ki so rezidenti za davčne namene v Uniji. Ta država članica v skladu s členom 8aa(2) posreduje prejeto poročilo po posameznih državah vsem drugim državam članicam, v katerih je na podlagi podatkov iz poročila eden ali več subjektov v sestavi skupine multinacionalnih podjetij poročujočega subjekta rezident za davčne namene ali obdavčen glede na poslovne dejavnosti, ki jih opravlja prek stalne poslovne enote.

2. Z odstopanjem od točke 1 v primeru, ko je izpolnjen eden ali več pogojev iz točke b točke 1, subjekt iz točke 1 ni obvezan predložiti poročila po posameznih državah v zvezi s katerim koli davčnim letom poročanja, če je skupina multinacionalnih podjetij, katerega subjekt v sestavi je, poročilo po posameznih državah v zvezi z zadevnim davčnim letom dala na voljo v skladu s členom 8aa(3) prek nadomestnega matičnega subjekta, ki zadevno poročilo predloži davčnemu organu jurisdikcije davčnega rezidentstva na datum, določen v členu 8aa(1), ali pred njim in, če je nadomestni matični subjekt davčni rezident v jurisdikciji zunaj Unije, izpolnjuje naslednje pogoje:

a)    jurisdikcija davčnega rezidentstva nadomestnega matičnega subjekta zahteva predložitev poročil po posameznih državah, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 8aa(3);

b)    jurisdikcija davčnega rezidentstva nadomestnega matičnega subjekta ima sklenjen kvalificiran sporazum med pristojnimi organi, katerega pogodbenica je država članica, do roka, določenega v členu 8aa(1) za predložitev poročila po posameznih državah za davčno leto poročanja;

c)    jurisdikcija davčnega rezidentstva nadomestnega matičnega subjekta države članice ni obvestila o sistemski odpovedi;

d)    jurisdikcijo davčnega rezidentstva nadomestnega matičnega subjekta je subjekt v sestavi, ki je v njej rezident za davčne namene, v skladu s točko 3 obvestil, da je nadomestni matični subjekt;

e)    država članica je prejela obvestilo v skladu s točko 4.

3. Države članice zahtevajo, da vsak subjekt v sestavi skupine multinacionalnih podjetij, ki je rezident za davčne namene v zadevni državi članici, to najpozneje zadnji dan davčnega leta poročanja zadevne skupine multinacionalnih podjetij obvesti, ali je krovni matični subjekt ali nadomestni matični subjekt ali subjekt v sestavi iz točke 1.

4. Države članice zahtevajo, da v primeru, ko subjekt v sestavi skupine multinacionalnih podjetij, ki je rezident za davčne namene v zadevni državi članici, ni krovni matični subjekt ali nadomestni matični subjekt ali subjekt v sestavi iz točke 1, državo članico obvesti o identiteti in davčnem rezidentstvu poročujočega subjekta najpozneje zadnji dan davčnega leta poročanja zadevne skupine multinacionalnih podjetij.

5. V poročilu po posameznih državah je določena valuta zneskov, navedenih v poročilu.

ODDELEK III

Poročilo po posameznih državah

A. Predloga za poročilo po posameznih državah

Preglednica 1. Pregled razporeditve dohodka, davkov in poslovnih dejavnosti po davčnih jurisdikcijah

Preglednica 2 Seznam vseh subjektov v sestavi skupine multinacionalnih podjetij, ki so vključeni v posamezno agregacijo glede na davčno jurisdikcijo

Preglednica 3: Dodatne informacije

B. Splošna navodila za predložitev poročila po posameznih državah

1. Namen

Ta predloga se uporablja za sporočanje razporeditve dohodka, davkov in poslovnih dejavnosti skupine multinacionalnih podjetij po posameznih davčnih jurisdikcijah.

2. Obravnavanje podružnic in stalnih poslovnih enot

Podatki o stalni poslovni enoti se sporočajo ob upoštevanju davčne jurisdikcije, v kateri se nahajajo, in ne davčne jurisdikcije rezidentstva poslovne enote, katere del je stalna poslovna enota. Poročanje za davčno jurisdikcijo rezidentstva poslovne enote, katere del je stalna poslovna enota, ne vključuje finančnih podatkov, povezanih s stalno poslovno enoto.

3. Obdobje, zajeto v letni predlogi

Predloga zajema davčno leto poročujočega multinacionalnega podjetja. Za subjekte v sestavi so po prosti presoji poročujočega multinacionalnega podjetja v predlogi dosledno navedeni eni od naslednjih podatkov:

(a) podatki za davčno leto zadevnih subjektov v sestavi, ki se konča na isti datum kot davčno leto poročujočega multinacionalnega podjetja ali pa se konča v dvanajstmesečnem obdobju pred tem datumom;

(b) podatki za vse zadevne subjekte v sestavi, ki se sporočijo za davčno leto poročujočega multinacionalnega podjetja.

4. Vir podatkov

Poročujoče multinacionalno podjetje pri izpolnjevanju predloge vsako leto dosledno uporablja iste vire podatkov. Poročujoče multinacionalno podjetje lahko uporabi podatke iz svojega sklopa konsolidiranih poročil, ločenih obveznih finančnih izkazov subjekta, regulativnih finančnih izkazov ali internih poslovnih poročil. Navedb prihodkov, dobička in davka v predlogi ni treba uskladiti s konsolidiranimi računovodskimi izkazi. Če so kot podlaga za poročanje uporabljeni obvezni finančni izkazi, se vsi zneski pretvorijo v navedeno funkcijsko valuto poročujočega multinacionalnega podjetja po povprečnem deviznem tečaju za leto, navedeno v oddelku predloge, namenjenemu dodatnim informacijam. Prilagoditve pa niso potrebne zaradi razlik v računovodskih načelih, ki se uporabljajo v različnih davčnih jurisdikcijah.

Poročujoče multinacionalno podjetje v oddelku predloge, namenjenemu dodatnim informacijam, na kratko opiše vire podatkov, ki so bili uporabljeni pri izpolnjevanju predloge. Če se vsako leto ne uporabljajo isti viri podatkov, poročujoče multinacionalno podjetje v oddelku predloge, namenjenemu dodatnim informacijam, pojasni razloge za spremembo in njene posledice.

C. Posebna navodila za predložitev poročila po posameznih državah

1. Pregled razporeditve dohodka, davkov in poslovnih dejavnosti po davčnih jurisdikcijah (preglednica 1)

1.1 Davčna jurisdikcija

Poročujoče multinacionalno podjetje v prvem stolpcu predloge navede vse davčne jurisdikcije, v katerih so subjekti v sestavi skupine multinacionalnih podjetij rezidenti za davčne namene. Davčna jurisdikcija je opredeljena kot državna ali nedržavna jurisdikcija, ki ima fiskalno avtonomijo. Ločena vrstica se vključi za vse subjekte v sestavi skupine multinacionalnih podjetij, za katere poročujoče multinacionalno podjetje meni, da niso rezidenti za davčne namene v nobeni davčni jurisdikciji. Kadar je subjekt v sestavi rezident v več kot eni davčni jurisdikciji, se za določitev davčne jurisdikcije rezidentstva uporabijo veljavna prelomna pravila iz davčnih sporazumov. Kadar ni veljavnega davčnega sporazuma, se podatki subjekta v sestavi poročajo v davčni jurisdikciji kraja dejanskega upravljanja subjekta v sestavi. Kraj dejanskega upravljanja se določi na podlagi mednarodno dogovorjenih standardov.

1.2 Prihodki

Poročujoče multinacionalno podjetje v treh stolpcih predloge pod naslovom Prihodki navede naslednje podatke:

(a) vsoto prihodkov vseh subjektov v sestavi skupine multinacionalnih podjetij v zadevni davčni jurisdikciji, ki so bili ustvarjeni s transakcijami s povezanimi podjetji;

(b) vsoto prihodkov vseh subjektov v sestavi skupine multinacionalnih podjetij v zadevni davčni jurisdikciji, ki so bili ustvarjeni s transakcijami z neodvisnimi strankami;

(c) skupni seštevek vsot iz točk (a) in (b).

Prihodki vključujejo prihodke od prodaje inventarja, premoženja in storitev ter licenčnine, obresti, premije in vse druge zneske. Prihodki izključujejo plačila, prejeta od drugih subjektov v sestavi, ki se v davčni jurisdikciji plačnika obravnavajo kot dividende.

1.3 Dobiček (izguba) pred davkom od dohodkov

Poročujoče multinacionalno podjetje v petem stolpcu predloge navede vsoto dobičkov (izgub) pred davkom od dohodkov za vse subjekte v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Dobiček (izguba) pred davkom od dohodkov vključuje vse izredne prihodke in izdatke.

1.4 Plačani davek od dohodkov (na podlagi plačil)

Poročujoče multinacionalno podjetje v šestem stolpcu predloge navede skupni znesek davka od dohodkov, ki so ga v zadevnem davčnem letu dejansko plačali vsi posamezni subjekti v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Plačani davki vključujejo davke, ki jih je subjekt v sestavi plačal neposredno davčni jurisdikciji rezidentstva in vsem drugim davčnim jurisdikcijam. Plačani davki vključujejo davčne odtegljaje, ki so jih plačali drugi subjekti (povezana in neodvisna podjetja) v zvezi s plačili subjektu v sestavi. Če gospodarska družba A, ki je rezident v davčni jurisdikciji A, prejme obresti v davčni jurisdikciji B, davek, odtegnjen v davčni jurisdikciji B, navede družba A.

1.5 Obračunani davek od dohodkov (tekoče leto)

Poročujoče multinacionalno podjetje v sedmem stolpcu predloge navede vsoto obračunanih odmerjenih obveznosti za davek v zvezi z obdavčljivim dobičkom ali izgubo v letu poročanja za vse subjekte v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Odmerjene obveznosti za davek odražajo le operacije v tekočem letu in ne vključujejo odloženih davkov ali rezervacij za negotove davčne obveznosti.

1.6 Izkazani kapital

Poročujoče multinacionalno podjetje v osmem stolpcu predloge navede vsoto izkazanega kapitala vseh subjektov v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Za stalne poslovne enote izkazani kapital poroča pravni subjekt, ki mu zadevna stalna poslovna enota pripada, razen če v davčni jurisdikciji stalne poslovne enote obstaja opredeljena kapitalska zahteva za regulativne namene.

1.7 Akumulirani dobiček

Poročujoče multinacionalno podjetje v devetem stolpcu predloge navede vsoto akumuliranih dobičkov vseh subjektov v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji, glede na stanje ob koncu leta. Za stalne poslovne enote akumulirani dobiček poroča pravni subjekt, ki mu zadevna stalna poslovna enota pripada.

1.8 Število zaposlenih

Poročujoče multinacionalno podjetje v desetem stolpcu predloge navede skupno število zaposlenih na podlagi ekvivalenta polnega delovnega časa v vseh subjektih v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Število zaposlenih se lahko navede glede na stanje ob koncu leta, na podlagi povprečnih ravni zaposlenosti za leto ali na kateri koli drugi podlagi, ki se dosledno uporablja v vseh davčnih jurisdikcijah in iz leta v leto. Za ta namen se lahko kot zaposleni navedejo samostojni pogodbeni izvajalci, ki sodelujejo pri običajnem poslovanju subjekta v sestavi. Število zaposlenih je dovoljeno razumno zaokrožiti ali približati, če takšno zaokroževanje ali približek bistveno ne izkrivlja relativne porazdelitve zaposlenih po različnih davčnih jurisdikcijah. Pri poročanju se iz leta v leto in za različne subjekte uporabljajo dosledni pristopi.

1.9 Opredmetena sredstva razen denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

Poročujoče multinacionalno podjetje v enajstem stolpcu predloge navede vsoto čiste knjigovodske vrednosti opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Za stalne poslovne enote se sredstva poročajo glede na davčno jurisdikcijo, v kateri se stalna poslovna enota nahaja. Opredmetena sredstva za ta namen ne vključujejo denarnih sredstev in njihovih ustreznikov ter neopredmetenih in finančnih sredstev.

2. Seznam vseh subjektov v sestavi skupine multinacionalnih podjetij, ki so vključeni v posamezno agregacijo glede na davčno jurisdikcijo (preglednica 2)

2.1 Subjekti v sestavi, ki so rezidenti v davčni jurisdikciji

Poročujoče multinacionalno podjetje glede na posamezno davčno jurisdikcijo in po nazivu pravnega subjekta navede vse subjekte v sestavi skupine multinacionalnih podjetij, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Kot je navedeno v točki 2 Splošnih navodil glede stalnih poslovnih enot, se stalna poslovna enota navede glede na davčno jurisdikcijo, v kateri se nahaja. Navesti je treba pravni subjekt, ki mu stalna poslovna enota pripada.

2.2 Davčna jurisdikcija organizacije ali ustanovitve, če se razlikuje od davčne jurisdikcije rezidentstva

Poročujoče multinacionalno podjetje navede ime davčne jurisdikcije, v skladu zakonodajo katere je subjekt v sestavi organiziran ali ustanovljen, če se razlikuje od davčne jurisdikcije rezidentstva.

2.3 Glavne poslovne dejavnosti

Poročujoče multinacionalno podjetje določi naravo glavnih poslovnih dejavnosti, ki jih izvaja subjekt v sestavi v zadevni davčni jurisdikciji, tako da odkljuka eno ali več ustreznih okenc.“