26.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 424/58

Poročevalec:

Edgardo Maria IOZIA

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira sporočilo Komisije z dne 17. decembra 2013 in meni, da je zelo pomembno nadaljevati programe podpore za razvoj učinkovite in trajnostne mobilnosti v mestih, kot so Civitas, Inteligentna energija – Evropa (IEE) in drugi. Uskladitev ambicioznih projektov, kot je predlagani, z omejenimi finančni sredstvi, ki so na voljo, je zahtevna preizkušnja, ki mora upoštevati vse možne rešitve za neodložljive pobude na področju trajnostne mobilnosti.

1.2

EESO meni, da je nujno:

1.3

EESO se strinja, da ima mobilnost v mestih strateško vlogo v razvoju v smeri pametnih mest po meri ljudi, ki zmorejo premagati okoljske izzive in se prilagoditi novim razmeram, ter poudarja, da je treba še naprej premagovati sektorsko omejevanje, ki je v mnogih primerih še vedno značilno za prometne politike.

1.4

Pri ukrepih, ki bodo sprejeti, se mora upoštevati, da je treba najti ravnovesje med socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi vidiki, tj. tremi osmi trajnostnega razvoja.

1.5

EESO ne nasprotuje ukrepom za odpiranje mestnega prometa konkurenci in trgu, pod pogojem, da se zavarujejo pravice delavcev in njihova delovna mesta, da se zajamči vzdrževanje razširjene mreže ter zagotovi dejansko izboljšanje storitev in tarif. S stalnim preverjanjem bo treba poskrbeti za dosledno spoštovanje pogodbenih pogojev.

1.6

EESO meni, da bi morala uspešna, učinkovita in trajnostna prometna politika temeljiti na naslednjih elementih:

1.7

EESO poudarja pomen tesnejšega sodelovanja med pristojnimi javnimi organi in državljani ter ponavlja, kar je Komisija zapisala v akcijskem načrtu o mobilnosti v mestih (1) glede posebne pozornosti, ki jo je treba nameniti potrebam, ki jih imajo glede mobilnosti ranljive skupine, na primer starejši ljudje, ljudje z nižjimi dohodki in invalidne osebe z omejeno mobilnostjo, za katere so potrebne posebne politike.

1.8

EESO meni, da bi morala Komisija znova odločno opozoriti na te vidike, ki pomenijo nesprejemljivo diskriminacijo. Prevzeti bi morala obveznost spremljanja stanja v državah članicah, da bi bila pravica do mobilnosti kot temeljna evropska pravica brez diskriminacije zajamčena vsem državljanom.

1.9

EESO poziva, da se obravnava in reši tudi vprašanje revščine v povezavi z mobilnostjo, kot je EU že naredila v primeru energetske revščine in revščine na drugih področjih; države članice morajo uvesti ukrepe v dobro najbolj ranljivih in revnih slojev družbe. Pravica do mobilnosti je pravica vseh, ni je mogoče omejiti samo na ljudi iz premožnejših slojev.

1.10

EESO opozarja na potencial mestne logistike pri doseganju večje učinkovitosti in trajnosti. Logistiki bi bilo treba zato posvetiti dovolj pozornosti v urbanističnem načrtovanju in projektih sodelovanja. EESO pozdravlja tudi pobude, ki jih na tem področju načrtuje Komisija.

1.11

EESO poziva Komisijo, naj v en sam instrument poveže vse pobude in politike na področju mobilnosti v mestih. V ta namen obstaja najmanj pet portalov, kar pomeni zapravljanje virov in zmanjševanje njihove učinkovitosti.

1.12

Evropa in države članice potrebujejo skupno, celostno politiko s skupno, ambiciozno vizijo. Državljane je treba poučiti o alternativnih prometnih sredstvih, ki manj onesnažujejo. Izobraževanje je prvi korak k spremembam. Znova je treba odkriti lepoto mestnih sprehodov ter prevažanja s kolesom v službo in na srečanja s prijatelji. Javne oblasti bi morale to trajnostno mobilnost spodbujati s kulturnimi pobudami, kot sta razvoj zgodovinskih ali arhitekturnih poti v mestnih središčih z vodenimi ogledi in podpora organizaciji kolesarskih tur, ki z živahnostjo pritegnejo pozornost in spodbujajo k posnemanju.

1.13

Sodobna mesta bodo v naslednjih desetletjih z vidika arhitekturnih in urbanističnih načrtov doživela korenite spremembe. EESO predlaga, da se uporabijo vsi možni ukrepi. Po zaslugi IKT, mestnih inovacij in lokalnih pobud je mogoče izboljšati mobilnost in ustvariti mesta, v katerih bo življenje za prihodnje generacije prijetnejše.

1.14

EESO meni, da je treba ustrezno poskrbeti za enakopravno in enotno razporeditev mreže mestnega prometa, da se prebivalci območij s slabim javnim prevozom ali celo brez tega ne bi znašli ujeti v sodobnih mestnih getih.

1.15

Nujno je razviti močno in enotno usklajevanje med vsemi javnimi in zasebnimi organi odločanja na vseh ravneh. Načrti trajnostne mobilnosti v mestih, ki so skladni s cilji na področju podnebja, okolja in energije, varovanja zdravja, prihranka časa in energije, ter predstavljajo izjemno gonilo gospodarstva, morajo postati prednostna naloga na vseh ravneh EU.

1.16

EESO priporoča, da se sprejmejo konkretni ukrepi za razvoj kolesarskih stez in stez za pešce, ki so namenjeni izključno tej vrsti trajnostne mobilnosti; uresničevali bi se, kjer je to mogoče in v povezavi z intermodalnimi vozlišči javnega prometa.

2.1

Evropa je ena od najbolj urbaniziranih celin na svetu. Danes več kot dve tretjini evropskega prebivalstva živita na urbanih območjih in ta odstotek še naprej narašča (poročilo Mesta prihodnosti, Evropska komisija, 2011). V mnogih mestih je mobilnost vse težja in neučinkovita z vidika virov; pogosto so zanjo značilni kronični prometni zastoji, ki letno povzročijo za približno 80 milijard EUR stroškov (glede skupnih stroškov zastojev glej SEC(2011) 358 final), slaba kakovost zraka, nesreče, obremenitev s hrupom in visoke emisije CO2. V Evropi mobilnost v mestih dejansko temelji predvsem na uporabi zasebnih avtomobilov na konvencionalno gorivo.

2.2

Siim Kallas, podpredsednik Evropske komisije in komisar za mobilnost in promet, je dejal: „Obravnavanje težav v zvezi z mobilnostjo v mestih je eden izmed največjih izzivov v prometu današnjega časa, ki jih lahko z usklajenim delovanjem uspešneje rešujemo“ (http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1255_sl.htm).

2.3

Evropski parlament in Svet EU sta priznala, da je treba za večjo energetsko učinkovitost in prihranek energije sprejeti ustrezne strategije v sektorju prometa ter se tako lotiti vprašanja porabe energije in emisij toplogrednih plinov. S tem ciljem je bila sprejeta direktiva 2009/33/ES z dne 23. aprila 2009, katere namen je spodbuditi trg čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz ob upoštevanju njihovega energetskega in okoljskega učinka v vsem življenjskem ciklu.

2.4

Cilj bele knjige Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu, COM(2011) 144 z dne 28. marca 2011, je vzpostaviti sodoben in konkurenčen prometni sistem, spodbuditi gospodarsko rast in zaposlovanje, zmanjšati odvisnost Evrope od nafte ter zmanjšati emisije CO2.

2.5

Promet je v EU trenutno vir četrtine vseh emisij CO2 in zlasti v mestih bistveno prispeva k slabši kakovosti zraka (trdni delci, NOx, HC in CO). Z uporabo drugih goriv namesto bencina in dizelskega goriva bi se zmanjšal okoljski vpliv cestnega prometa, če so ta goriva pridobljena trajnostno.

2.6

EESO je v mnenju o akcijskem načrtu o mobilnosti v mestih (2) v celoti podprl Evropsko komisijo, ki je leta 2009 z objavo načrta za mobilnost v mestih lokalnim, regionalnim in nacionalnim oblastem predlagala načine, kako v mestnih območjih zagotoviti čim višjo in trajnostno kakovost življenja. Vendar pa večina predlaganih ukrepov ni bila obvezujočih.

2.7

Med cilji za konkurenčen in z viri gospodaren prometni sistem, ki jih je predlagala Komisija, so, da se do leta 2030 prepolovi uporaba avtomobilov s „konvencionalnim gorivom“ v mestnem prometu, da se jih do leta 2050 v mestih postopoma odpravi, da se do leta 2030 v velikih mestnih središčih vzpostavi mestno logistiko, ki bo skoraj brez CO2 in da se do leta 2050 število nesreč s smrtnim izidom v cestnem prometu zmanjša na skoraj nič. (3)

2.8

Začenši s povzetkom pobud, ki se jih je Evropska unija lotila za trajnostno mobilnost v mestih, se v tem mnenju pozornost osredotoča na nedavno sporočilo Komisije z naslovom Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih. Ravno pri mestih, za katera je značilna gosta poseljenost, je mogoče preusmeriti sedanji model razvoja v učinkovitejšo rabo razpoložljivih virov.

2.9

Novi okoljski izzivi, s katerimi se bodo morali v bližnji prihodnosti soočiti mesta in meščani, so pripomogli k okrepitvi bistvenega pomena vprašanja mobilnosti v mestih pri oblikovanju „odpornih“ mest (angl. transition town). Pri preučevanju politik za mobilnost v mestnem okolju bi moral pojem odpornosti dati odločilno spodbudo za učinkovitejše vključevanje spreminjanja mest in zagotoviti celosten pristop upravljanja med politikami na področju energetike, okolja in mobilnosti.

2.10

EESO se strinja glede uporabe celostnega pristopa, ki spodbuja ukrepe na različnih področjih, kot so okolje in zdravje, čiste in energetsko učinkovite tehnologije, izboljšanje infrastrukture, urbanistično in prometno načrtovanje, logistika dostave blaga, inovacije in raziskave, varnost na cesti in ozaveščanje javnosti.

2.11

EESO poudarja, kako pomembno je posvetiti pozornost zmanjšanju števila nesreč na cestah in izboljšanju zdravja državljanov s sprejemanjem daljnosežnih strategij za izvajanje vseh primernih ukrepov za uresničevanje ambicioznih ciljev. Vsako človeško življenje, ki ga te politike rešijo, vsaka nesreča, ki se ji zaradi tega izognemo, vsak državljan, ki se ga zaščiti, ima za družbo neprecenljivo vrednost in s tem bi morali presojati nujnost ukrepov.

3.1

Evropske strategije in pobude so usmerjene v spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti v mestih, kot je npr. pospeševanje inovacij na področju prevoznih sredstev v mestnem prometu, spodbujanje intermodalnega mestnega sistema, politik za javni prevoz, hojo in kolesarjenje ter vključevanje mobilnosti v mestih v celovit in strateški okvir razvoja mest. Razpoložljiva sredstva pa so se zmanjšala in ne zadostujejo za pobude, ki jih je treba uvesti na različnih ravneh. Države članice so omejile tudi sredstva za lokalne oblasti, ki so morale upočasniti svoje načrte za izboljšanje mobilnosti v mestih. Nujno je korenito spremeniti smer in znova izbrati krepostno pot naložb in dela, zlasti pa naglo izboljšati kakovost življenja ljudi.

3.2

Pametna mesta in skupnosti

3.3

Evropsko partnerstvo za inovacije – Pametna mesta in skupnosti je nastalo iz pobude za pametna mesta in skupnosti, ki jo je leta 2011 sprožila Evropska komisija; povezuje predstavnike državljanov, podjetij in skupnosti ter jim zagotavlja prostor za opredeljevanje, razvoj in izvajanje inovativnih rešitev ter njihovo uresničitev. Trajnostna mobilnost v mestih je ena od glavnih osi, na katere se osredotoča to partnerstvo, poleg trajnostno grajenih četrti in okolij ter integriranih infrastruktur in procesov v sektorjih energije, informacijske in komunikacijske tehnologije ter prometa.

3.4

Civitas

3.5

Pobuda Civitas, ki jo sofinancira Evropska komisija, od leta 2002 v urbana okolja prinaša svež veter z uvajanjem sistemov trajnostnega prometa v več kot 200 evropskih mestih; danes je to zelo dejavna mreža v tem sektorju. V okviru programa Obzorje 2020 namerava Komisija to pobudo okrepiti in jo usmeriti v uporabo inovativnih tehnologij za uresničevanje konkurenčne in z viri gospodarne mobilnosti. EESO je večkrat poudaril pomen te pobude in drugih pobud s področja spodbujanja trajnostne mobilnosti.

3.6

Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T)

3.7

Evropska unija podpira projekte skupnega interesa v mestnih območjih, kot so dejavnosti za izboljšanje mestne logistike, ki so del nacionalne oziroma mednarodne dobavne verige.

3.8

Konvencija županov

3.9

Prehod na bolj trajnostna prevozna sredstva poteka zelo počasi. Pobuda konvencije županov, ki jo je Komisija začela leta 2008, spodbuja mesta, ki so konvencijo podpisala, naj vprašanja, povezana s prometom in mobilnostjo v mestih, vključijo v akcijske načrte za trajnostno energijo, zajamčijo udeležbo državljanov in – v širšem smislu – sodelovanje civilne družbe (smernice konvencije županov za akcijske načrte za trajnostno energijo).

4.1

Komisija v sporočilu glavno pozornost namenja trenutnim težavam in neučinkovitosti mobilnosti v evropskih mestih, pri čemer obravnava probleme, kot so veliki prometni zastoji, visoke emisije CO2, kakovost zraka, smrtne žrtve v mestnem prometu ter posledice za zdravje ljudi.

4.2

Cilj sporočila je okrepiti podporo evropskim mestom pri spopadanju z izzivi mobilnosti v mestih, da se zagotovi trajnostni razvoj in izpolnitev ciljev glede konkurenčnega in z viri gospodarnega evropskega prometnega sistema.

4.3

Evropska komisija bo zato okrepila podporne ukrepe za trajnostno mobilnost v sektorjih z evropsko dodano vrednostjo, kot je navedeno v nadaljevanju.

4.3.1

Izmenjava izkušenj in predstavitev najboljših praks: primerni ukrepi za razširjanje najboljših praks, posebni portali in oblikovanje skupine evropskih strokovnjakov so jedro dejavnosti, ki se jih je Komisija odločila začeti.

4.3.2

Omogočanje usmerjene finančne podpore: z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi bo mogoče izvajati konkretne skupne ukrepe, zlasti v regijah z omejenimi možnostmi; iz strukturnih skladov, Evropskega socialnega sklada ter drugih razpoložljivih skladov se bodo še naprej financirale zaveze za porabo na področju mestnega prometa.

4.4

Podpora raziskavam in inovacijam: pobuda Civitas 2020 bo v okviru programa Obzorje 2020 omogočila mestom, podjetjem, univerzam in drugim deležnikom, da razvijejo in preskusijo nove pristope za izzive mobilnosti v mestih.

4.4.1

Konkretno Komisija predlaga naslednji način dela:

4.5

Vključevanje držav članic: Komisija poziva države članice, naj ustvarijo prave pogoje, da bi lahko mesta in metropole pripravile in izvajale svoje načrte trajnostne mobilnosti v mestih. To je glavna točka, ki jo obravnava Komisija, in bistveno je, da se države članice nanjo prepričano in pozitivno odzovejo. Subsidiarnost je v tem primeru nepogrešljiva in zmagovalna strategija, pod pogojem, da se vsak potrudi pri svojem delu.

4.6

Skupna prizadevanja: Komisija podaja vrsto konkretnih priporočil za usklajeno delovanje vseh ravni upravljanja ter javnega in zasebnega sektorja pri štirih vidikih: