4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/50

—

ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije za leto 2014 (SWD(2014)0307),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. oktobra 2014 o strategiji širitve in glavnih izzivih v letih 2014-15 (COM(2014)0700),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Turčije za leto 2009 (1), z dne 9. marca 2011 o poročilu o napredku Turčije za leto 2010 (2), z dne 29. marca 2012 o poročilu o napredku Turčije za leto 2011 (3), z dne 18. aprila 2013 o poročilu o napredku Turčije za leto 2012 (4), z dne 13. junija 2013 o razmerah v Turčiji (5), z dne 12. marca 2014 o poročilu o napredku Turčije za leto 2013 (6), z dne 13. novembra 2014 o turškem delovanju, ki povzroča napetost v izključni ekonomski coni Republike Ciper (7) in z dne 15. januarja 2015 o svobodi izražanja v Turčiji (8);

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 o stoti obletnici armenskega genocida (9),

—

ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop z Republiko Turčijo (10) („partnerstvo za pristop“) ter sklepov Sveta o partnerstvu za pristop iz let 2001, 2003 in 2006,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. decembra 2010, 5. decembra 2011, 11. decembra 2012, 25. junija 2013, 24. oktobra 2014 in 16. decembra 2014,

—

ob upoštevanju člena 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki navaja, da se pogodbene stranke obvezujejo, da bodo spoštovale končno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju poročila Svetovne banke z dne 28. marca 2014 z naslovom „Pregled carinske unije EU-Turčija“,

—

ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve (COM(2014)0646),

—

ob upoštevanju dela Kati Piri, ki ga je opravila v Odboru za zunanje zadeve kot stalna poročevalka za Turčijo,

—

ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005 in je bil začetek teh pogajanj izhodiščna točka dolgotrajnega in odprtega procesa, temelječega na poštenih in strogih pogojih ter zavezanosti reformam;

B.

ker EU ostaja predana nadaljnjim širitvam kot osrednji politiki za spodbujanje miru, demokracije, varnosti in blaginje v Evropi; ker bo vsaka država kandidatka ocenjena na podlagi lastnih dosežkov in ker na tej osnovi Komisija v naslednjih letih tem zakonodajnem obdobju ne predvideva pristopa novih držav v EU;

C.

ker je Turčija predana izpolnjevanju københavnskih meril, ustreznim in učinkovitim reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopni uskladitvi z EU; ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za krepitev institucij in nadaljevanje procesa demokratizacije in modernizacije;

D.

ker je organizacija za svobodo tiska in medijev na svoji lestvici Turčijo uvrstila med države, kjer ni svobode tiska, svoboda interneta pa je le delna;

E.

ker je organizacija Novinarji brez meja Turčijo leta 2014 uvrstila med države, kjer so bili novinarji največkrat tarča groženj in telesnih napadov;

F.

ker bi EU morala ostati merilo za reforme v Turčiji;

G.

ker popolno izpolnjevanje vseh københavnskih meril in zmožnost vključitve v EU v skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 ostajata temelj za pristop k EU,

H.

ker so v pogajalskem procesu izjemno pomembna načela pravne države, predvsem delitev oblasti, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, svoboda zbiranja in miroljubnega protestiranja, svoboda izražanja in svoboda medijev, pravice žensk, svoboda veroizpovedi, pravice (narodnih) manjšin ter boj proti diskriminaciji zoper ranljive skupine, kot so Romi ter lezbijke, geji, biseksualne, transseksualne in interseksualne (LGBTI) osebe;

I.

ker je Komisija v svojem sporočilu z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2014-15 ugotovila, da je Turčija strateška partnerica EU na področju gospodarstva in energetske varnosti ter da je sodelovanje s Turčijo pri zunanjepolitičnih vprašanjih bistvenega pomena; ker je Komisija v istem sporočilu izrazila pomisleke glede varstva temeljnih pravic, neodvisnosti sodstva, pravne države, pravice do zbiranje in svobode izražanja;

J.

ker Turčija še vedno, že deveto leto zapored, ne izvaja določb, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo, ter dodatnega protokola k sporazumu; ker ta nepripravljenost močno ovira pogajalski proces;

K.

ker mora Turčija, da bi povečala stabilnost in spodbujala dobre sosedske odnose, okrepiti prizadevanja za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, tudi nerešenih pravnih obveznosti ter sporov zaradi kopenskih in morskih meja ter zračnega prostora z neposrednimi sosedami, v skladu z določbami Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnim pravom;

L.

ker se turške oblasti niso strinjale s ponovnim odprtjem pravoslavnega semenišča na otoku Heybeliada (Halki);

1.

pozdravlja poročilo Komisije o napredku Turčije za leto 2014 in se strinja z mnenjem, da je Turčija ključna strateška partnerica EU in da bi z dejavnimi in verodostojnimi pogajanji začrtali ustrezen okvir za izkoriščanje celotnega potenciala odnosov med EU in Turčijo; poudarja, da bi utegnil proces reform v okviru pogajanj z EU ponuditi odlično priložnost, da bi Turčija vzpostavila močan in pluralističen demokratični sistem s stabilnimi institucijami, kar bi koristilo vsem turškim državljanom, prav tako pa bi utrdilo vezi z EU; poziva Komisijo, naj ponovno oceni način, na katerega so se doslej izvajala pogajanja, in možnosti izboljšanja in okrepitve odnosov in sodelovanja med EU in Turčijo;

2.

poudarja, da bi obema stranema koristil učinkovit in delujoč odnos, temelječ na dialogu, tesnejšem sodelovanju, vzajemni predanosti in pogajanjih med EU in Turčijo, sploh če pomislimo na geografsko bližino, zgodovinske povezave, veliko turško skupnost, ki živi v EU, tesne gospodarske vezi in skupne strateške interese; poziva Turčijo, naj uvrsti proces reform v središče notranjepolitičnih ciljev; meni, da bi morala EU izkoristiti to priložnost in prevzeti vlogo glavnega nosilca procesa nadaljnje demokratizacije v Turčiji, pri tem pa spodbujati splošne vrednote in evropske regulativne standarde kot merila uspešnosti za proces reforme, prav tako pa Turčijo podpirati pri oblikovanju trdnih, demokratičnih institucij in učinkovite zakonodaje, ki bi temeljile na spoštovanju temeljnih svoboščin, človekovih pravic in načel pravne države ter zastopale in ščitile interese vseh slojev turške družbe;

3.

spodbuja turško vlado, naj pospeši pogajanja, in jo poziva, naj se jasno zaveže spoštovanju demokratičnih vrednot in načel, ki tvorijo samo jedro EU; podpira novo Komisijo pri prizadevanjih za okrepitev sodelovanja s Turčijo na podlagi skupnih interesov in izzivov; je seznanjen s tem, da so se novembra 2013 začela pogajanja o poglavju 22 (regionalna politika);

4.

pozdravlja izvolitev najbolj vključujočega in reprezentativnega parlamenta v moderni zgodovini Turčije, ki odraža raznolikost države; pozdravlja odpornost turške demokracije in demokratičnega duha njenih državljanov, kar sta pokazala zelo visoka volilna udeležba in izjemno sodelovanje prostovoljcev civilne družbe na volilni dan; poziva vse politične stranke, naj si prizadevajo za oblikovanje trdne in vključujoče vlade, da bi prišlo do oživitve procesa demokratizacije Turčije in dialoga o reformah z EU;

5.

poudarja, kako pomembno si je močneje prizadevati za medosebne stike, da bi ustvarili primerno ozračje za sodelovanje med Turčijo in EU; zato poudarja, da bi bilo treba v interesu tesnejših povezav med EU in Turčijo doseči oprijemljiv napredek na področju liberalizacije vizumskega režima, in sicer na podlagi zahtev, opredeljenih v načrtu za brezvizumsko ureditev za Turčijo; poudarja, da bi morala EU v vmesnem obdobju poenostaviti pridobivanje vizumov za poslovneže in dejavno spodbujati programe študentske in akademske izmenjave ter spominjati na možnosti dostopa za civilno družbo; meni, da bi boljše možnosti dostopa do EU zagotovile dodatno podporo procesu reform v Turčiji;

6.

ugotavlja, da Turčija še naprej izvaja reforme iz prejšnjih let; v zvezi s tem pozdravlja spremembe pravnega okvira v zvezi s političnimi strankami in volilnimi kampanjami, saj so omogočile vodenje političnih kampanj tudi v drugih jezikih, legalizirale sopredsedovanje strankam in poenostavile predpise, ki urejajo lokalno organizacijo političnih strank; ponovno poudarja, kako pomembno je znižati 10-odstotni volilni prag, saj bi s tem omogočili politično udejstvovanje vsem elementom turške družbe;

7.

poudarja, da bi nova ustava, temelječa na določbah, ki spodbujajo pluralistično, vključujočo in strpno družbo, podkrepila proces reform in zagotovila trdno podlago za temeljne svoboščine in načela pravne države; želi pohvaliti delo spravnega odbora, ki je pred razpustitvijo dosegel soglasje v zvezi s 60 ustavnimi predlogi sprememb; ponovno poziva, naj se proces ustavnih reform nadaljuje, in poudarja, da mora nova ustava temeljiti na splošnem soglasju v celotnem političnem spektru in vsej družbi; spodbuja Turčijo, naj se v okviru procesa ustavnih reform posvetuje z beneško komisijo;

8.

pozdravlja novo strategijo, s katero želi turška vlada vso novo zakonodajo usmeriti prek ministrstva za zadeve EU, s čimer želi okrepiti usklajevalno vlogo ministrstva in izboljšati skladnost zakonodajnih osnutkov s standardi EU; v zvezi s tem priporoča, da se vlada, kadar koli je to mogoče, natančno posvetuje z beneško komisijo in okrepi dialog z Evropsko komisijo o novi zakonodaji, ki jo pripravlja, in izvajanju veljavne zakonodaje, saj bi tako zagotovili združljivost s pravnim redom Unije;

9.

poudarja, kako pomembno v zakonodajnem procesu je ustrezno posvetovanje s civilno družbo; zato priporoča, da se v okviru procesov oblikovanja zakonodaje in politik ter procesa izvajanja nove zakonodaje vzpostavijo strukturirani mehanizmi posvetovanja s civilno družbo; želi pohvaliti živahno civilno družbo v Turčiji; poudarja, da so nujno potrebne dosledne reforme, s katerimi bi zagotovili svobodo združevanja in izražanja, omogočili organizacijam civilne družbe svobodno delovanje brez omejitev in izboljšali njihov dostop do financiranja;

10.

odločno podpira in spodbuja prizadevanja turške vlade in vseh drugih zainteresiranih strani, da bi s pogajanji s Kurdsko delavsko stranko, ki je na seznamu terorističnih organizacij EU, dosegli celovit in trajen zaključek mirovnega procesa s kurdsko skupnostjo in začrtali proces njenega družbeno-gospodarskega in političnega vključevanja; odločno podpira najavo svobodne demokratične stranke HDP o izrednem kongresu Kurdske delavske stranke, da bi odložili orožje in kot metodo spodbujali demokratično politiko; odločno spodbuja vlado, naj še naprej prednostno obravnava in izboljšuje socialne, kulturne in politične pravice ter enako obravnavo državljanov kurdskega porekla; pozdravlja zakon, s katerim naj bi se oblikovala „močnejša pravna podlaga za proces reševanja vprašanja“, ki ga je Velika narodna skupščina Turčije sprejela 11. junija 2014 in ki vključuje ukrepe za izkoreninjenje terorizma, krepitev socialnega vključevanja, ponovno vključevanje tistih, ki izstopijo iz Kurdske delavske stranke in predajo svoje orožje, ter pripravljanje javnega ozračja na vrnitev nekdanjih borcev; meni, da je uspešna rešitev kurdskega vprašanja izjemno pomembna in bi pozitivno prispevala k demokraciji, miru, stabilnosti in varstvu človekovih pravic v Turčiji; zato spodbuja vse politične stranke, naj podprejo ta proces; poziva Komisijo, naj zagotovi tehnično podporo in nameni sredstva, ki so na voljo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, med drugim programom družbeno-gospodarskega vključevanja in izobraževanja na jugovzhodu države, s čimer bi okrepili proces reševanja kurdskega vprašanja; ugotavlja, da bi pogajanja o poglavju 22 (regionalna politika) utegnili pomagati Turčiji pri opredelitvi učinkovitega programa kohezije za jugovzhod države;

11.

obžaluje odločitev turškega državnega vodnega gospodarstva, da nadaljuje z deli na jezu Ilsu, ki bo imel uničujoče družbene, okoljske in politične posledice; opominja, da to regijo naseljujejo predvsem Kurdi in da bo gradnja imela resne posledice za kurdsko prebivalstvo in kulturo;

12.

je zaskrbljen, da indeks zaznave korupcije za leto 2014, ki ga je organizacija Transparency International objavila 3. decembra 2014, omenja zaznano strmo povečanje korupcije v Turčiji v zadnjem letu in da Turčijo zdaj uvršča na 64. mesto; globoko obžaluje način, na katerega so se člani turške vlade in parlamenta odzvali na očitke o korupciji, tudi proti nekdanjim članom vlade, iz decembra 2013, in dejstvo, da preiskave resnih očitkov o korupciji niso bile deležne nadaljnje obravnave; izraža zaskrbljenost nad kazenskim pregonom raziskovalnih novinarjev, ki so spremljali primere korupcije; poziva k pregledni in neodvisni preiskavi očitkov iz decembra 2013; poudarja, da je potrebna močnejša politična volja, s katero bi vzpostavili ustrezen pravni okvir za boj proti korupciji, ki ne spodkopava zgolj demokratičnega delovanja institucij in zaupanja ljudi v demokracijo, pač pa lahko tudi ogrozi gospodarski razvoj in ugodno naložbeno okolje;

13.

je zaskrbljen zaradi nedavnih sprememb zakona o visokem svetu sodnikov in tožilcev ter posledičnega množičnega premeščanja in odpuščanja sodnikov in tožilcev, pa tudi aretacij, premeščanja in odpuščanja policistov, ki so povzročile resne in upravičene pomisleke glede neodvisnosti, nepristranskosti in učinkovitosti pravosodja in delitve oblasti, pa tudi glede načel pravne države, ki ostajajo v osrčju københavnskih meril; je zaskrbljen nad pogostimi spremembami pomembne zakonodaje brez ustreznega posvetovanja z ustreznimi deležniki; pozdravlja odpravo člena 10 protiterorističnega zakona; je vseeno zaskrbljen nad tem, da je področje uporabe protiterorističnega zakona zaradi ohlapnih definicij še zmeraj zelo široko in dopušča izjemno široko razlago; opominja, da je potrebna reforma člena 314 kazenskega zakonika, tako da bo mogoče preganjati zgolj tiste, ki so člani teroristične ali oborožene skupine ali pa prispevajo k njenim dejavnostim; poziva k sprejetju strategije za reformo pravosodja v skladu s standardi EU in v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki; pozdravlja sprejetje prvega ukrepa za skrajšanje najdaljšega pridržanja pred sojenjem z deset na pet let, vendar odločno poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi, saj bi sicer pridržanje dejansko postalo kaznovanje; poudarja, kako pomembno je vzpostaviti regionalna prizivna sodišča in sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotavljanje zakonitega pravnega postopka; spodbuja Turčijo, naj nadaljuje reformo pravosodnega sistema in vsem otrokom zagotovi pravičen in učinkovit dostop do pravnega varstva;

14.

je zelo zaskrbljen zaradi Zakona št. 6532, ki je stopil v veljavo 26. aprila 2014 in je v veliki meri povečal pristojnosti Nacionalne obveščevalne agencije (MIT) ter zmanjšal svobodo medijev, svobodo izražanja in pravico dostopa do informacij javnega interesa, kar povzroča, da je osebje te službe domala imuno na sodne postopke in da se krši zasebnost, saj ta agencija lahko pridobi zasebne podatke brez predhodnega sodnega naloga; meni, da Turčija s temi določbami krši obveznosti mednarodnega humanitarnega prava in lastno nacionalno zakonodajo;

15.

pozdravlja številne pomembne odločitve, ki jih je sprejelo turško ustavno sodišče med zaščito pravne države in temeljnih pravic, kot je svoboda izražanja, kar je ponazorilo odpornost ustavnega sistema; poleg tega ugotavlja, da so sodbe ustavnega sodišča izpostavile nepravilnosti v preiskavah in sodbah v zadevah Ergenekon in Kladivo; pozdravlja dejstvo, da ustavno sodišče še naprej sprejema pritožbe posameznikov; je zaskrbljen zaradi spremembe kazenskega zakonika, zlasti glede uporabe izraza utemeljeni sum, ki dopušča možnost za samovoljne napade na opozicijo; poudarja, da so bile te spremembe odobrene brez posvetovanja s Komisijo, kar je v nasprotju z dogovorom, doseženim med pogajanji;

16.

izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje politične razdvojenosti v Turčiji; spominja, da bi moral biti pluralizem v središču vseh demokratičnih režimov; zato poziva k spodbujanju dialoga v celotnem turškem političnem spektru; poudarja, da je za ključne, dolgoročne procese reforme, novo ustavo in pogovore za rešitev kurdskega vprašanja tak dialog nujno potreben; poziva vladajočo stranko in opozicijo, naj si prizadevata za sodelovanje in dosego soglasja ter dejavno vključujeta civilno družbo v proces odločanja;

17.

pozdravlja, da je bil marca 2014 sprejet akcijski načrt za preprečevanje kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki je pomemben korak za uskladitev turškega pravnega okvira s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, in pričakuje, da bo vlada sprejela nadaljnje ukrepe za izvajanje njegovih priporočil; poudarja, da članstvo v Svetu Evrope Turčijo zavezuje k ohranjanju visokih političnih in pravnih standardov, in jo poziva, naj pri procesu reform tesno sodeluje s Svetom Evrope in beneško komisijo; opominja, da je napredek pri pogajanjih odvisen od spoštovanja načel pravne države in temeljnih pravic;

18.

ugotavlja, da večina preiskav o dogodkih v parku Gezi maja/junija 2013 in obtožbah o nesorazmerni uporabi sile in policijskih zlorabah še poteka in da je bilo doseženega le malo napredka pri identifikaciji domnevnih storilcev; poudarja, da je varuh človekovih pravic po številnih pritožbah, ki jih je prejel v zvezi z uporabo sile policistov med protesti v parku Gezi, objavil poročilo, v katerem je ugotovil, da je bila uporaba sile nesorazmerna; poziva turške oblasti, naj zgladijo spor z vsemi žrtvami, pri katerih ni šlo za nasilne protestnike, in žrtvami, ki niso bile med protestniki, temveč so se na kraju dogodkov znašle zgolj po naključju; poziva k dokončanju učinkovitih in nepristranskih preiskav vseh primerov domnevnega slabega ravnanja državnih uradnikov in k sodnemu pregonu odgovornih; poudarja, da bo po tem treba sprejeti jasna pravila za uporabo sile, ki bodo v skladu z mednarodnimi standardi; odločno poziva k odpravi omejitev za miroljubno zbiranje in poudarja, da drugih zakonov, kot je protiteroristična zakonodaja, ne bi smeli uporabljati za to, da bi ljudem odvzemali pravico do miroljubnega protesta, miroljubne demonstracije pa ne bi smele biti razlog za aretacijo; poziva turško vlado, naj zagotovi primerne, objektivne in pregledne zavore in ravnovesja v zvezi s pooblastili agencij kazenskega pregona; priporoča turškim oblastem, naj vzpostavijo neodvisne in učinkovite mehanizme za pritožbo nad delom policije; izraža globoko zaskrbljenost nad svežnjem notranje varnosti, ki je v nasprotju z načelom sodnega nadzora nad dejavnostmi policije in je preobsežen;

19.

poudarja, da je treba pregledati zakon o turški nacionalni instituciji za človekove pravice, da bi ta postala neodvisen organ s primernimi sredstvi, ki bo odgovoren javnosti in v katerem bodo sodelovale skupine civilne družbe; je seznanjen s priporočili iz poročila varuha človekovih pravic, tudi z zahtevo, naj policija silo uporabi postopoma in sorazmerno ter zgolj kot zadnjo možnost in pod nadzorom; poudarja pomen okrepitve pravice varuha človekovih pravic do pobude, njegove zmogljivosti za izvajanje pregledov na kraju samem in jamstev za ustrezne nadaljnje ukrepe v zvezi z njegovimi odločitvami;

20.

želi pohvaliti Turčijo zaradi rastoče romske civilne družbe; se nadeja, da bodo nove romske organizacije dobile podporo in čas, da bodo lahko odigrale pomembno vlogo v pobudah za sodelovanje, usmerjenih v oblikovanje in izvajanje ukrepov na lokalni in nacionalni ravni; priporoča, da vlada združi obstoječe stanovanjske projekte s socialnimi in dolgoročnimi vidiki, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje; pozdravlja splošne akcijske načrte za boj proti diskriminaciji, ki bi Romom lahko omogočili boljši dostop do trga dela;

21.

poziva turško vlado, naj prednostno zagotovi svobodo medijev in poskrbi za ustrezen pravni okvir, ki bo omogočal pluralnost v skladu z mednarodnimi standardi; obsoja prizadevanja turške vlade, da bi prepovedala dostop do družbenih medijev in spletnih mest oziroma jih blokirala brez sodnega naloga, njen omejevalni pristop k svobodi izražanja ter pritisk na medijske hiše in novinarje, v sklopu katerega pogosto prihaja do ustrahovanja, odpuščanja ali aretacij novinarjev in vsesplošne samocenzure; poudarja, da so se kršitve svobode izražanja po korupcijskem škandalu decembra 2013 povečale; meni, da je treba vzpostaviti pravni okvir, ki bo omogoča popolno preglednost v zvezi z lastništvom medijskih skupin; poudarja, da je EU predana svobodi izražanja v vseh oblikah, in poziva delegacijo EU v Turčiji, naj še naprej spremlja sojenja novinarjem in zagovornikom človekovih pravic;

22.

obsoja nedavne policijske racije in pridržanja številnih novinarjev in predstavnikov medijev, do katerih je prišlo 14. decembra 2014; opozarja, da je svoboden in pluralen tisk osrednje načelo vsakršne demokracije, enako kot pošteno sojenje in neodvisnost sodstva; zato poudarja, da je treba zato v vseh primerih (i) zagotoviti zadostne in pregledne informacije o obtožbah proti obtožencem, (ii) obtožencem zagotoviti poln dostop do obremenilnih dokazov in polno pravico do obrambe ter (iii) zagotoviti primerno obravnavo zadev, da bi brez odlašanja in nedvoumno ugotovili resničnost obtožb; poziva turške organe, naj čim prej pregledajo in obravnavajo te primere, pri tem pa naj, če se bodo postopki nadaljevali, spoštujejo mednarodne postopkovne standarde;

23.

trdi, da so bile nedavne poteze turške vlade proti svobodi tiska in pluralnosti mnenj neskladne s temeljnimi pravicami Evropske unije in torej v nasprotju z duhom pogajalskega procesa;

24.

meni, da so za upoštevanje zavezanosti EU pravni državi in temeljnim vrednotam v Turčiji nujno potrebne reforme na področjih pravosodja in temeljnih pravic ter pravice, svobode in varnosti; verjame tudi, da je izpolnjevanje uradnih meril uspešnosti za odprtje poglavij 23 (pravosodje in temeljne pravice) in 24 (pravica, svoboda in varnost) pomemben korak k spodbujanju resnično učinkovitih reform in za zagotovitev, da bo proces reform v Turčiji oblikovan na podlagi vrednot in standardov EU; ponovno poziva Svet, naj, ko bodo ta merila izpolnjena, začne s pogajanji o pravosodju in temeljnih pravicah ter o pravici, svobodi in varnosti; poziva Turčijo, naj pri tem v čim večji meri sodeluje; poziva Komisijo, naj brez odlašanja spodbudi nadaljnji dialog in sodelovanje s Turčijo na področjih, ki jih pokrivata poglavji 23 in 24, da bi spodbudila soglasje o potrebnih reformah;

25.

pozdravlja odločitev, da bodo reforme v zvezi s pravno državo in temeljnimi pravicami, notranjimi zadevami in civilno družbo deležne povečanega financiranja v okviru instrumenta za predpristopno pomoč 2 za obdobje 2014–2020; poudarja, da so spodbujanje pravne države, demokracije in temeljnih svoboščin osrednja načela predpristopne pomoči; poudarja, da se v skladu s sklepi Sveta iz decembra 2014 uvaja večja skladnost med finančno pomočjo in splošnim doseženim napredkom pri izvajanju predpristopne strategije, tudi polno spoštovanje načel pravne države in temeljnih svoboščin; poleg tega poziva Komisijo, naj natančno spremlja izvajanje instrumenta za predpristopno pomoč II v vseh državah kandidatkah ter naj sredstva, ki so na voljo v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, nameni v podporo svobodi izražanja, vključno s svobodo medijev, pluralnostjo medijev, svobodo združevanja in zbiranja, pravicami sindikatov in svobodo misli;

26.

je seznanjen z dejstvom, da je Turčija prispevala k začetku veljavnosti Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) dne 1. avgusta 2014; kljub temu izraža zaskrbljenost zaradi stalno visoke stopnje nasilja nad ženskami in pomanjkljivega izvajanja določb nacionalnega prava za varovanje žensk pred nasiljem; poziva turške oblasti, naj zagotovijo zadostna zatočišča za zaščito žensk, ki so žrtve nasilja; priporoča vladi, naj spodbuja enakost spolov na političnem, gospodarskem, družbenem, kulturnem, državljanskem in vseh drugih področjih; poziva turško vlado, naj v sodelovanju s civilno družbo in ustreznimi poslovnimi združenji olajša podjetništvo žensk in zmanjša ovire za dostop žensk do gospodarskih dejavnosti, prav tako pa jo v zvezi s tem poziva, naj si zastavi ambiciozne cilje glede dostopa žensk do zaposlitev; poudarja, da poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o razlikah med spoloma za leto 2014 uvršča Turčijo na 125. mesto med 142 državami; močno obžaluje pripombe nekaterih uradnikov in predstavnikov vlade glede vloge žensk v turški družbi in poudarja, da se je treba boriti proti družbenim stereotipom in predsodkom do žensk;

27.

poudarja, kako pomembno je nadaljevati proces reform na področju svobode misli, vesti in veroizpovedi, in sicer z omogočanjem, da verske skupnosti pridobijo status pravne osebe, z odpravljanjem vseh ovir pri izobraževanju, imenovanju, zakonitem prebivanju in nasledstvu duhovnikov, z zagotavljanjem primernega izvajanja vseh ustreznih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in priporočil beneške komisije; v zvezi s tem poudarja potrebo po spodbujanju dialoga z alevitsko skupnostjo in primernem priznanju hiš cema kot verskih središč, pa tudi, da je treba dovoliti ponovno odprtje seminarja Halki in odpraviti ovire za njegovo ustrezno delovanje ter omogočiti javno uporabo cerkvenega naziva ekumenski patriarh; poziva ustrezne turške oblasti, naj obravnavajo vsa nerešena vprašanja, povezana z vračilom zemlje, ki pripada samostanu Mor Gabriel, in drugimi zemljiškimi zahtevki sirske cerkve; opominja na pomen ustreznega izvajanja priporočil beneške komisije glede Imvrosa in Tenedosa v zvezi z varstvom lastninskih pravic in pravico do izobraževanja; poudarja, da je treba v skladu z vrednotami EU v celoti spoštovati pravico do različnih življenjskih slogov, tako laičnih kot temelječih na veroizpovedi, in ohranjati ločitev države od veroizpovedi; poudarja, kako pomembno je zaščititi pravice manjšin; obžaluje dejstvo, da po razveljavitvi predhodnega zakona pred dvema letoma ter zaradi sedanje pravne vrzeli nemuslimanske dobrodelne ustanove ne morejo izvoliti svojih upravnih organov;

28.

poudarja, da je treba priznati pravico do ugovora vesti proti obveznemu služenju vojaškega roka;

29.

poziva Turčijo, naj si resno prizadeva za varstvo pravic skupnosti LGBTI, in meni, da bi ustanovitev posebnega organa za boj proti diskriminaciji, sovražnemu govoru, rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti okrepila pravice posameznikov v Turčiji; poziva Turčijo, naj sprejme celovito protidiskriminacijsko zakonodajo, ki bo vključevala prepoved diskriminacije in sovražnega govora na podlagi etnične pripadnosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti, spola ali spolne identitete, in naj vključi prepoved takšne diskriminacije v novo ustavo; izraža zaskrbljenost zaradi pogostih napadov na transseksualce ter zaradi pomanjkanja varstva oseb LGBTI pred nasilnimi dejanji; močno obžaluje dejstvo, da ostajajo kazniva dejanja iz sovraštva do oseb LGBTI pogosto nekaznovana ali da so kazni storilcem znižane, ker so bili „žrtve krivičnih provokacij“; ponovno poziva turško vlado, naj oboroženim silam naroči, naj prenehajo obravnavati homoseksualnost in transseksualnost kot psihoseksualno bolezen;

30.

izraža obžalovanje zaradi številnih smrti v rudarskih nesrečah v Somi in Ermeneku; pozdravlja, da je Turčija ratificirala konvencijo Mednarodne organizacije dela o varnosti in zdravju v rudnikih, in poziva k hitremu začetku izvajanja te konvencije; poudarja pomen obravnavanja vprašanj zdravja in varnosti pri delu v vseh sektorjih in poziva turške oblasti, naj povečajo preglednost spremljanja nesreč na delovnem mestu s smrtnim izidom; meni, da so svoboda sindikatov, socialni dialog in sodelovanje socialnih partnerjev izjemno pomembni za razvoj cvetoče in pluralistične družbe, in poudarja pomen nadaljnjega napredka na področjih socialne politike in zaposlovanja na podlagi ustreznega in pravočasnega izvajanja konvencij Mednarodne organizacije dela; je seznanjen s pomanjkljivostmi v zakonodaji v zvezi z delavskimi pravicami in pravicami sindikatov; poudarja, da bo treba pravico organiziranja, kolektivnega dogovarjanja in pravico do stavke zaposlenih v zasebnem sektorju in javnih uslužbencev uskladiti s pravnim redom Unije in mednarodnimi standardi; poziva turško vlado, naj pripravi časovni načrt za izboljšanje zakonodaje in njeno uskladitev s standardi Mednarodne organizacije dela; poudarja pomen odprtja poglavja 19 , kako pomembno je, da Turčija izpolnjuje merila uspešnosti za odprtje poglavja o socialni politiki in zaposlovanju; poziva Komisijo, naj Turčiji zagotovi ustrezno tehnično pomoč na področju reforme dela in za spodbujanje standardov EU;

31.

poziva Turčijo, naj sprejme zakonodajo o delovnih pogojih delavcev s krajšim delovnim časom, na primer tistih, ki sedaj delajo v neustreznih pogojih, na negotovih delovnih mestih in ki imajo težave pri včlanjevanju v sindikate; ugotavlja, da sta sektorja rudarstva in gradbeništva najnevarnejši panogi v Turčiji, in poziva k pregledni preiskavi smrtnih nesreč pri delu;

32.

poziva turško vlado, naj zaustavi načrte za izgradnjo jedrske elektrarne Akkuyu; poudarja, da je predvidena lokacija na zelo potresnem področju, zato predstavlja veliko nevarnost ne samo za Turčijo, ampak za vso sredozemsko regijo; zato poziva turško vlado, naj se pridruži Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (konvencija iz Espooja), ki od podpisnic zahteva, da druga drugo obvestijo o morebitnih večjih projektih, ki bodo najbrž imeli velik negativen čezmejni vpliv na okolje, in se o njih medsebojno posvetujejo; zato poziva turško vlado, naj vlade sosednjih držav, kot sta Grčija in Ciper, pozove k sodelovanju ali naj se vsaj z njimi posvetuje o nadaljnjih korakih v zvezi s projektom Akkuyu;

33.

poudarja pomembne prednosti carinske unije med EU in Turčijo; opominja, da se je od začetka carinske unije leta 1996 vrednost dvostranske trgovine med Turčijo in EU povečala za več kot štirikrat, obenem pa so se znatno povečale neposredne tuje naložbe iz EU v Turčijo in poglobilo povezovanje med turškimi in evropskimi podjetji v korist obojih; v zvezi s tem poudarja tudi, da je povečanje pozitivnih učinkov carinske unije tesno povezano z izpolnjevanjem predpisov in meril, sprejetih v tej uniji, zato je zelo zaskrbljen zaradi vse več težav, ki jih imajo evropska podjetja pri trgovanju s Turčijo; opozarja na nedavno oceno carinske unije, ki jo je opravila Svetovna banka in v kateri je poudarjena potreba po uvedbi številnih reform, da bi tudi v prihodnje ohranili ugodno okolje za tesno gospodarsko sodelovanje; zlasti poudarja, da je treba (i) razširiti carinsko unijo na kmetijske proizvode, storitve in javna naročila, (ii) ustvariti ugodne pogoje za nadaljnjo rast trgovine, vključno z enostavnejšo pridobitvijo vizuma za poslovneže, in (iii) dejavno spodbujati posvetovanje in izmenjavo informacij med EU in Turčijo o vplivu prostotrgovinskih sporazumov, ki jih EU sklene s tretjimi državami;

34.

meni, da bi moral politični dialog med Turčijo in EU dopolnjevati redni strukturiran gospodarski dialog na visoki ravni o vprašanjih skupnega pomena, vključno s trgovinskimi odnosi s tretjimi državami; v zvezi s tem poudarja vzajemnost med pravilnim delovanjem pravne države in gospodarskim razvojem; meni, da je pomembno razvijati in krepiti gospodarski, institucionalni in pravni okvir Turčije na področju ekonomske in monetarne politike, s posebnim poudarkom na neodvisnosti centralne banke, ter meni, da bi to lahko prispevalo k usklajevanju pravnega reda Turčije s pravnim redom Unije; ugotavlja, da bi se gospodarsko sodelovanje močno okrepilo, če bi Turčija v zadostni meri izpolnjevala standarde EU o javnih naročilih, konkurenci ter zaposlovanju in socialni politiki;

35.

ponovno potrjuje, da podpira sporazum o ponovnem sprejemu z EU, ki je začel veljati 1. oktobra 2014; spodbuja Komisijo, naj še naprej spremlja napredek Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve; pozdravlja dejanska prizadevanja za izpolnitev meril, določenih v časovnem načrtu za liberalizacijo vizumske ureditve; opozarja, da je dialog o liberalizaciji vizumske ureditve proces, ki je odvisen od dosežkov, in da mora Turčija izpolniti vse zahteve iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve, zlasti celovito in učinkovito izvajanje vseh določb sporazuma o ponovnem sprejetju; ponovno izraža obvezo Turčije, da v celoti in učinkovito uveljavi sporazum o ponovnem sprejetju in liberalizacijo vizumske ureditve v odnosu do vseh držav članic, vključno z nediskriminatornim vstopom na turško ozemlje brez vizuma za državljane vseh držav članic EU; poziva Turčijo, naj popolnoma in učinkovito izvršuje obstoječe dvostranske sporazume o ponovnem sprejemu; spominja, da je Turčija ena ključnih tranzitnih držav za nezakonite migracije v EU in poziva k izboljšanju čezmejnega sodelovanja Turčije s svojimi sosednjimi državami EU na tem področju; pozdravlja začetek veljave zakona o tujcih in mednarodni zaščiti ter ustanovitev generalnega direktorata za upravljanje migracij, s čimer je bil aprila 2014 narejen pomemben korak pri usklajevanju s standardi EU o mednarodni zaščiti zakonitih in nezakonitih migrantov; ugotavlja, da je treba sodelovanje med Turčijo in vsemi državami članicami EU, zlasti na področju zagotavljanja boljšega upravljanja skupnih meja z vsemi državami članicami EU, še okrepiti; poudarja, da mora Turčija dodatno okrepiti varnost na mejah za boj proti nezakonitemu priseljevanju v države EU;

36.

opominja na strateški pomen Turčije za energetsko varnost EU in meni, da je Turčija pomembna partnerica v energetskem sektorju; opozarja na tri projekte južnega plinskega koridorja, ki so bili potrjeni ob koncu leta 2013 in ki bodo povečali zanesljivost oskrbe Turčije s plinom teh izboljšali dostop do EU kot glavnega energetskega trga; meni, da bi lahko Turčija v okviru energetskih trgov, ki med seboj vedno bolj konkurirajo, in potrebe po raznolikih virih energije in transportnih poteh s svojim izjemnim potencialom za obnovljive vire energije zagotovila pomemben prispevek k energetski varnosti EU in njenim ambicijam v zvezi z diverzifikacijo energije v skladu z mednarodnim pravom; je zaskrbljen zaradi tesnejšega sodelovanja med Turčijo in Rusijo na področju energije in zato meni, da bi morala EU pospešiti pogajanja o energiji;

37.

opominja na strateški položaj Turčije kot partnerice EU in članice Nata, njen ključni geopolitični pomen in njen pomen za celovito strategijo, katere cilj je obravnavati varnost in stabilnost v njenem vzhodnem in južnem sosedstvu s posebnim poudarkom na Siriji in Iraku; izpostavlja dejstvo, da je zaradi zelo resnega razvoja dogodkov v regiji in atentatov na evropskih tleh treba v okviru političnega dialoga med EU in Turčijo nujno okrepiti varnostni dialog in sodelovanje z EU o zunanjepolitičnih vprašanjih; poziva Turčijo, naj prevzame dejavno vlogo v mednarodni koaliciji proti terorističnim skupinam, kot je ISIL, in jo prav tako poziva, naj izkoristi vsa sredstva, ki so ji na voljo; poziva Turčijo, naj okrepi ukrepe, s katerimi bi preprečila, da bi tako imenovani tuji bojevniki, denar ali oprema dosegli ISIL in druge ekstremistične skupine na njenem ozemlju; poudarja, da je treba nadaljevati redni protiteroristični dialog med EU in Turčijo, ki je del naših skupnih prizadevanj za boj proti terorizmu v vseh oblikah; poziva Turčijo, naj poskrbi za učinkovit nadzor meja, obenem pa naj še naprej zagotavlja potrebno podporo pri humanitarni pomoči beguncem, ki vstopajo v državo čez mejo s Sirijo, ter zagotovi varnost žrtev državljanske vojne v Siriji; poudarja pomen pogostejšega dialoga in posvetovanj na visoki ravni med EU in Turčijo o zunanjepolitičnih vprašanjih, s čimer bi zagotovili, da se naše politike dopolnjujejo in da bi Turčija postopoma uskladila svojo zunanjo politiko z zunanjo politiko EU;

38.

meni, da bi bilo treba turškega zunanjega ministra povabiti na srečanja Sveta za zunanje zadeve, kadar koli bi bilo to ustrezno; meni, da je potreben okvir za strukturiran dialog, sodelovanje in usklajevanje o vprašanjih zunanje, varnostne in obrambne politike;

39.

obžaluje, da velika narodna skupščina Turčije še vedno ni umaknila grožnje s povodom za napoved vojne, ki jo je izrekla Grčiji, čeprav med Grčijo in Turčijo že nekaj časa potekata dialog in sodelovanje;

40.

izreka pohvalo Turčiji za stalno pomoč približno 1,6 milijona beguncem iz Iraka in Sirije ter za ohranjanje politike odprtih meja za humanitarne namene; pozdravlja direktivo o začasni zaščiti, ki je bila sprejeta oktobra 2014 in ki beguncem podeljuje varen pravni status ter jim omogoča, da pridobijo osebne izkaznice in dostop do trga dela; poziva EU, naj še naprej finančno podpira humanitarno pomoč sirskim in iraškim beguncem v Turčiji; poudarja, da so begunska taborišča dosegla največjo zmogljivost, in opozarja na pritisk, ki ga iskanje prebivališča pomeni za življenje in sredstva beguncev; meni, da bi morala EU zagotavljati aktivno podporo vladi Turčije pri opredeljevanju dolgoročnih programov pomoči za begunce ter spodbujati dostop do izobraževanja, zdravstvene nege in (zakonite) zaposlitve; poziva Komisijo, naj poveča sredstva, ki so na voljo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč II in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, da bi pripomogla k zagotavljanju primerne pomoči lokalnim skupnostim, na katere je vplival velik dotok beguncev; prav tako poziva države članice, naj v duhu pristne delitve odgovornosti najranljivejšim beguncem zagotovijo (začasni) kraj za preselitev;

41.

poziva Turčijo, naj s tehnično in finančno podporo partnerjev omogoči izobraževanje vse večjemu številu sirskih otrok, ki živijo v Turčiji;

42.

poziva turško vlado, naj konča ponavljajoče se kršitve grškega zračnega prostora in teritorialnih voda, pa tudi prelete turških vojaških letal nad grškimi otoki;

43.

poziva turško vlado, naj brez nadaljnjega odlašanja podpiše in ratificira Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS), ki vsebuje nekatere določbe, ki se izvajajo v okviru pravnega reda Unije, in poudarja, da ima Republika Ciper legitimno pravico, da sklene dvostranske sporazume, ki se nanašajo na njeno izključno ekonomsko cono; ponovno poziva Turčijo, naj spoštuje suverene pravice vseh držav članic EU, tudi pravice do raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov, kadar so skladne s pravnim redom Unije in mednarodnim pravom; poziva Turčijo naj se vzdrži vsakršnih ukrepov, ki bi škodili dobrososedskim odnosom in ozračju, ki spodbuja miroljubno rešitev dvostranskih sporov;

44.

obžaluje nepripravljenost Turčije, da bi izpolnila svojo obveznost popolnega in nediskriminatornega izvrševanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med ES in Turčijo v razmerju do vseh držav članic; ponovno opozarja, da ta nepripravljenost močno ovira pogajalski proces;

45.

ponovno izraža odločno podporo ponovni združitvi Cipra na podlagi pravične, celovite in trajne rešitve za obe skupnosti pod okriljem generalnega sekretarja OZN in v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta OZN ter vrednotami in načeli, na katerih je bila ustanovljena EU, in se zavzema za federacijo dveh skupnosti in dveh območij z enotno suverenostjo, enotno mednarodno pravno entiteto in enim samim državljanstvom, pri čemer bi bili obe skupnosti politično enakovredni, vsi državljani pa bi imeli enake možnosti; pozdravlja najavo posebnega odposlanca OZN Espena Bartha Eideja, da bodo voditelji obeh skupnosti ob prvi priložnosti ponovno začeli pogajanja pod okriljem generalnega sekretarja OZN, in izraža močno podporo prizadevanjem posebnega svetovalca OZN za Ciper, ki želi ustvariti pogoje za vnovičen začetek pogovorov; upa, da bo sporočilo ponovne združitve in sprave, ki ga je posredoval pred kratkim izvoljeni voditelj ciprskih Turkov, odprlo nove možnosti v pogajalskem procesu; poziva Turčijo in vse vpletene strani, naj aktivno podpirajo pogajanja o ponovni združitvi in sprejmejo vse potrebne ukrepe za normalizacijo odnosov s Ciprom; poziva Turčijo, naj začne umikati svoje vojake s Cipra ter naj zaprto območje Famaguste preda Združenim narodom v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 550 (1984); istočasno poziva Republiko Ciper, naj pristanišče Famagusta odpre pod nadzorom carine EU, da bi se ustvarila pozitivna klima za uspešen zaključek pogajanj o ponovni združitvi ter da bi se turškim Ciprčanom omogočilo, da z EU trgujejo na zakonit način, ki bi bil za vse sprejemljiv;

46.

spominja na zadevne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in poziva turško vlado, naj nemudoma preneha kršiti človekove pravice ciprskih državljanov in jim preprečevati, da bi uživali in uveljavljali svoje lastninske, verske in druge človekove pravice, ki izhajajo iz ustavnega reda Republike Ciper in pravnega reda Unije, pa tudi temeljnih načel in vrednot EU;

47.

obžaluje turško politiko naseljevanja in Turčijo poziva, naj na zasedenih območjih Cipra ne naseljuje novih turških državljanov v nasprotju z ženevsko konvencijo in načeli mednarodnega prava; poziva Turčijo, naj ustavi vse ukrepe, ki spreminjajo demografsko ravnovesje na otoku in ovirajo rešitev v prihodnosti;

48.

poziva Turčijo, naj odboru za pogrešane osebe omogoči neoviran dostop do vseh ustreznih arhivov in vojaških območij na severnem delu Cipra za namene ekshumacije in mu posreduje vse bistvene informacije, ki bodo prispevale k odkritju premeščenih posmrtnih ostankov; poziva k posebni obravnavi dela odbora za pogrešane osebe;

49.

poziva Turčijo in Armenijo, naj nadaljujeta urejanje odnosov z brezpogojno ratifikacijo protokolov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in odprtjem meje ter z aktivnim izboljševanjem odnosov, s posebnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in gospodarskem vključevanju; pozdravlja dialog, ki poteka med Turčijo in Armenijo;

50.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.