Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52015AE3926

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (prenovitev) (COM(2015) 294 final – 2015/0133 (COD))

UL C 13, 15.1.2016, p. 201–202 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 13/201


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (prenovitev)

(COM(2015) 294 final – 2015/0133 (COD))

(2016/C 013/29)

Samostojni poročevalec:

Brian CURTIS

Svet in Evropski parlament sta 2. julija 2015 oziroma 6. julija 2015 sklenila, da v skladu s členom 43(2) in členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (prenovitev)

(COM(2015) 294 final – 2015/0133 (COD)).

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 2. septembra 2015.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 510. plenarnem zasedanju 16. in 17. septembra 2015 (seja z dne 16. septembra) s 141 glasovi za in 2 vzdržanima glasovoma.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO se na splošno strinja z namero Komisije, da nadgradi tisto, kar deluje dobro, in tako v znatni meri ohrani neprekinjenost svojega dela, obenem pa se odzove na nove zahteve. Meni, da predlagane spremembe ne presegajo tistega, kar je potrebno in primerno za uresničitev osnovnega cilja, tj. izboljšati kakovost podatkov v ribiškem sektorju, dostop do njih in njihovo razpoložljivost.

1.2

Razpoložljivost podatkov je področje, na katerem je napredek najbolj potreben. Postopek, po katerem končni uporabniki od držav članic zahtevajo podatke (t. i. poziv za predložitev podatkov), je prezapleten in zahteva preveč sredstev; zaradi različnih pravil, ki urejajo dostop in so med drugim posledica omejevanja večstranske uporabe teh podatkov, dostopnost podatkov o ribolovni dejavnosti ni enaka v vseh državah članicah; zaradi težav pri dostopu do podatkov iz okvira za zbiranje podatkov (OZP) se ti premalo uporabljajo, s tem pa se izgublja odlična priložnost za potencialno rabo teh podatkov in se po nepotrebnem vlaga v zbiranje istih podatkov za druge namene (npr. za pomorske prostorske politike). Revizija OZP je priložnost, da se po eni strani zagotovi boljša razpoložljivost podatkov o ribištvu širšemu krogu zainteresiranih strani, po drugi strani pa, da se za države članice zmanjša breme zahtev po podatkih z uporabo najnovejših dosežkov tehničnega razvoja.

1.3

Treba pa je še izboljšati kakovost in zanesljivost. Eden od načinov za zagotavljanje visoke kakovosti podatkov bo izvajanje Kodeksa ravnanja evropske statistike in okvira za zagotavljanje kakovosti evropskega statističnega sistema.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Leta 2000 je bil vzpostavljen okvir EU za zbiranje in upravljanje podatkov o ribištvu (1), ki je bil spremenjen leta 2008, iz njega pa je nastal okvir za zbiranje podatkov (OZP) (2). OZP je predstavljal znaten napredek pri oblikovanju usklajenega sklopa pravil EU, ki urejajo zbiranje bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov o ribiškem sektorju, sektorju akvakulture in predelovalnem sektorju.

2.2

Ob sprejetju reforme skupne ribiške politike (SRP) iz leta 2013 (3) sta Svet in Evropski parlament pozvala Komisijo, naj pospeši pripravo predloga za spremembo OZP, da se lahko načela in cilji v zvezi z zbiranjem podatkov, ki so bistveni za podporo spremenjeni skupni ribiški politiki, začnejo čim prej uresničevati v praksi. Namen tega predloga je doseči ta cilj s krepitvijo regionalnega sodelovanja in prilagajanjem novim potrebam po podatkih.

2.2.1

OZP je treba uskladiti s potrebami, ki izhajajo iz nove uredbe o SRP: postopen prehod na največji trajnostni donos, vplivi ribištva na ekosisteme (npr. na zaščitene vrste, habitate morskega dna), okoljski in drugi vplivi akvakulture (prikazani z informacijami o umrljivosti/izgubah ali uporabi zdravil) in učinki obveznosti iztovarjanja.

2.2.2

Z revizijo OZP bi bilo treba tudi zagotoviti, da se podatki zbirajo na podlagi analize stroškov in koristi ali stroškov in uporabe, in sicer z natančnostjo, pridobljeno z znanstvenimi modeli, ter na podlagi povezane stopnje tveganja (na primer izvajanje raziskav vsaka tri leta namesto vsako leto). Takšna analiza bi morala temeljiti na razpravi med upravljavci ribištva, zbiratelji podatkov in subjekti, ki zagotavljajo znanstveno svetovanje.

2.3

Cilj predloga Komisije je uskladiti OZP z drugo zadevno zakonodajo EU v zvezi z zbiranjem podatkov o ribištvu, da se odpravijo prekrivanja in posledično znižajo stroški celotnega sistema zbiranja podatkov o morju. Ločena specifična ocena učinka se ne zdi potrebna, ker je bil OZP vključen v oceno učinka v okviru SRP, pri čemer je bila jasna namera, da naj bi ta zajemala tudi OZP.

3.   Ugotovitve

3.1

OZP je preveč zapleten tako z vidika pravnega okvira kot tudi z vidika izvedbene ureditve. Eden od razlogov za zapletenost in neučinkovitost je podvajanje zahtev po podatkih, ki izhajajo iz OZP in druge zakonodaje EU, kot so na primer uredba o nadzoru (4) in specifične uredbe o statističnih podatkih (5). Poleg tega je treba iste neobdelane podatke poslati v različnih zbirnih oblikah različnim končnim uporabnikom, kar je še eden od razlogov za zapletenost in neučinkovitost.

3.2

Pravna podlaga OZP je preveč predpisujoča in podrobna, zaradi česar je sistem zapleten in premalo odziven na nastajajoče potrebe. Zato je treba končne uporabnike vključiti v oblikovanje zahtev po podatkih, da bodo ustrezale njihovim potrebam.

3.3

Treba bi bilo tudi povečati sinergije s cilji drugih politik EU, predvsem s cilji okvirne direktive o morski strategiji.

V Bruslju, 16. septembra 2015

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Henri MALOSSE


(1)  UL L 176, 15.7.2000, str. 1.

(2)  UL L 60, 5.3.2008, str. 1.

(3)  UL L 354, 28.12.2013, str. 22.

(4)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(5)  UL L 218, 13.8.2008, str. 1,

UL L 403, 30.12.2006, str. 1,

UL L 87, 31.3.2009, str. 1,

UL L 87, 31.3.2009, str. 42,

UL L 87, 31.3.2009, str. 70,

UL L 97, 9.4.2008, str. 13.


Top