OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Cilj pobude o enotnem evropskem nebu (SES) je izboljšanje splošne učinkovitosti organizacije in upravljanja evropskega zračnega prostora, in sicer z reformo letalskega sektorja, ki zagotavlja navigacijske službe zračnega prometa. Pobuda temelji na dveh obširnih zakonodajnih svežnjih, SES I in SES II, ki ju sestavljajo štiri uredbe[1], in več kot 20 izvedbenih pravilih in sklepih Komisije[2]. Okvir štirih uredb o SES je povezan z razvojem evropske zakonodaje o varnosti v letalstvu[3], ki Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA)[4] nalaga številne naloge in obravnava uvedbo obsežnega projekta za posodobitev opreme in sistemov za navigacijske službe zračnega prometa v okviru projekta SESAR[5]. Obstoječi predpisi se nanašajo na pet med seboj povezanih stebrov, ki obravnavajo uspešnost, varnost, tehnologijo, človeški faktor in letališča.

Izkušnje, pridobljene z izvajanjem svežnja SES I od leta 2004 in SES II od leta 2009, so pokazale, da so načela in smernice SES veljavne in da je nadaljevanje njihovega izvajanja upravičeno. Vendar pri izvajanju pobude prihaja do velikih zamud, zlasti pri doseganju ciljev uspešnosti in razvoju njenih osnovnih elementov (kot so funkcionalni bloki zračnega prostora ali nacionalni nadzorni organi).

Leta 2009 se je zakonodajalec pri sprejemanju svežnja SES II odločil, da se bo ta pripravil v dveh fazah, in je pozval Komisijo, naj po sprejetju prvega niza izvedbenih ukrepov EASA in revizij v zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa uskladi uredbe o SES in EASA[6]. Prenovitev zakonodajnega svežnja je bila zato že predvidena, predvsem zaradi poenostavitve in pojasnitve meje med pravnima okviroma EASA in SES.

Postopek prenovitve ponuja tudi priložnost, da se oceni učinkovitost obstoječih pravnih določb glede na zamude pri izvajanju pobude o SES. Namen tega postopka revizije pravnega okvira SES, znanega kot SES 2+, je pospešiti izvajanje reforme navigacijskih služb zračnega prometa brez oddaljevanja od njegovih prvotnih ciljev in načel. Ta postopek je tudi del pobude Akta za enotni trg II[7], zato je njegov cilj izboljšanje splošne konkurenčnosti in rasti gospodarstva EU in ne samo sistema upravljanja zračnega prometa.

Namen svežnja SES 2+ je izboljšati nadzor pravil in načrt izvedbe, povečati osredotočenost izvajalcev služb na potrebe strank in izboljšati splošno uspešnost.

Poleg tega bo sveženj SES 2+ poenostavil zakonodajo z odpravo nekaterih prekrivanj v obstoječem okviru. Izraženi so bili pomisleki glede več prekrivajočih se področij v okviru SES, razjasniti pa je treba tudi vloge različnih akterjev na ravni EU. Ta uskladitev štirih uredb o SES in osnovne uredbe o EASA[8] je ukrep za izključno tehnično prilagoditev, ki jo predpisuje zakonodaja. Zaradi obsega prekrivanja uredb je prenovitev preostalih delov štirih uredb o SES in njihova združitev v enega samega logična posledica te prilagoditve.

Obravnavana problematična področja

Prvo obravnavano problematično področje v SES 2+ je nezadostna učinkovitost navigacijskih služb zračnega prometa, ki ostajajo relativno neučinkovite v smislu stroškovne učinkovitosti in učinkovitosti letov ter razpoložljivih zmogljivosti. To je zlasti očitno v primerjavi z ZDA, ki pokrivajo podobno velik zračni prostor. V ZDA je zračni prostor na zračnih poteh pod nadzorom enega samega izvajalca služb, v Evropi pa jih je 38. Izvajalec služb v ZDA nadzira skoraj 70 % več letov z 38 % manj zaposlenih. V Evropi so glavni vzroki za te razlike v produktivnosti pomanjkljivosti pri vzpostavljanju in izvajanju načrta izvedbe, neučinkoviti nadzorni organi in nesorazmerno veliko število pomožnega osebja izvajalcev služb.

Drugi ključni problem je razdrobljen sistem upravljanja zračnega prometa. Evropski sistem upravljanja zračnega prometa sestavlja 27 nacionalnih organov, ki nadzirajo skupno več kot sto izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, s čimer so povezane razlike v sistemih, pravilih in postopkih. Posledica velikega števila izvajalcev služb v Evropi, ki imajo vsak svoj sistem, ki usposabljajo v glavnem le svoje osebje, vzpostavljajo svoje postopke delovanja in so ozemeljsko omejeni na izvajanje služb v majhnem zračnem prostoru, so veliki dodatni stroški. Da bi se odpravila razdrobljenost, je bila s svežnjem SES predstavljena zamisel o vzpostavitvi čezmejnih funkcionalnih blokov zračnega prostora in osrednjega upravljavca omrežja za upravljanje določenih služb na ravni omrežja. Vendar funkcionalni bloki zračnega prostora še niso usmerjeni k izboljšanju uspešnosti delovanja in vloga upravljavca omrežja je še vedno prešibka.

Splošni cilj:

Izboljšati konkurenčnost evropskega sistema zračnega prometa v primerjavi z drugimi primerljivimi regijami in zlasti nadalje razviti pobudo o enotnem evropskem nebu.

Posebni cilji:

· Povečati uspešnost služb zračnega prometa v smislu učinkovitosti.

· Izboljšati izkoriščenost zmogljivosti upravljanja zračnega prometa.

Operativni cilji:

· zagotoviti, da je izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa pregledno, da temelji na tržnih načelih in uporabnosti;

· okrepiti vlogo nacionalnih nadzornih organov;

· okrepiti postopek določanja ciljev in izvajanja načrta izvedbe (vključno z okrepitvijo vloge organa za oceno uspešnosti/enote za oceno uspešnosti);

· začeti strateško preusmeritev funkcionalnih blokov zračnega prostora;

· okrepiti upravljanje in razširiti področja delovanja upravljavca omrežja.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Na spletni strani GD MOVE je bilo med septembrom in decembrom 2012 izvedeno trimesečno javno posvetovanje. Poleg tega sta bila v okviru priprave te pobude organizirana dva dogodka na visoki ravni (konferenca v Limassolu in posvetovanje v Bruslju), potekala pa so tudi številna dvostranska srečanja z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

GD MOVE je pripravil oceno učinka v podporo zakonodajnemu predlogu o izboljšanju učinkovitosti, varnosti in konkurenčnosti enotnega evropskega neba. Sveženj predlaga revizijo štirih Uredb o SES ((ES) št. 549–552/2004, kot so bile spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009) in osnovne uredbe o EASA (Uredba (ES) št. 216/2008, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1108/2009)[9]. Ta pobuda zadeva načrtovanje agende s številko (EU) št. 2014/MOVE/001. Ocena učinka je tudi v časovnem načrtu, objavljenem na spletni strani Komisije[10].

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.        Prenovitev (celotna Uredba)

Štiri uredbe o SES so bile združene v eno samo uredbo, zaradi česar so potrebne številne spremembe vseh posameznih uredb. Novo besedilo je glede na zadevne akterje sestavljeno iz petih poglavij:

- Poglavje I: Splošne določbe

- Poglavje II: Nacionalni organi

- Poglavje III: Izvajanje služb

- Poglavje IV: Zračni prostor

- Poglavje V: Končne določbe

Poleg tega so bili nekateri deli besedila, ki so se prekrivali z veljavno Uredbo (ES) št. 216/2008, odstranjeni iz uredb o SES, nekateri krajši deli iz teh odstranjenih delov pa so bili preneseni v Uredbo (ES) št. 216/2008, da bi se poudarila neprekinjenost pristopa. Večina določb je bila odstranjena iz Uredbe (ES) št. 552/2004, ki se sedaj v celoti črta, razen nekaterih krajših delov v zvezi s Prilogo I o priglašenih organih, ki so bili združeni s prilogo o usposobljenih subjektih, ter nekaterih odstavkov s splošnimi opisi v Prilogi II, ki so preneseni v Prilogo Vb k Uredbi (ES) št. 216/2008, da se poudari potreba po nadaljevanju obstoječih politik.

V skladu s stališčem, da bi se morala Komisija osredotočiti na gospodarski regulativni okvir, zlasti na načrt izvedbe in SESAR, EASA (zdaj EAA v skladu z dogovorom o standardizaciji agencij) pa bi morala postopek podpirati preko usklajevanja priprave osnutkov tehničnih predpisov, je bil dodan nov člen 28, ki opisuje način, kako se zagotovi skladnost med politikami SESAR in novimi tehničnimi predpisi.

Nazadnje so bili na več mestih v uredbo vključeni novi predpisi o izvedbenih in delegiranih aktih, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe.

3.2.        Nacionalni organi (členi 3, 4 in 5 ter opredelitev 36 iz člena 2)

Ena večjih potreb po ukrepanju, opredeljena v oceni učinka, je potreba po okrepitvi vloge nacionalnih organov tako z vidika njihove neodvisnosti kot tudi njihovega strokovnega znanja in izkušenj ter virov. V ta namen člen 3 določa stopnjo neodvisnosti, ki se zahteva od organov v razmerju do izvajalcev služb, ki jih ti organi nadzorujejo. Ker je treba v nekaterih državah članicah izvesti določeno upravno reorganizacijo, je predvideno tudi prehodno obdobje do leta 2020. Vključene so tudi bolj eksplicitne zahteve glede usposobljenosti in neodvisnosti najetega osebja ter okrepitve neodvisnega financiranja organov prek sistema preletnih pristojbin iz člena 14.

Za izboljšanje strokovnega znanja in izkušenj organov je v členu 5 predvidena vzpostavitev mreže nacionalnih organov, ki bi vključevala možnost priprave baze strokovnjakov, s pomočjo katere bi države lahko izkoristile znanje strokovnjakov iz drugih držav članic.

Nazadnje je bila dodana opredelitev pojma „nacionalni nadzorni organ“ s pojasnitvijo, da se za namene te uredbe pristojni organi iz Uredbe (ES) št. 216/2008 štejejo za nacionalne nadzorne organe, zato vzpostavitev druge ravni uprave ni potrebna.

3.3.        Načrt izvedbe in sistem pristojbin (členi 11, 12, 13 in 14)

Člen 11 o načrtu izvedbe je bil spremenjen, da se racionalizira postopek določanja ciljev in da se določanje ciljev osredotoči bolj na lokalno raven. To omogoča bolje informirano in bolj prilagojeno določanje ciljev.

V podporo temu so bile sprejete manjše prilagoditve tudi v členih 12 in 13, ki določata sistem pristojbin, besedilo pa je bilo tudi posodobljeno, tako da določba o financiranju nalog organa zajema tudi razširitev pristojnosti EASA v skladu z Uredbo (ES) št. 1108/2009 zaradi izvajanja nekaterih nalog.

3.4.        Funkcionalni bloki zračnega prostora (člen 16)

Ta člen je bil spremenjen že v skladu z Uredbo (ES) št. 1070/2009, da bi funkcionalni bloki zračnega prostora postali bolj osredotočeni na uspešnost delovanja, in ta postopek se nadaljuje tudi s to revizijo. Funkcionalni bloki zračnega prostora ne bi smeli veljati za statične bloke zračnega prostora, vendar kot pobude, ki jih vodi sektor in ki si prizadevajo za izboljšanje splošnega izvajanja služb. Da bi bilo to mogoče, je treba sektorju omogočiti večjo prilagodljivost pri razvoju funkcionalnih blokov zračnega prostora, tudi za oblikovanje različnih vrst funkcionalnih blokov zračnega prostora, odvisno od tega, kje sektor pričakuje največje sinergije. Zato je poudarek tega člena zdaj bolj na prilagodljivosti „sektorskih partnerstev“, merilo uspeha pa bo, v kolikšni meri bodo dosežene izboljšave uspešnosti.

3.5.        Podporne službe (člen 10 in opredelitev 37 iz člena 2)

Ker je analiza pokazala, da je največji potencial za izboljšave v službah, ki se zagotavljajo za podporo osrednjih služb zračnega prometa, in ker bi se te službe glede na njihovo naravo lahko zagotavljale tudi pod tržnimi pogoji, je bil prejšnji člen 9 Uredbe (ES) št. 550/2004 črtan in nadomeščen s členom o izvajanju podpornih služb v skladu z običajnimi pravili o javnih naročilih. Za osrednje službe zračnega prometa, za katere se šteje, da so naravni monopoli, ostaja zahteva, da se morajo določiti, vendar bi bilo treba podpornim službam omogočiti, da se prosto razvijajo ob uporabi vsega potenciala strokovnega znanja in izkušenj tudi iz drugih sektorjev. Na podlagi modela iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1008/2008 je bila dodana zaščitna klavzula za zagotovitev, da niso ogroženi bistveni varnostni in gospodarski interesi. Predvideno je prehodno obdobje do leta 2020.

V točki 37 člena 2 je vključena opredelitev podpornih služb, da se pojasni, za katere službe velja ta določba.

3.6.        Upravljanje omrežja (člen 17 in opredelitve pojmov 7, 9 in 10 iz člena 2)

Člen 17 o upravljanju omrežja je bil posodobljen na dva načina. Prvič, nedoslednosti so bile odstranjene iz člena, ki je bil preoblikovan tako, da se je seznam vseh služb, ki jih zagotavlja upravljavec omrežja, prenesel v odstavek 2, deli besedila v zvezi s tehničnimi izvedbenimi pravili glede upravljanja pretoka zračnega prometa, torej ne glede samega upravljavca omrežja, pa so bili preneseni v Prilogo Vb Uredbe (ES) št. 216/2008, ki je že vsebovala zadevne ustrezne določbe glede pravil o pretoku zračnega prometa. V zvezi s tem je bil v odstavek 2 dodan sklic na letalski informacijski portal, saj je ta služba do neke mere že povezana s funkcijo upravljavca omrežja, vendar je Uredba izrecno ne navaja.

Drugič, ta člen je revidiran zaradi uskladitve z ubeseditvijo iz Uredbe (ES) št. 1108/2009, pri čemer se beseda „funkcije“ nadomešča z besedo „službe“ in se upravljavca omrežja sistematično obravnava enako kot druge izvajalce služb kar zadeva certifikacijo, nadzor in varnostne zahteve. Jezik zadevnih opredelitev je bil prav tako ustrezno posodobljen.

Nazadnje je bila v člen 17 vključena določba, ki pokriva nadaljnji razvoj upravljavca omrežja v smeri sektorskega partnerstva do leta 2020.

3.7.        Vključenost uporabnikov zračnega prostora (člen 19)

Potreba, da se izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa bolj osredotočijo na uporabnike, je bila v oceni učinka opredeljena kot eno od področij izboljšav. Vključen je nov člen 19, da se zagotovi, da se z uporabniki zračnega prostora opravijo posvetovanja in da so vključeni v odobritev naložbenih načrtov.

4.           NEOBVEZNI ELEMENTI

Vključen je krajši ločeni pojasnjevalni memorandum, ki spremlja predlagane spremembe osnovne uredbe o EASA, tj. Uredbe (ES) št. 216/2008.

Predlog ne vpliva na proračun EU, saj vse funkcije, ki so v njem obravnavane, že obstajajo.

ê 549/2004 (prilagojeno)

2013/0186 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi okvira za oblikovanje Ö o izvajanju Õ enotnega evropskega neba o izvajanju enotnega evropskega neba

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

ê 549/2004 (prilagojeno)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe Ö o delovanju Evropske unije Õ o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 80(2) Ö 100(2) Õ Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[11],

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[12],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[13],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1)       Uredba (ES) št. 549/2004 z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba)[14], Uredba (ES) št. 550/2004 z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (uredba o izvajanju služb)[15], Uredba (ES) št. 551/2004 z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru)[16] in Uredba (ES) št. 552/2004 z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti)[17] so bile bistveno spremenjene. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi jih bilo treba zaradi jasnosti prenoviti.

ê 549/2004 uvodna izjava 1

(2)       Izvajanje skupne prometne politike zahteva učinkovit sistem zračnega prometa, ki zagotavlja varneo in redneo operacijedelovanje služb zračnega prevozastoritev v zračnem prometu in s tem olajšuje prost pretok blaga, oseb in storitev.

ê 549/2004 uvodna izjava 2 (prilagojeno)

Evropski svet je na svoji izredni seji v Lisboni dne 23. in 24. marca 2004 pozval Komisijo, naj predstavi predloge za upravljanje zračnega prostora, nadzor zračnega prometa in upravljanje pretoka zračnega prometa na osnovi dela Skupine na visoki ravni za enotno evropsko nebo, ki jo je ustanovila Komisija. Ta Skupina, ki je sestavljena večinoma iz civilnih in vojaških organov, odgovornih za letalsko navigacijo v državah članicah, je svoje poročilo predložila novembra 2000.

ê 1070/2009 uvodna izjava 2

(3)       Evropski parlament in Svet sta sprejela prvi sveženjpaket zakonodaje o enotnem evropskem nebu, in sicer Uredbo (ES) št. 549/2004 z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba), Uredbo (ES) št. 550/2004 z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o zagotavljanju služb), Uredbo (ES) št. 551/2004 z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (Uredba o zračnem prostoru) in Uredbo (ES) št. 552/2004 z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti), terin tako vzpostavila trdno pravno podlago za brezhiben, interoperabilen in varen sistem upravljanja zračnega prometa (ATM).

ò novo

Sprejetje drugega svežnja, in sicer Uredbe (ES) št. 1070/2009, je dodatno okrepilo pobudo o enotnem evropskem nebu z uvedbo konceptov načrta izvedbe in upravljavca omrežja z namenom dodatnega izboljšanja učinkovitosti evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa.

ê 550/2004 uvodna izjava 3 (prilagojeno)

Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 (okvirna Uredba)[18] določa okvir za oblikovanje enotnega evropskega neba.

ê 551/2004 uvodna izjava 4 (prilagojeno)

Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 (okvirna Uredba)[19] določa okvir za oblikovanje enotnega evropskega neba.

ê 551/2004 (prilagojeno)

(4)       V členu 1 Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisane v Chicagu leta 1944, države podpisnice te konvencije priznavajo, da „ima vsaka država popolno in izključno suverenost nad zračnim prostorom svojega ozemlja“. In v okviru te suverenosti države članice Skupnosti Ö Unije Õ izvajajo pristojnosti javnega organa pri nadzoru zračnega prometa, ob upoštevanju veljavnih mednarodnih konvencij.

ê 552/2004 uvodna izjava 3 (prilagojeno)

Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 (okvirna uredba)[20] določa okvir za vzpostavitev enotnega evropskega neba.

ê 1070/2009 uvodna izjava 1

(5)       Izvajanje skupne prometne politike zahteva učinkovit sistem zračnega prometa, ki zagotavlja varno, redno in trajnostno operacijodelovanje službstoritev v zračnem prometu, optimizira zmogljivosti ter olajšuje prosti pretok blaga, oseb in storitev.

ê 1070/2009 uvodna izjava 37

(6)       Da bi si lahko hkrati prizadevali za okrepitev varnostnih standardov v zračnem prometu in izboljšanje splošne uspešnosti ATM in ANS zračnega prometa za splošni zračni promet v Evropi, je treba upoštevati človeški faktor. Države članice bi morale zato razmisliti o uvedbi načel „kulture pravičnosti“.

ê 549/2004 uvodna izjava 6 (prilagojeno)

(7)       Države članice so sprejele splošno izjavo glede vojaških zadev, povezanih z enotnim evropskim nebom[21]. V skladu s to izjavo bi moralemorajo države članice vzpodbujati zlasti sodelovanje med civilnimi in vojaškimi organi terin olajšati sodelovanje med svojiminjihovimi oboroženimi silami v vseh zadevah, povezanih z upravljanjem zračnega prometa, če menijo, da je to potrebno, in v takšnem obsegu, kakršen se jim zdi potrebenv kolikor je to potrebno.

ê 549/2004 uvodna izjava 3 (prilagojeno)

Za nemoteno delovanje sistema zračnega prometa je potrebna usklajena, visoka raven varnosti navigacijskih storitev zračnega prometa, ki omogoča optimalno uporabo evropskega zračnega prostora, kakor tudi usklajena, visoka raven varnosti v zračnem prometu, skladno z izvajanjem obveznosti navigacijskih služb zračnega prometa v skupnem interesu in obveznosti javne službe. Zato mora sistem ustrezati najvišjim standardom odgovornosti in pristojnosti.

ê 549/2004 uvodna izjava 4

Razvoj enotnega evropskega neba naj se uskladi z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v Skupnosti in njenih držav članic v Eurocontrolu, kakor tudi z načeli Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944.

ê 549/2004 uvodna izjava 5 (prilagojeno)

(8)       Odločitve glede vsebine, obsega in izvedbe vojaških operacij in vojaškega usposabljanja ne sodijo v pristojnost Skupnosti Ö Unije v skladu s členom 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Õ .

ê 549/2004 uvodna izjava 23 (prilagojeno)

Kraljevina Španija in Združeno kraljestvo sta s skupno izjavo ministrov za zunanje zadeve obeh držav 2. decembra 1987 v Londonu sprejela dogovor o boljšem sodelovanju pri uporabi gibraltarskega letališča. Ta dogovor se bo šele začel izvajati.

ê 550/2004 uvodna izjava 1 (prilagojeno)

ð novo

(9)       Države članice so v različnem obsegu prestrukturirale sektorje nacionalnih izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa s povečanjem stopnje njihove neodvisnosti in prostega izvajanja službzagotavljanja storitev. V teh novih razmerah je vedno bolj prisotna nujnost Treba je zagotoviti ð dobro delujoč skupni trg za tiste službe, ki se lahko izvajajo pod tržnimi pogoji, ï in izpolnjevanjepo izpolnjevanju minimalnih zahtev, povezanih z javnim interesom,. ð za tiste službe, za katere se šteje, da so naravni monopoli v skladu s sedanjimi tehnološkimi pogojiï.

ê 550/2004 uvodna izjava 4

Oblikovanje enotnega evropskega neba zahteva sprejetje ukrepov za varno in učinkovito zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa, skladno z organiziranostjo in uporabo zračnega prostora, kakor določa Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru) [22]. Pomembno je zagotoviti usklajen organizacijski okvir za izvajanje takšnih storitev, da bi bilo mogoče primerno odgovoriti na zahtevo uporabnikov zračnega prostora ter varno in učinkovito urejati zračni promet.

ê 551/2004 uvodna izjava 1

Oblikovanje enotnega evropskega neba zahteva usklajen pristop z namenom, da se uredi organiziranost in uporaba zračnega prostora.

ê 551/2004 uvodna izjava 2 (prilagojeno)

V svojem poročilu novembra 2000 je Skupina na visoki ravni za enotno evropsko nebo menila, da je zračni prostor treba načrtovati, urediti in strateško upravljati na evropski ravni.

ê 551/2004 uvodna izjava 3 (prilagojeno)

V sporočilu Komisije o oblikovanju enotnega evropskega neba dne 30. novembra 2001 je izražena zahteva za strukturno reformo, ki bi omogočila oblikovanje enotnega evropskega neba s postopnim, bolj integriranim upravljanjem zračnega prostora in razvojem novih konceptov in postopkov za upravljanje zračnega prometa.

ê 551/2004 uvodna izjava 6

Zračni prostor, ki je skupni vir za vse kategorije uporabnikov, mora biti mogoče uporabljati prilagodljivo, pošteno in pregledno, ob upoštevanju potreb držav članic, ki jih imajo glede varnosti in obrambe, in njihovih obveznosti v okviru mednarodnih organizacij.

ê 551/2004 uvodna izjava 7

Učinkovito upravljanje zračnega prostora je bistveno za povečanje zmogljivosti sistema služb zračnega prometa, za optimalni odgovor na zahteve različnih uporabnikov in za doseganje najboljše prilagodljivosti pri uporabi zračnega prostora.

ê 552/2004 uvodna izjava 1

Za vzpostavitev enotnega evropskega neba je treba sprejeti ukrepe v zvezi s sistemi, sestavnimi deli in pripadajočimi postopki, zato da se zagotovi interoperabilnost evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (EATMN) skladno z zagotavljanjem navigacijskih služb zračnega prometa, kakor so predvidene v Uredbi (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (uredba o zagotavljanju služb)[23], ter organizacijo in rabo zračnega prostora, kakor sta predvideni v Uredbi (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru)[24].

ê 552/2004 uvodna izjava 2 (prilagojeno)

V poročilu Skupine visokih uradnikov za enotno evropsko nebo je potrjena potreba po vzpostavitvi tehnične ureditve na podlagi „novega pristopa“ v skladu z Resolucijo Sveta z dne 7. maja 1985 o novem pristopu k tehničnemu usklajevanju in standardom[25], pri kateri se bistvene zahteve, pravila in standardi dopolnjujejo in so dosledni.

ê 552/2004 uvodna izjava 4 (prilagojeno)

Poročilo Skupine visokih uradnikov potrjuje, da je položaj kljub napredku, doseženemu v zadnjih nekaj letih v smeri nemotenega delovanja EATMN, še vedno nezadovoljiv, saj je združevanje med nacionalnimi sistemi upravljanja zračnega prometa na nizki stopnji, uvajanje novih konceptov obratovanja in tehnologije, potrebnih za zagotovitev dodatne potrebne zmogljivosti, pa počasno.

ê 552/2004 uvodna izjava 5

Povečanje stopnje združevanja na ravni Skupnosti bi pripeljalo do večje učinkovitosti in nižjih stroškov nabave in vzdrževanja sistemov ter izboljšanja koordinacije obratovanja.

ê 552/2004 uvodna izjava 6

Prevlada nacionalnih tehničnih specifikacij, ki se uporabljajo pri nabavi, je pripeljala do razdrobitve trga sistemov in ne omogoča industrijskega sodelovanja na ravni Skupnosti; zato je zlasti prizadeta industrija, saj mora svoje proizvode precej prilagajati posameznemu nacionalnemu trgu; zaradi teh praks sta razvoj in uvajanje nove tehnologije nepotrebno težka, uvajanje novih obratovalnih konceptov, ki so potrebni za povečanje zmogljivosti, pa je upočasnjeno.

ê 549/2004 uvodna izjava 8

Skupnost naj iz teh razlogov in da bi razširila enotno evropsko nebo na večje število evropskih držav, določi skupne cilje in program ukrepanja, ki bi spodbudil prizadevanja Skupnosti, držav članic in različnih gospodarskih interesnih skupin pri oblikovanju bolj integriranega operativnega zračnega prostora, t.j. enotnega evropskega neba, ob upoštevanju razvoja, ki poteka znotraj Eurocontrola.

ê 549/2004 uvodna izjava 24

Ker cilja te uredbe, namreč oblikovanja enotnega evropskega neba, države članice ne morejo doseči same zaradi nadnacionalnega obsega te akcije, in ga lahko bolje dosežejo na ravni Skupnosti, pri čemer lahko zagotovijo podrobna izvedbena pravila, ki upoštevajo posebne lokalne pogoje, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti, kakor določa člen 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje tega cilja.

ê 549/2004 uvodna izjava 9

Kadar države članice ukrepajo, da bi zagotovile skladnost z zahtevami Skupnosti, morajo biti organi, ki skladnost preverjajo, dovolj neodvisni od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa.

ê 549/2004 uvodna izjava 10

Navigacijske službe zračnega prometa, zlasti službe zračnega prometa, ki so primerljive z javnimi organi, je treba funkcionalno ali strukturno ločiti in so v različnih državah članicah organizirane v zelo različnih pravnih oblikah.

ê 549/2004 uvodna izjava 11

Kadar se zahtevajo neodvisne revizije izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, je treba inšpekcijski nadzor, ki ga izvajajo uradni revizijski organi v državah članicah, kjer te službe zagotavlja administrativna služba ali javna institucija, katero navedeni uradni organi nadzirajo, priznati kot neodvisno revizijo ne glede na to, ali so revizijska poročila javno objavljena ali ne.

ê 1070/2009 uvodna izjava 9

(10)     Da se zagotovi dosleden in jasen pregled nad izvajanjem službstoritev v Evropi, bi morali biti nacionalni nadzorni organi dovolj neodvisni in razpolagati z zadostnimi viri. Tem organom njihova neodvisnost ne bi smela preprečevati, da svoje upravne naloge izvajajo v upravnem okviru.

ê 1070/2009 uvodna izjava 10

(11)     Nacionalni nadzorni organi imajo ključno vlogo pri izvajanju načrtov enotnega evropskega neba, zato bi jim morala Komisija za izmenjavo najboljših praks in razvoj skupnega pristopa omogočiti sodelovanje, da bi omogočili izmenjavo najboljše prakse in razvili skupen pristop, tudi prek vključno z okrepljenegaokrepljenim sodelovanjema na regionalni ravni. To sodelovanje bi moralo biti redno.

ê 550/2004 uvodna izjava 6

Države članice so odgovorne, da se navigacijske službe zračnega prometa izvajajo varno in učinkovito, ter za nadzor izvajalcev navigacijskih služb, ki morajo izpolnjevati skupne zahteve, uveljavljene na ravni Skupnosti.

ê 550/2004 uvodna izjava 7

Državam članicam mora biti dovoljeno, da priznanim, tehnično izkušenim, organizacijam zaupajo preverjanje izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in njihovo izpolnjevanje skupnih zahtev, uveljavljenih na ravni Skupnosti.

ê 549/2004 uvodna izjava 20

Sankcije, ki so predvidene za kršitve te uredbe in ukrepov iz člena 3, morajo biti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in ne smejo zmanjšati varnosti.

ê 549/2004 uvodna izjava 17

Socialne partnerje je treba o vseh ukrepih, ki imajo pomemben socialen vpliv, na primeren način obvestiti in jih vključiti v posvetovanja. Posvet je treba opraviti tudi z Odborom za sektorski dialog, ustanovljenim na podlagi Sklepa Komisije 1998/500/ES z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi Odborov sektorskega dialoga med socialnimi partnerji na evropski ravni[26].

ê 1070/2009 uvodna izjava 11 (prilagojeno)

(12)     Socialne partnerje bi bilo treba bolje obveščati in se z njimi posvetovati o vseh ukrepih, ki imajo pomembne socialne učinke. Posvetovati bi se bilo treba tudi na ravni Skupnosti Ö Unije Õ , z Odborom za sektorski dialog, ustanovljenim na podlagi Sklepa Komisije 98/500/ES[27].

ê 550/2004 uvodna izjava 11

Pogoji za certificiranje morajo biti objektivno utemeljeni, brez razlikovanja, sorazmerni, transparentni in združljivi z ustreznimi mednarodnimi standardi.

ê 550/2004 uvodna izjava 2 (prilagojeno)

Poročilo Skupine na visoki ravni za enotno evropsko nebo v novembru 2000 je potrdilo, da obstaja potreba po pravilih na ravni Skupnosti za uvedbo razlikovanja med funkcijami zakonodaje in izvajanja storitev in za vzpostavitev sistema certificiranja z namenom, da se zavarujejo zahteve javnega interesa predvsem glede varnosti in za izboljšanje sistema pristojbin.

ê 550/2004 uvodna izjava 10

Uvesti je treba skupni sistem za certificiranje izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki bi natančno opredeljeval načine za določanje pravic in obveznosti teh izvajalcev, ter za redno nadziranje izpolnjevanja teh zahtev.

ê 550/2004 uvodna izjava 12

Dovoljenja morajo države članice v okviru varnostnih zahtev medsebojno priznati, da lahko izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa svoje storitve zagotavljajo tudi v drugi državi članici, ki ni država, v kateri so dovoljenje pridobili,

ê 550/2004 uvodna izjava 14

Sistem certificiranja naj predvidi okvir, ki državam članicam omogoča določiti izvajalce služb zračnega prometa ne glede na to, kje so pridobili dovoljenje, ker je to v interesu varnega vodenja zračnega prometa prek meja držav članic ter v korist uporabnikov zračnega prostora in njihovih potnikov.

ê 550/2004 uvodna izjava 5

Izvajanje služb zračnega prometa kakor predvideva ta uredba je povezano z izvajanjem pooblastil javnega organa, ki niso ekonomske narave in zato ne upravičujejo uporabe konkurenčnih pravil iz Pogodbe.

ê 550/2004 uvodna izjava 13

ð novo

(13)     Izvajanje komunikacijskih, navigacijskih ter nadzornih služb kakor tudi ð meteoroloških in ï letalskih informacijskih služb je treba organizirati pod tržnimi pogoji, pri čemer je treba upoštevati posebne lastnosti teh služb in ohraniti visoko raven varnosti.

ê 550/2004 uvodna izjava 15

Pomembno je, da bi države članice na podlagi svojih analiz varnosti lahko določile enega ali več izvajalcev meteoroloških služb, za en del zračnega prostora ali za celoten zračni prostor v njihovi pristojnosti, ne da bi jim bilo treba za to izvesti javni razpis.

ê 550/2004 uvodna izjava 19

Tarifni pogoji za uporabnike zračnega prostora morajo biti pošteni in pregledni.

ê 550/2004 uvodna izjava 20

Nadomestila, ki jih plačujejo uporabniki, bi morala predstavljati plačilo za uporabo naprav in storitev, ki jih nudijo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in države članice. Višina pristojbin za uporabo mora biti sorazmerna s stroški, ob upoštevanju varnosti in ekonomske učinkovitosti.

ê 550/2004 uvodna izjava 21

(14)     Med uporabniki zračnega prostora ne sme biti nobene diskriminacije pri zagotavljanju enakovrednih navigacijskih služb zračnega prometa.

ê 550/2004 uvodna izjava 22

Nekatere naprave in storitve ponudijo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa neposredno v povezavi z letom zrakoplova in za te naprave in storitve bi jim moralo biti omogočeno dobiti plačilo po načelu „uporabnik plača“, kar pomeni, da morajo uporabniki zračnega prostora plačati stroške, ki jih povzročijo, na kraju uporabe ali čim bliže temu kraju.

ê 550/2004 uvodna izjava 23

Pomembno je, da se zagotovi preglednost stroškov, ki iz uporabe teh naprav in storitev izhajajo. Vse spremembe sistema ali višine nadomestil je treba uporabnikom zračnega prostora ustrezno pojasniti; takšne spremembe ali vlaganja, ki jih predvidevajo izvajalci navigacijskih služb, je treba pojasniti v okviru izmenjave informacij med njihovimi organi upravljanja in uporabniki zračnega prostora.

ê 550/2004 uvodna izjava 24

Nadomestila bi moralo biti mogoče do določene mere spreminjati z namenom, da se doseže kar največjo zmogljivost celotnega sistema. Finančne spodbude utegnejo biti koristno sredstvo za pospeševanje uvedbe opreme, locirane na zemlji ali v zraku, ki povečujejo zmogljivosti, za nagrajevanje večje storilnosti ali za nadomestilo za neprijetnosti zaradi izbire manj zanimivih poti.

ê 550/2004 uvodna izjava 25

V okviru teh prihodkov, ki ustvarjajo soliden donos na aktivo, in v neposredni povezavi s prihranki, ki izhajajo iz izboljšane učinkovitosti, naj Komisija preuči možnost ustvarjanja rezerve z namenom, da bi se zmanjšali neugodni učinki nenadnega povečanja nadomestil za uporabnike zračnega prostora v obdobjih manjšega prometa.

ê 550/2004 uvodna izjava 26

Komisija naj preuči možnost vzpostavitve sistema začasne finančne pomoči v podporo ukrepom za povečanje zmogljivosti evropskega sistema kot celote za nadzor zračnega prometa.

ê 1070/2009 uvodna izjava 7 (prilagojeno)

(15)     Zasnova skupnih projektov, namenjenih pomoči uporabnikom zračnega prostora in/ali izvajalcem storitev navigacijskih služb zračnega prometa pri izboljšanju skupne navigacijske infrastrukture, izvajanja zagotavljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa in uporabe zračnega prostora, zlasti tistih, potrebnih za izvajanje osrednjega načrta ATM, Ö kot je bil potrjen s Sklepom Sveta 2009/320/ES[28] v skladu s členom 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007, Õ ne bi smela vplivati na že obstoječe projekte s podobnimi cilji, za katere se je odločila ena ali več držav članic. Določbe o financiranju razvoja skupnih projektov ne bi smele posegati v način priprave teh skupnih projektov. Komisija lahko predlaga uporabo finančnih sredstev, kot so sredstva vseevropskih prometnih omrežij ali Evropske investicijske banke, v podporo skupnim projektom, zlasti za pospešitev izvajanja programa SESAR, v večletnem finančnem okviru. Brez poseganja v dostop do zgoraj omenjenih finančnih sredstev bi lahko države članice same določile, kako bodo porabljeni prihodki od prodaje pravic letalskega sektorja na dražbah v skladu s sistemom trgovanja s pravicami do emisij, in v zvezi s tem v zvezipretehtalejo, ali bi bil lahko del teh prihodkov porabljen za financiranje skupnih projektov na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

ê 550/2004 uvodna izjava 27

Komisija mora v sodelovanju z Eurocontrolom, nacionalnimi nadzornimi organi in uporabniki zračnega prostora redno pregledovati, kako se nadomestila za uporabnike zračnega prostora določajo in pobirajo.

ê 551/2004 uvodna izjava 8

Dejavnosti Eurocontrola potrjujejo, da realno ni mogoče ločeno razvijati mreže zračnih poti in strukture zračnega prostora, kajti vsaka posamezna država članica je sestavni del evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (EATMN) tako v Skupnosti kakor tudi zunaj nje.

ê 551/2004 uvodna izjava 13

Bistvenega pomena je, da se doseže skupna, usklajena struktura zračnega prostora v smislu zračnih poti in sektorjev, da sedanja in prihodnja organizacija zračnega prostora temelji na skupnih načelih ter da se zračni prostor oblikuje in upravlja v skladu z usklajenimi pravili.

ò novo

(16)     Koncept upravljavca omrežja je ključnega pomena za izboljšanje uspešnosti upravljanja zračnega prometa na ravni omrežja zaradi centralizacije določenih služb, ki se najučinkoviteje izvajajo na ravni omrežja. Da bi se olajšalo obravnavanje kriznih razmer v letalstvu, bi moral upravljavec omrežja zagotavljati usklajevanje v takih kriznih razmerah.

(17)     Komisija je prepričana, da se lahko varna in učinkovita uporaba zračnega prostora doseže le s tesnim sodelovanjem civilnih in vojaških uporabnikov zračnega prostora, predvsem na podlagi koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora in učinkovitega civilno-vojaškega usklajevanja, kot ga uvaja ICAO, in poudarja pomembnost okrepitve civilno-vojaškega sodelovanja med civilnimi in vojaškimi uporabniki zračnega prostora.

(18)     Natančnost informacij o statusu zračnega prostora in o posebnih stanjih v zračnem prometu ter njihovo pravočasno posredovanje civilnim in vojaškim kontrolorjem, neposredno vplivata na varnost in učinkovitost operacij. Pravočasen dostop do najnovejših informacij o statusu zračnega prostora je bistven za vse stranke, ki želijo pri vložitvi ali ponovni vložitvi svojih načrtov letenja izkoristiti razpoložljive strukture zračnega prostora.

ê 550/2004 uvodna izjava 16

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa morajo z ustreznimi dogovori uvesti in ohranjati tesno sodelovanje z vojaškimi organi, ki so odgovorni za dejavnosti, ki utegnejo imeti vpliv na splošni zračni promet.

ê 550/2004 uvodna izjava 17

Računovodska evidenca vseh izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa mora biti kar najbolj pregledna.

ê 550/2004 uvodna izjava 18

Uvedba usklajenih načel in pogojev za dostop do operativnih podatkov mora olajšati izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa ter delovanje uporabnikov zračnega prostora in letaliških družb v novih razmerah.

ê 551/2004 uvodna izjava 9

Za splošni zračni promet na zračnih poteh v zgornjem zračnem prostoru je treba postopno uvesti bolj integrirani operativni zračni prostor; zato je treba ustrezno določiti povezave med zgornjim in spodnjim zračnim prostorom.

ê 551/2004 uvodna izjava 10

Evropsko zgornje letalsko informacijsko področje (EUIR), ki zajema zgornji zračni prostor v pristojnosti držav članic v okviru te uredbe, mora olajšati skupno načrtovanje in objavo letalskih informacij, da bi se odpravila regionalna ozka grla.

ê 1070/2009 uvodna izjava 30 (prilagojeno)

(19)     Zagotavljanje sodobnih, popolnih, kakovostnih in pravočasnih letalskih informacij pomembno vpliva na varnost ter olajševanje dostopa do zračnega prostora Skupnosti Ö Unije Õ in svobode gibanja v njem. Ob upoštevanju osrednjega načrta ATM bi morala Skupnost Ö Unija Õ prevzeti pobudo in posodobiti ta sektor v sodelovanju z Eurocontrolom Ö upravljavcem omrežja Õ ter zagotoviti, da imajo uporabniki dostop do teh podatkov prek ene javne točke dostopa, kar omogoča sodobno, uporabnikom prijazno in potrjeno celostno obveščanje.

ê 551/2004 uvodna izjava 11

Uporabniki zračnega prostora se soočajo z različnimi pogoji dostopa do zračnega prostora in nimajo enake svobode gibanja znotraj zračnega prostora. Vzrok temu je pomanjkanje usklajenosti v klasifikaciji zračnega prostora.

ê 551/2004 uvodna izjava 12

Preureditev zračnega prostora mora temeljiti na operativnih zahtevah ne glede na obstoječe meje. Skupna splošna načela za oblikovanje enotnih funkcionalnih blokov zračnega prostora je treba izdelati po posvetovanju z Eurocontrolom in na podlagi njegovih tehničnih nasvetov.

ê 551/2004 uvodna izjava 14

Koncept prilagodljive uporabe je treba uporabljati učinkovito; optimizirati uporabo sektorjev zračnega prostora, zlasti v obdobjih prometnih konic v splošnem zračnem prometu in v conah zračnega prostora z veliko gostoto prometa ob sodelovanju med državami članicami glede uporabe teh sektorjev za vojaške operacije in usposabljanje. V ta namen je treba dodeliti ustrezne vire za učinkovito izvajanje koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora, pri čemer se upoštevajo tako potrebe civilnih kakor vojaških organov.

ê 551/2004 uvodna izjava 15

Države članice si morajo prizadevati za sodelovanje s sosednjimi državami članicami, da bi se koncept prilagodljive uporabe zračnega prostora uporabljal prek nacionalnih meja.

ê 551/2004 uvodna izjava 16

Enotno in pravočasno upravljanje zračnega prostora in izvajanje sprememb sta omejena zaradi razlik v organiziranosti sodelovanja med civilnimi in vojaškimi organi. Uspeh enotnega evropskega neba je odvisen od učinkovitega sodelovanja med civilnimi in vojaškimi organi, brez poseganja v posebne pravice in odgovornosti držav članic na področju obrambe.

ê 551/2004 uvodna izjava 17

Vojaške operacije in usposabljanje je treba zavarovati vedno, kadar lahko uporaba skupnih načel in meril škodljivo vpliva na njihovo varno in učinkovito izvajanje.

ê 551/2004 uvodna izjava 18

Za izboljšanje učinkovitosti pri upravljanju pretoka zračnega prometa bi bilo treba uvesti ustrezne ukrepe, ki bi obstoječim operativnim enotam, vključno s Centralno enoto Eurocontrola za upravljanje pretoka zračnega prometa, pomagali pri zagotavljanju učinkovitih letalskih operacij.

ê 552/2004 uvodna izjava 10

Za sisteme bi bilo treba uvesti izvedbena pravila glede interoperabilnosti, kjerkoli so potrebna za dopolnitev ali nadaljnjo izpopolnitev bistvenih zahtev; ta pravila je treba uvesti tudi, če so potrebna za laže koordinirano uvajanje novih, dogovorjenih in veljavnih konceptov obratovanja ali tehnologij; skladnost s temi pravili je treba stalno vzdrževati; ta pravila bi se morala naslanjati na pravila in standarde, ki jih razvijejo mednarodne organizacije, kakšna je Eurocontrol ali ICAO.

ê 552/2004 uvodna izjava 7

Zato je v interesu vseh, ki se ukvarjajo z upravljanjem zračnega prometa, da se razvije nov partnerski pristop, ki bo omogočal uravnoteženo udeležbo vseh vpletenih strani ter spodbujal ustvarjalnost in delitev znanja, izkušenj in tveganja; cilj takega partnerstva bi moral biti, v sodelovanju z industrijo, opredelitev koherentnega niza specifikacij Skupnosti, ki lahko zadovolji najširši možni razpon potreb.

ê 552/2004 uvodna izjava 11

Razvoj in sprejetje specifikacij Skupnosti v zvezi z EATMN, njenimi sistemi, sestavnimi deli in pripadajočimi postopki je ustrezen način opredelitve tehničnih in obratovalnih pogojev, potrebnih za zadovoljitev bistvenih zahtev in zadevnih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti; skladnost z objavljenimi specifikacijami Skupnosti, ki ostane prostovoljna, vzpostavi domnevo o spoštovanju bistvenih zahtev in ustreznih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti.

ê 552/2004 uvodna izjava 12

Specifikacije Skupnosti bi morali vzpostaviti evropski organi za standarde v sodelovanju z Evropsko organizacijo za opremo civilnega letalstva (Eurocae) in Eurocontrolom v skladu s splošnimi postopki Skupnosti za standardizacijo.

ê 552/2004 uvodna izjava 13

Postopki za ugotavljanje skladnosti ali primernosti za rabo sestavnih delov bi morali temeljiti na uporabi modulov, za katere velja Sklep Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti in o pravilih za pritrditev in uporabo znaka skladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivah o tehnični uskladitvi[29]; ti moduli bi morali biti, kolikor je mogoče, razširjeni tako, da bi zajeli specifične zahteve zadevnih industrij.

ê 552/2004 uvodna izjava 14

Zadevni trg je majhen ter zajema sisteme in sestavne dele, ki se uporabljajo skoraj izključno za upravljanje zračnega prometa in niso namenjeni splošni javnosti; zato bi bilo pretirano nameščati znak CE na sestavne dele, saj na podlagi ocene skladnosti in/ali primernosti za rabo zadostuje proizvajalčeva izjava o skladnosti; to ne bi smelo vplivati na obveznosti proizvajalcev, da znak CE namestijo na nekatere sestavne dele za potrditev njihove skladnosti z drugo zakonodajo Skupnosti v zvezi z njimi.

ê 552/2004 uvodna izjava 15

Začetek obratovanja sistemov za upravljanje zračnega prometa bi moral biti pogojen s preverjanjem skladnosti z bistvenimi zahtevami in zadevnimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti; uporaba specifikacij Skupnosti vzpostavi domnevo o spoštovanju bistvenih zahtev in ustreznih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti.

ê 552/2004 uvodna izjava 16

Uporaba te uredbe v celoti bi morala biti dosežena s prehodno strategijo, oblikovano za doseganje ciljev te uredbe, pri čemer ne bi smele nastati ovire v zvezi z razmerjem med stroški in koristmi za ohranitev obstoječe infrastrukture.

ê 549/2004 uvodna izjava 7

Zračni prostor je omejen vir, katerega optimalna in učinkovita uporaba je mogoče le, če se upoštevajo potrebe vseh uporabnikov, in ga, kadar je primerno, zastopajo v celotnem procesu razvoja skupnega evropskega neba, v procesu odločanja in izvajanja, pri čemer je vključen Odbor za enotno evropsko nebo.

ê 549/2004 uvodna izjava 25

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[30] –

ê 549/2004 uvodna izjava 26 (prilagojeno)

Člen 8(2) Standardnega poslovnika za odbore[31], ustanovljenem na podlagi člena 7(1) Sklepa 1999/468/ES, vsebuje standardno določbo, po kateri predsednik odbora lahko odloči, da povabi tretjo stran na sestanek tega odbora. Predsednik Odbora za enotno evropsko nebo po potrebi povabi predstavnike Eurocontrola, naj se udeležijo sestankov v vlogi opazovalcev ali strokovnjakov -

ê 549/2004 uvodna izjava 18

Zainteresirane strani, kot so izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora, letališke družbe, letalska industrija in predstavniški organi strokovnega osebja, bi morali imeti možnost, da Komisiji svetujejo o tehničnih vidikih uveljavljanja enotnega evropskega neba.

ê 549/2004 uvodna izjava 12

Zaželeno je, da se enotno evropsko nebo razširi na tretje evropske države bodisi v okviru sodelovanja Skupnosti z Eurocontrolom po njenem pristopu k tej organizaciji ali z dogovori, ki jih Skupnost sklene s tretjimi državami.

ê 549/2004 uvodna izjava 13

Pristop Skupnosti k Eurocontrolu je pomemben dejavnik za uresničevanje vseevropskega zračnega prostora.

ê 549/2004 uvodna izjava 14

V okviru uresničevanja enotnega evropskega neba naj Skupnost, kadar je primerno, uveljavi najvišjo raven sodelovanja z Evrocontrolom, da zagotovi sinergijo njunih zakonodaj in skladnost strategij ter tako prepreči dvojno uporabo.

ê 549/2004 uvodna izjava 15 (prilagojeno)

V skladu s sklepi Skupine na visoki ravni je Eurocontrol organ z ustreznimi izkušnjami, ki lahko nudi podporo Skupnosti v njeni vlogi zakonodajalca. Zato je treba predvideti ukrepe za izvajanje zadev, ki izhajajo iz pristojnosti Eurocontrola zaradi pooblastil, podeljenih tej organizaciji, ob upoštevanju pogojev, ki jih je treba vključiti v okvir sodelovanja med Komisijo in Eurocontrolom.

ê 549/2004 uvodna izjava 16

Pri pripravi ukrepov za oblikovanje enotnega evropskega neba so potrebna obsežna posvetovanja z ekonomskimi in socialnimi akterji.

ê 550/2004 uvodna izjava 8

Nemoteno delovanje sistema zračnega prometa prav tako zahteva enotne in visoke varnostne standarde za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa.

ê 550/2004 uvodna izjava 9

Sprejeti je treba ustrezne ukrepe za uskladitev sistemov licenciranja kontrolorjev, da bi izboljšali razpoložljivost kontrolorjev in spodbudili medsebojno priznavanje licenc.

ê 550/2004 uvodna izjava 28

Brez poseganja v organiziranost sistema za nadziranje in objavljanje poslovanja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in zaradi posebne občutljivosti informacij o teh izvajalcih, naj nacionalni nadzorni organi ne razkrivajo informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne tajnosti -

ê 549/2004 uvodna izjava 19

Zmogljivosti celovitega sistema navigacijskih služb zračnega prometa na evropski ravni je treba redno ocenjevati zaradi kontrole učinkovitosti sprejetih ukrepov in sprejetja dodatnih ukrepov z obveznim upoštevanjem visoke ravni varnosti.

ê 549/2004 uvodna izjava 21

Učinke ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, je treba oceniti z vidika poročil, ki jih mora Komisija redno predložiti.

ê 551/2004 uvodna izjava 19

V skladu s časovnim načrtom in ustreznimi študijami je zaželen razmislek o razširitvi koncepta zgornjega zračnega prostora na spodnji zračni prostor -

ê 549/2004 uvodna izjava 22

Ta uredba ne vpliva na pristojnost držav članic, da sprejmejo določbe v zvezi z organiziranostjo njihovih oboroženih sil. Ta pristojnost držav članic lahko vodi k sprejetju ukrepov, ki njihovim oboroženim silam omogočajo zadosten zračni prostor za ustrezno izobraževanje in usposabljanje. Zato, da se omogoči izvajanje te pristojnosti, pa je treba sprejeti zaščitno klavzulo.

ê 552/2004 uvodna izjava 19 (prilagojeno)

Zaradi pravne varnosti je pomembno zagotoviti, da vsebina nekaterih določb pravnega reda Skupnosti, sprejetih na podlagi Direktive 93/65/EGS, ostane v veljavi nespremenjena. Za sprejetje izvedbenih pravil v okviru te uredbe, ki ustrezajo takim določbam, bo potrebno nekaj časa -

ê 552/2004 uvodna izjava 18 (prilagojeno)

Direktiva Sveta 93/65/EGS z dne 19. julija 1993 o opredelitvi in uporabi združljivih tehničnih specifikacij za nakup opreme in sistemov za vodenje zračnega prometa[32] je omejena na obveznosti naročnikov; ta uredba je bolj celovita, saj zajema obveznosti vseh akterjev, vključno z izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora, industrijo in letališči, ter predvideva pravila, ki se uporabljajo za vse, in sprejetje specifikacij Skupnosti, ki kljub prostovoljnosti vzpostavljajo domnevo o izpolnjevanju bistvenih zahtev. Zato je treba Direktivo 93/65/EGS, Direktivo Komisije 97/15/ES z dne 25. marca 1997 o sprejetju Eurocontrolovih standardov in spremembi Direktive Sveta 93/65/EGS o opredelitvi in uporabi združljivih tehničnih specifikacij za nakup opreme in sistemov za upravljanje zračnega prometa[33] ter uredbi Komisije (ES) št. 2082/2000 z dne 6. septembra 2000 o sprejetju Eurocontrolovih standardov in spremembi Direktive 97/15/ES[34] in (ES) št. 980/2002 z dne 4. junija 2002 o spremembi Uredbe (ES) št. 2082/2000 po prehodnem obdobju razveljaviti.

ê 552/2004 uvodna izjava 8

Notranji trg je cilj Skupnosti, zato bi morali ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, prispevati k njegovemu postopnemu razvoju na tem področju.

ê 552/2004 uvodna izjava 9

Zato je ustrezno opredeliti bistvene zahteve, ki bi se morale uporabljati za evropsko mrežo za upravljanje zračnega prometa, njene sisteme, sestavne dele in pripadajoče postopke.

ê 552/2004 uvodna izjava 17

V okviru zadevne zakonodaje Skupnosti bi bilo treba ustrezno upoštevati potrebo po zagotovitvi:

usklajenih razmer v zvezi z razpoložljivostjo in učinkovito rabo radijskega spektra, potrebnega za vzpostavitev enotnega evropskega neba, vključno z vidiki elektromagnetne združljivosti,

zaščite kritičnih storitev z vidika varnosti (safety-of-life services) pred škodljivimi posegi,

učinkovite in ustrezne rabe frekvenc, ki so dodeljene letalskemu sektorju in ki jih upravlja izključno letalski sektor.

ò novo

(20)     Zaradi upoštevanja sprememb, ki so bile uvedene z uredbama (ES) št. 1108/2009 in (ES) št. 1070/2009, je treba v skladu s členom 65a Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu[35] vsebino te uredbe uskladiti z vsebino Uredbe (ES) št. 216/2008.

(21)     Poleg tega bi bilo treba zaradi upoštevanja napredka posodobiti tehnične podrobnosti iz uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004, dogovorjene v letih 2004 in 2009, ter izvesti tehnične popravke.

(22)     Geografsko področje uporabe te uredbe v regiji NAT ICAO je treba spremeniti, da se upoštevajo obstoječe in načrtovane ureditve o izvajanju služb ter potreba po zagotavljanju doslednosti pri izvajanju predpisov za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa in uporabnike zračnega prostora, ki operirajo na tem območju.

(23)     Funkcijo upravljavca omrežja bi bilo treba v skladu z njegovo vlogo operativne organizacije in nadaljnjo reformo Eurocontrola razviti v smeri partnerstva, ki bi ga vodil letalski sektor.

(24)     Koncept funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki so namenjeni izboljšanju sodelovanja med izvajalci služb zračnega prometa, je pomembno orodje za izboljšanje uspešnosti evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa. Za dodatno okrepitev tega instrumenta bi morali biti funkcionalni bloki zračnega prostora bolj osredotočeni na uspešnost delovanja in temeljiti na sektorskem partnerstvu, sektor pa bi moral imeti večjo svobodo pri njihovem spreminjanju, da bi se dosegli oziroma, kjer je to mogoče, presegli cilji uspešnosti.

(25)     Funkcionalni bloki zračnega prostora bi morali delovati na prilagodljiv način in združevati izvajalce služb iz vse Evrope pri izmenjavi znanj in izkušenj. Ta prilagodljivost bi morala omogočiti zagotavljanje sinergij med izvajalci ne glede na njihovo geografsko lokacijo ali nacionalnost ter pojav različnih oblik izvajanja služb kot posledica prizadevanj za izboljšanje uspešnosti.

(26)     Za večjo osredotočenost izvajalcev služb zračnega prometa na uporabnike in povečanje možnosti uporabnikov zračnega prostora, da vplivajo na odločitve, ki imajo posledice zanje, bi moralo biti posvetovanje in sodelovanje z zainteresiranimi stranmi pri večjih operativnih odločitvah izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa učinkovitejše.

(27)     Načrt izvedbe je glavno orodje za gospodarski regulativni okvir ATM, kakovost in neodvisnost njegovih odločitev pa bi bilo treba ohraniti in po možnosti še izboljšati.

(28)     Zaradi upoštevanja tehničnega ali operativnega razvoja, zlasti s spremembami prilog ali z dodajanjem določb o upravljanju omrežja in načrtu izvedbe, bi bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo. Vsebina in področje uporabe vsakega prenosa sta podrobno določena v zadevnih členih. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(29)     Ob dodajanju služb za upravljanje omrežja na seznam bi morala Komisija opraviti ustrezno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi iz sektorja.

(30)     Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi z izvajanjem pooblastil nacionalnih nadzornih organov, izvajanjem podpornih služb na ekskluzivni osnovi s strani izvajalca služb ali združenj izvajalcev, korektivnimi ukrepi za zagotavljanje skladnosti z vseevropskimi in povezanimi lokalnimi cilji uspešnosti, pregledom skladnosti v zvezi s sistemom pristojbin, upravljanjem in sprejemanjem skupnih projektov za funkcije, povezane z omrežji, funkcionalnimi bloki zračnega prostora, pravili sodelovanja zainteresiranih strani pri večjih operativnih odločitvah izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, dostopom do podatkov in njihovo zaščito, elektronskimi letalskimi informacijami, tehnološkim razvojem in interoperabilnostjo upravljanja zračnega prometa, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[36].

(31)     V skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 bi bilo treba v zvezi z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, uporabiti postopek pregleda za sprejemanje izvedbenih aktov, ki se splošno uporabljajo.

(32)     Za sprejetje posamičnih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek.

ê 549/2004 uvodna izjava 20 (prilagojeno)

(33)     Sankcije, ki so predvidene za kršitve te uredbe in ukrepov iz člena 3, morajo biti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in ne smejo zmanjšati varnosti.

ò novo

(34)     Javna naročila za podporne službe bi bilo treba, kakor je ustrezno, izvajati v skladu z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[37] in Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev[38]. Upoštevati bi bilo treba tudi smernice iz Razlagalnega sporočila Komisije 2006/C179/02 o zakonodaji Skupnosti, ki velja za oddajo javnih naročil, ki niso zajeta ali so samo delno zajeta v direktivah o javnih naročilih[39], kot je primerno.

ê 1070/2009 uvodna izjava 42

(35)     Ministrska izjava o gibraltarskem letališču, dogovorjena v Córdobi dne 18. septembra 2006 na prvem ministrskem srečanju Foruma za dialog o Gibraltarju (v nadaljnjem besedilu „ministrska izjava“), bo nadomestila skupno izjavo o letališču, sprejeto v Londonu dne 2. decembra 1987, njeno polno spoštovanje pa se bo štelo kot spoštovanje izjave iz leta 1987.

ê 1070/2009 uvodna izjava 43

(36)     Ta uredba se v celoti uporablja za gibraltarsko letališče, v okviru ministrske izjave in v skladu z njo. Brez poseganja v ministrsko izjavo so uporaba tega ukrepa na gibraltarskem letališču in vsi ukrepi v zvezi z njegovim izvajanjem v celoti usklajeni z navedeno izjavo in vsemi njenimi določbami.

ê 549/2004 uvodna izjava 24 (prilagojeno)

(37)     Ker cilja te uredbe, namreč oblikovanja Ö izvajanja Õ enotnega evropskega neba, države članice ne morejo doseči same zaradi nadnacionalnega obsega te akcije, in ga lahko bolje dosežejo na ravni Skupnosti Ö Unije Õ , pri čemer lahko zagotovijo podrobna izvedbena pravila, ki upoštevajo posebne lokalne pogoje, lahko Skupnost Ö Unija Õ sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti, kakor določa člen 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

ê 552/2004

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

ê 1070/2009 Člen 1.1 (prilagojeno)

ð novo

Člen 1

Cilj Ö Predmet urejanja Õ in področje uporabe

1. ð Ta Uredba določa pravila za oblikovanje in pravilno delovanje ï Cilj pobude ‚Enotno evropsko nebo‘ je okrepiti enotnega evropskega neba, Ö da se zagotovijo Õ veljavnie varnostnie standardie v zračnem prometu, da se prispevati k trajnostnemu razvoju sistema zračnega prometa ter izboljšati celovitao uspešnost upravljanja zračnega prometa (ATM) in sistema navigacijskih služb zračnega prometa (ANS) za splošni zračni promet v Evropi ter tako ustrežeči zahtevam uporabnikov zračnega prostora. To Eenotno evropsko nebo vključuje usklajeno vseevropsko omrežje prog, ð integriran operativni zračni prostor, ïsisteme upravljanja omrežjaprog in upravljanja zračnega prometa, ki temeljijo izključno na varnosti, učinkovitosti in tehničnih zahtevah ð interoperabilnosti ï v dobrobit vseh uporabnikov zračnega prostora. V zasledovanju tega cilja ta uredba vzpostavlja usklajen regulativni okvir za oblikovanje enotnega evropskega neba.

ê 1070/2009 Člen 1.2 (prilagojeno)

2. Uporaba te uredbe in ukrepov iz člena 3 ne posega v suverenost držav članic nad njihovim zračnim prostorom in v njihove zahteve glede zadev v zvezi z javnim redom, varnostjo in obrambo javnega reda ter v varnostne in obrambne zadeve, kakor so določene v členu 3813. Ta uredba in ukrepi iz člena 3 ne vključujejo vojaških operacij in vojaškega usposabljanja.

ê 1070/2009 Člen 1.3 (prilagojeno)

3. Uporaba te uredbe in ukrepov iz člena 3 ne posega v pravice in dolžnosti držav članic, ki izhajajo iz Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 (čikaška konvencija). V povezavi s tem je dodatni cilj Ö je cilj Õ te uredbe Ö pomagati Õ ,na zadevnih področjih, ki jih zajema, pomagati državam članicam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti po čikaški konvenciji z oblikovanjem osnove za skupno razlago in enotno izvajanje njenih določb ter z zagotavljanjem, da bodo določbe v tej uredbi in predpisih za njeno izvajanje natančno upoštevane.

ê 550/2004

POGLAVJE I

SPLOŠNO

Člen 1

Področje uporabe in namen

1. Ta uredba v povezavi s področjem uporabe okvirne uredbe obravnava izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu. Cilj te uredbe je določiti skupne predpise za varno in učinkovito izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v Skupnosti.

2. Ta uredba se uporablja za izvajanje navigacijskih služb za splošni zračni promet v skladu z okvirno uredbo in njenim področjem uporabe.

ê 551/2004

POGLAVJE I

SPLOŠNO

Člen 1

Cilj in področje uporabe

1. Ta uredba se v okviru področja uporabe okvirne uredbe nanaša na organiziranost in uporabo zračnega prostora na enotnem evropskem nebu. Cilj te uredbe je podpreti koncept postopno bolj integriranega operativnega zračnega prostora v kontekstu skupne prometne politike in uvesti skupne postopke za snovanje, načrtovanje in upravljanje, ki zagotavljajo učinkovito in varno upravljanje zračnega prometa.

2. Uporaba zračnega prostora omogoča, da navigacijske službe zračnega prometa delujejo kot koherentna in logična celota v skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (uredba o zagotavljanju služb)[40].

ê 551/2004 (prilagojeno)

ð novo

43. Ta uredba se brez poseganja v člen 10 uporablja za zračni prostor znotraj regij ICAO področij EUR ,in AFI ð in NAT ï ICAO, kjer države članice zagotavljajo službe zračnega prometa v skladu z uredbo o zagotavljanju služb Ö s to uredbo Õ . Države članice lahko to uredbo uporabljajo tudi za zračni prostor znotraj drugih regij ICAO področij, ki so v njihovi pristojnosti pod pogojem, da o tem obvestijo Komisijo in druge države članice.

ê 551/2004

4. Letalska informacijska področja, zajeta v zračnem prostoru, za katerega se uporablja ta uredba, so objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

ê 1070/2009 Člen 1.1

54. Uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v zadevni pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska v zvezi s sporom glede suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.

ê 552/2004

Člen 1

Cilj in področje uporabe

1. Znotraj področja uporabe okvirne uredbe se ta uredba nanaša na interoperabilnost EATMN.

2. Ta uredba se uporablja za sisteme, njihove sestavne dele in pripadajoče postopke, opredeljene v Prilogi I.

3. Cilj te uredbe je doseči interoperabilnost med različnimi sistemi, sestavnimi deli in pripadajočimi postopki EATMN ob ustreznem upoštevanju zadevnih mednarodnih pravil. Ta uredba je usmerjena tudi v zagotavljanje koordiniranega in hitrega uvajanja novih dogovorjenih in veljavnih konceptov obratovanja in tehnologije pri upravljanju zračnega prometa.

ê 549/2004 (prilagojeno)

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namen te uredbe in ukrepov iz člena 3 se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

ê 549/2004

ð novo

              1. „služba za kontroleo zračnega prometa (ATC)“ pomeni služboa, ki se zagotavlja za:

         (a) preprečevanje trčenja:

– med zrakoplovi in

– med zrakoplovi in ovirami na področju manevriranja in

         (b) pospešitevevanje in vzdrževanje urejenega pretoka zračnega prometa;

              2. „služba aerodromske kontroleletališka nadzorna služba“ pomeni služboa kontrole zračnega prometa (ATC) za letališki aerodromski promet;

              3. „letalska informacijska služba“ pomeni služboa, ki je ustanovljena za posredovanje letalskih informacij in podatkov, potrebnih za varno, redno in učinkovito zračno navigacijo na določenem območju;

              4. „navigacijske službe zračnega prometa“ pomenijo službe zračnega prometa, komunikacijske službe, navigacijske in nadzorovalne službe, meteorološke službe za navigacijo v zračnem prometu in letalske informacijske službe;

              5. „izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa“ pomenijo vsakoa javnoa ali zasebnoa entitetoa, ki zagotavlja navigacijske službe za splošni zračni promet;

              6. „blok zračnega prostora“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij v prostoru in času, znotraj katerega so zagotovljene navigacijske službe;

              7. „upravljanje zračnega prostora“ pomeni ð službo za ï načrtovanje, katerega glavni cilj je najboljša možna izkoriščenost razpoložljivega zračnega prostora s pomočjo dinamične časovne delitve tega prostora in občasno, njegove razdelitve med različne kategorije uporabnikov na osnovi kratkoročnih potreb;

ê 1070/2009 Člen 1.2(a)

              8. „uporabniki zračnega prostora“ pomenijo operateorje zrakoplovov, ki letijo v splošnem zračnem prometu;

ê 549/2004

ð novo

              9. „upravljanje pretoka zračnega prometa“ pomeni funkcija ð službo ï, vzpostavljenoa z namenom, da prispeva k varnemu, urejenemu in hitremu pretoku zračnega prometa, ki omogoča, da se zmogljivosti ATC uporabijo v največjem možnem obsegu, in da je obseg prometa združljiv z zmogljivostmi, ki so jih ustrezni izvajalci služb zračnega prometa prijavili;

ê 1070/2009 Člen 1.2(b)

ð novo

              10. „upravljanje zračnega prometa (ATM)“ pomeni združitev funkcij ð služb ï, ki se izvajajo v zraku in na zemlji (službe zračnega prometa, upravljanje zračnega prostora in upravljanje pretoka zračnega prometa), ki so potrebne za varno in učinkovito premikanje zrakoplovov v vseh fazah operacijdelovanja;

ê 549/2004

              11. „službe zračnega prometa“ pomenijo različne letalske informacijske službe, alarmne službe alarmiranja, letalske svetovalne službe in službe ATC (službe območne, priletne in aerodromskeletališke kontrole);

              12. „služba območne kontrole“ pomeni služboa ATC za vodenje zrakoplovov v bloku zračnega prostora;

              13. „služba priletne kontrole“ pomeni služboa ATC za vodenje zrakoplovov pri njihovem prihodu aliin odhodu;

ê 1070/2009 Člen 1.2(c)

              1413a. „osrednji načrt ATM“ pomeni načrt, ki je bil potrjen s Sklepom Sveta 2009/320/ES[41] v skladu s členom 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) [42];

ò novo

15. „krizne razmere v letalstvu“ pomenijo okoliščine, v katerih je zmogljivost zračnega prostora neobičajno zmanjšana zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer ali nerazpoložljivosti velikih delov zračnega prostora iz naravnih ali političnih razlogov;

ê 549/2004

              1614. „sveženj službstoritev“ pomeni dve storitvi ali več storitev navigacijskih služb zračnega prometa;

ê 1070/2009 Člen 1.2(d)

              1715. „dovoljenje“ pomeni dokument, ki ga nacionalni nadzorni organ izda v kakršni koli obliki skladno z nacionalnim zakonom in potrjuje, da izvajalec navigacijske službe zračnega prometa izpolnjuje zahteve za izvajanje določene službe;

ê 549/2004

              1816. „komunikacijske službe“ pomeni letalske fiksne in mobilne službe, namenjene za zagotavljanje komunikacij zemlja–zemlja, zrak–zemlja in zrak–zrak za namene ATC;

              17. „Evropska mreža za upravljanje zračnega prometa“ (EATMN) pomeni komplet sistemov iz Priloge I Uredbe (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti) [43], ki omogočajo, da se navigacijske službe zračnega prometa v Skupnosti lahko izvajajo vključno z medsebojnimi povezavami na mejah s tretjimi državami.

              18. „koncept delovanja“ pomeni merila za operativno uporabo EATMN ali enega dela te mreže;

              19. „sestavine“ pomenijo materialne predmete, kot je strojna oprema, in nematerialne predmete, kot je programska oprema, od katerih je odvisna interoperabilnost evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (EATMN);

ò novo

20. „izjava“ pomeni kakršno koli pisno izjavo za namene upravljanja zračnega prometa/navigacijskih služb zračnega prometa:

-             o skladnosti ali primernosti za uporabo sistemov in sestavin, ki jo poda organizacija, ki izvaja načrtovanje, izdelavo in vzdrževanje sistemov in sestavin za namene upravljanja zračnega prometa/navigacijskih služb zračnega prometa;

-             ki jo poda izvajalec služb o skladnosti z veljavnimi zahtevami službe ali sistema, ki se bo začel izvajati;

- o sposobnosti in sredstvih za izvajanje odgovornosti, povezane z določenimi letalskimi informacijskimi službami.

ê 549/2004 (prilagojeno)

              20. „Eurocontrol“ je Evropska organizacija za varnost zračnega prometa, ustanovljena z Mednarodno konvencijo o sodelovanju za varnost zračne plovbe dne 13. decembra 1960[44];

ê 1070/2009 Člen 1.2(f) (prilagojeno)

              2122. „prilagodljiva uporaba zračnega prostora“ pomeni koncept upravljanja zračnega prostora, ki se uporablja na območju Evropske konference civilnega letalstva na podlagi priročnika z naslovom „Airspace Management Handbook for the Application of the Concept of the Flexible Use of Airspace“, ki ga je izdala Ö Evropska organizacija za varnost zračnega prometa Õ (Eurocontrol) Ö [45] Õ;

ê 549/2004

              23. „letalsko informacijsko področje“ pomeni zračni prostor določenega obsega, v katerem se zagotavljajo letalske informacijske službe in alarmne službe;

ê 1070/2009 Člen 1.2(g)

              2223a. „letalska informacijska službaslužba informacij o letu“ pomeni službo, namenjeno zagotavljanju nasvetov in informacij, koristnih za varno in učinkovito izvedbo letov;

              2323b. „služba alarmiranjaalarmna služba“ pomeni službo, katere namen je obveščanjestiti ustreznihe organizacije o letalih, ki potrebujejo pomoč iskanja in reševanja, iskanje ali reševanje, ter po potrebi pomočpomagati tem organizacijam;

ê 549/2004

              24. „nivo letenja“ pomeni površino konstantnega atmosferskega tlaka, povezanega z določenim referenčnim tlakom 1013,2 hektopaskalov, ki ga od drugih takšnih površin ločujejo specifični intervali tlaka;

ê 1070/2009 Člen 1.2(h)

              2425. „funkcionalni blok zračnega prostora“ pomeni blok zračnega prostora, ki temelji na operativnih zahtevah in je določen ne glede na državne meje, kjer je izvajanje storitev navigacijskih služb zračnega prometa in povezanih nalog zasnovano na delovanju in optimizaciji z namenom uvedbe okrepljenega sodelovanja med izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa ali po potrebi integriranim izvajalcem v vseh funkcionalnih blokih zračnega prostora;

ê 549/2004 (prilagojeno)

              2526. „splošni zračni promet“ pomeni vse premike civilnih zrakoplovov kakor tudi premike državnih zrakoplovov (vključno vojaških, carinskih in policijskih zrakoplovov), če so ti premiki v skladu s postopki Ö Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), kot je bila ustanovljena s Čikaško konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 Õ ICAO;

              27. „ICAO“ pomeni Mednarodna organizacija civilnega letalstva, ustanovljena s Čikaško konvencijo o mednarodnem civilnem letalskem prometu v iz leta 1944;

              2628. „interoperabilnost“ pomeni niz funkcionalnih, tehničnih in operativnih lastnosti, ki jih morajo imeti sistemi in naprave EATMN, kakor tudi postopki za njegovo operacijodelovanje z namenom, da se zagotovi varno, neprekinjeno in učinkovito operacijodelovanje. Interoperabilnost je mogoče doseči tako, da se zagotovi skladnost sistemov in naprav z bistvenimi zahtevami;

              2729. „meteorološke službe“ pomeni tiste naprave in službestoritve, ki zrakoplovom posredujejo vremenske napovedi in razlage meteoroloških razmer in opažanj pred poletom kakor tudi vse druge vremenske informacije in podatke, ki jih posredujejo države članice za letalsko uporabo;

              2830. „navigacijske službe“ pomenijo tiste objektenaprave in službestoritve, ki zrakoplovu zagotavljajo informacije o položaju in časovnem razporedjuu;

              2931. „operativni letalski podatki“ pomenijo informacije o vseh fazah poleta, ki so potrebne zato, da lahko izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora, upravljavci letališčletališke družbe in drugi vpleteni akterji sprejmejo operativne odločitve;

              32. „postopek“, kakor se uporablja v okviru uredbe o interoperabilnosti, pomeni standardna metoda za tehnično ali operativno uporabo sistemov v smislu dogovorjenih in potrjenih operativnih konceptov, za katere je potrebno enotno izvajanje v celotnem EATMN;

              3033. „začetek uporabevključitev v uporabo“ pomeni prvoa operativnoa uporaboa po začetni inštalacijivgradnji ali nadgradnji sistema;

              3134. „omrežje rut“ pomeni omrežje določenih zračnih poti za usmerjanje pretoka splošnegaih zračnega prometaprometnih tokov, ki so potrebne za izvajanje služb ATC;

              35. „letenje po ruti“ pomeni izbrani red letenja zrakoplova v času njegove uporabe;

              36. „celostno delovanje“ pomeni delovanje EATMN na tak način, da z vidika uporabnika deluje kakor en sistem;

ê 549/2004

              3238. „nadzorovalnene službe“ pomeni tiste naprave in službestoritve, ki se uporabljajo za določitev položaja zrakoplovov zaradi zagotavljanja varne razdalje med njimi;

              3339. „sistem“ pomeni skupino sestavinnaprav v zraku in na zemlji kakor tudi vesoljsko opremo, ki zagotavljajo podporoso podpora navigacijskim službam zračnega prometa v vseh fazah letenja;

              3440. „nadgradnja“ pomeni vsakoa sprememboa, ki spremeni operativne lastnosti sistema;

ê 1070/2009 Člen 1.2(j)

              3541. „čezmejne službestoritve“ pomenijo vse okoliščine, ko storitve navigacijskeih službe zračnega prometa v eni državi članici izvaja izvajalec storitev, certificiran v drugi državi članici. ;

ò novo

36. „nacionalni nadzorni organ“ pomeni nacionalni organ ali organe, ki jih država članica pooblasti za opravljanje nalog nadzora v skladu s to uredbo, in pristojne nacionalne organe, ki jih pooblasti za opravljanje nalog iz člena 8b Uredbe (ES) št. 216/2008;

37. „podporne službe“ pomenijo navigacijske službe zračnega prometa, ki niso službe zračnega prometa, ter druge službe in dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa in jih podpirajo;

38. „lokalni cilji uspešnosti“ pomenijo cilje uspešnosti, ki jih določijo države članice na lokalni ravni, in sicer na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, na nacionalni ravni, na ravni območja zaračunavanja ali na ravni letališč.

ê 549/2004

Člen 3

Področja dejavnosti Skupnosti

1. Ta uredba določa usklajen zakonodajni okvir za oblikovanje enotnega evropskega neba v povezavi z naslednjimi dokumenti:

              (a) Uredbo (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (Uredba o zračnem prostoru) [46];

              (b) Uredbo (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na skupnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) [47]; in

              (c) Uredbo (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropskega omrežja za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti[48];

in z izvedbenimi pravili, ki jih je Komisija sprejela na podlagi te uredbe in prej navedenih uredb.

2. Ukrepi iz odstavka 1 se uporabljajo ob upoštevanju določb te uredbe.

ê 1070/2009 Člen 1.3 (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE II

Önacionalni organi Õ

Člen 34

Nacionalni nadzorni organi

1. Države članice skupaj ali posamezno imenujejo ali ustanovijo en organ ali več organov, ki prevzamejo vlogo nacionalnega nadzornega organa, zadolženega za prevzem nalog, dodeljenih takšnemu organu v skladu s to uredbo in ukrepi iz člena 3.

2. Nacionalni nadzorni organi so ð pravno ločeni in ï neodvisni ð , zlasti v organizacijskem smislu, hierarhično in pri odločanju, ï od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa ð ali katerega koli zasebnega ali javnega podjetja, ki ima interese v zvezi z dejavnostmi teh izvajalcev ï . To neodvisnost se doseže z zadostnim ločevanjem nadzornih organov od izvajalcev služb, vsaj na funkcionalni ravni.

ò novo

3. Brez poseganja v določbe odstavka 2 se lahko nacionalni nadzorni organi v organizacijskem smislu združijo z drugimi regulativnimi organi in/ali varnostnimi organi.

4. Nacionalni nadzorni organi, ki na dan začetka veljavnosti te uredbe v smislu odstavka 2 niso pravno ločeni od katerega koli od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa ali zasebnega oz. javnega podjetja, ki ima interese v zvezi z dejavnostmi teh izvajalcev, morajo to zahtevo izpolniti najpozneje do 1. januarja 2020.

ê 1070/2009 Člen 1.3

ð novo

35. Nacionalni nadzorni organi svoja pooblastila izvajajo nepristransko, neodvisno in pregledno. To se doseže z uporabo ustreznih upravnih in nadzornih mehanizmov, ð Takšno izvajanje lahko zagotovijo tako, da so ustrezno organizirani, da imajo dovolj osebja ter da se ustrezno upravljajo in financirajo. ï tudi v okviru uprav držav članic. Vendar to nacionalnim nadzornim organom ne preprečuje, da svoje naloge izvajajo v okviru pravil organizacije nacionalnih organov civilnega letalstva ali drugih javnih organov.

ò novo

6. Določbe v zvezi z osebjem nacionalnih nadzornih organov:

(a) zaposluje se na podlagi jasnih in preglednih pravil, ki zagotavljajo njihovo neodvisnost; osebe, odgovorne za strateške odločitve, imenuje nacionalni urad ali svet ministrov ali drug javni organ, ki nima neposrednega nadzora nad izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa oziroma koristi od njih;

(b) izbere se po preglednem postopku na podlagi specifičnih kvalifikacij, tudi ustreznega znanja in izkušenj, med drugim na področju izvajanja revizij, navigacijskih služb in sistemov zračnega prometa;

(c) osebje deluje neodvisno, zlasti nima nobenega interesa v zvezi z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, in pri izvajanju nalog nacionalnega nadzornega organa ne zahteva ali sprejema navodil od katere koli vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta;

(d) osebje, odgovorno za strateške odločitve, vsako leto predloži izjavo o zavezanosti in izjavo o interesih, v kateri so navedeni vsi neposredni ali posredni interesi, ki bi utegnili vplivati na njegovo neodvisnost in opravljanje nalog; in

(e) osebje, odgovorno za sprejemanje strateških odločitev, revizije ali druge naloge, ki so neposredno povezane z nadzorom ali cilji uspešnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, vsaj eno leto po svojem mandatu pri nacionalnem nadzornem organu nima strokovne funkcije ali odgovornosti pri nobenem izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa.

ê 1070/2009 Člen 1.3

ð novo

74. Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni nadzorni organi potrebne vire in zmogljivosti za učinkovito in pravočasno izvajanje nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to uredbo. ðNacionalni nadzorni organi so v celoti odgovorni za zaposlovanje in upravljanje svojega osebja v okviru lastnih proračunskih sredstev, ki izhajajo med drugim iz preletnih pristojbin, ki se določijo sorazmerno z nalogami, ki jih mora opravljati organ v skladu s členom 4. ï

85. Države članice uradno obvestijo Komisijo o imenu in naslovih nacionalnih nadzornih organov ter o spremembah teh podatkov in o ukrepih, ki jih sprejmejo za zagotavljanje skladnosti ð s tem členom ï z odstavki 2, 3, in 4.

ò novo

9. Za izvajanje odstavkov 6(a) in (b) Komisija določi podrobna pravila o pogojih zaposlovanja in izbirnih postopkih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

ê 1070/2009 Člen 2.1 (prilagojeno)

Člen 42

Naloge nacionalnih nadzornih organov

1. Nacionalni nadzorni organi iz člena 34 okvirne uredbe Ö so odgovorni zlasti za opravljanje naslednjih nalog: Õ

(a) zagotovijo Ö zagotavljanje Õ primerni nadzora uporabe te uredbe, zlasti glede varnega in učinkovitega delovanja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, povezanih z zračnim prostorom, ki sodijo v pristojnost države članice, ki je zadevni organ določila ali ustanovila;.

ò novo

(b) dodeljevanje dovoljenj izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s členom 8b Uredbe (ES) št. 216/2008 in nadzor upoštevanja pogojev, pod katerimi so bila dodeljena;

(c) izdajanje licenc, ratingov, pooblastil in dovoljenj za kontrolorje zračnega prometa v skladu s členom 8c Uredbe (ES) št. 216/2008 in nadzor izpolnjevanja pogojev, pod katerimi so bila izdana;

(d) pripravo načrtov izvedbe in nadziranje njihovega izvajanja v skladu s členom 11;

(e) spremljanje izvajanja sistema pristojbin v skladu s členoma 12 in 13;

(f) odobritev pogojev za dostop do operativnih podatkov v skladu s členom 22; in

(g) nadzor deklaracij in začetek uporabe sistemov.

ê 1070/2009 Člen 2.1 (prilagojeno)

ð novo

2. V ta namen Vvsak nacionalni nadzorni organ organizira ustrezenni inšpekcijski nadzor in preglede, da preveri izpolnjevanje zahtev te uredbe, vključno z zahtevami po človeških virih za izvajanje storitev navigacijskih služb. Zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa mora takšno delo omogočiti.

ò novo

Člen 5

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi

1. Nacionalni nadzorni organi si izmenjujejo informacije o svojem delu, načelih odločanja, praksah in postopkih ter izvajanju zakonodaje EU. Sodelujejo tudi zaradi usklajevanja svojega odločanja na ravni celotne Unije. Nacionalni nadzorni organi sodelujejo v mreži, ki se redno sestaja, in sodelujejo med sabo. Komisija in Agencija Evropske unije za letalstvo (v nadaljnjem besedilu: EAA) sta članici te mreže ter jo usklajujeta in podpirata njeno delo ter po potrebi zanjo pripravljata predloge. Komisija in EAA omogočata aktivno sodelovanje nacionalnih nadzornih organov ter izmenjave in uporabo osebja med nacionalnimi nadzornimi organi na osnovi baze strokovnjakov, ki jo vzpostavi EAA v skladu s členom 17(2)(f) Uredbe (ES) št. 216/2008.

Ob upoštevanju pravil o varstvu podatkov iz člena 22 te uredbe in Uredbe (ES) št. 45/2001 Komisija podpira izmenjavo informacij iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka med člani mreže, po možnosti prek elektronskih orodjih, ob upoštevanju zaupnosti poslovnih skrivnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa.

2. Nacionalni nadzorni organi med seboj tesno sodelujejo, tudi prek delovnih dogovorov, z namenom zagotavljanja medsebojne pomoči pri izvajanju nalog spremljanja, preiskavah in pregledih.

ê 1070/2009 Člen 2.1

ð novo

3. Za funkcionalne bloke zračnega prostora, ki so v pristojnosti več kakor ene države članice, zadevne države članice sklenejo sporazum o nadzoru izvajalcev storitev navigacijskih služb, ki izvajajo službestoritve za te bloke zračnega prostora.ð Da sporazum stopi v veljavo, zadevni nacionalni nadzorni organi pripravijo načrt, ki vsebuje pogoje in načine njihovega sodelovanja. ï

ê 1070/2009 Člen 2.1 (prilagojeno)

4. Nacionalni nadzorni organi med seboj tesno sodelujejo, da bi zagotovili ustrezni nadzor izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa z veljavnim dovoljenjem iz ene države članice, ki pa izvajajo službestoritve, povezane z zračnim prostorom, ki je v pristojnosti druge države članice. Takšno sodelovanje vključuje tudi dogovore za ravnanje v primerih neizpolnjevanja Ö določb te uredbe in Õ skupnih veljavnih predpisov Ö , sprejetih v skladu s členom 8b(1) Uredbe (ES) št. 216/2008 Õ iz člena 6 ali pogojev iz Priloge II.

ê 1070/2009 Člen 2.1 (prilagojeno)

ð novo

5. V primeru čezmejnega izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa ð v zračnem prostoru, za katerega je odgovorna druga država članica, ï takšni dogovori ð iz odstavkov 2 in 4 ï vključujejo sporazum o medsebojnem priznavanju nadzornih nalog iz člena 4(1) in (2)odstavkov 1 in 2 ter rezultatov teh nalog. Medsebojno priznanje se uporablja tudi, kadar se sprejmejo dogovori med nacionalnimi nadzornimi organi o priznanju certifikacijskega postopka za izvajalce službstoritev.

6. Če nacionalna zakonodaja tako dovoljuje in zaradi regionalnega sodelovanja, nacionalni nadzorni organi lahko sklepajo sporazume tudi glede delitve odgovornosti pri nalogah nadzora.

ê 1070/2009 Člen 2.1 (prilagojeno)

Člen 63

UsposobljeniKvalificirani subjekti

1. Nacionalni nadzorni organi lahko v celoti ali delno prenesejo inšpekcijski nadzor in preglede iz člena 42(2) na usposobljenekvalificirane subjekte, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge I.

2. Takšen prenos, ki ga izda nacionalni nadzorni organ, je veljaven v vsej Skupnosti Ö Uniji Õ za obnovljivo obdobje treh let. Nacionalni nadzorni organi lahko za izvedbo inšpekcijskega nadzora in pregledov zadolžijo kateri koli usposobljenkvalificiran subjekt, ki se nahaja v Skupnosti Ö Uniji Õ .

ê 552/2004 (prilagojeno)

ð novo

Člen 8

Priglašeni organi

31. Države članice Komisijo ð , EAA ï in druge države članice obvestijo o organih Ö usposobljenih subjektih, na katere so prenesle naloge v skladu s členom 1 Õ , ki jih imenujejo za izvajanje nalog v zvezi z ugotavljanjem skladnosti ali primernosti za uporabo iz člena 5 in/ali verifikacijo iz člena 6, pri čemer navedejo področje odgovornosti vsakega organa Ö subjekta Õ in njegovo identifikacijsko številko ter vse spremembe v zvezi s tem , ki jo dodeli Komisija. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam Ö usposobljenih subjektov Õ organov, njihove identifikacijske številke in področja odgovornosti ter skrbi za posodabljanjetekoče prilagajanje seznama zadnjemu stanju.

2. Države članice za ocenjevanje organov, ki naj bi bili priglašeni, uporabijo merila iz Priloge V. Za organe, ki izpolnjujejo merila iz ustreznih evropskih standardov, se šteje, da izpolnjujejo navedena merila.

34. Države članice umaknejo Ö prenos Õ priglasitev priglašenega organa Ö na usposobljenega subjekta Õ , ki ne izpolnjuje več Ö zahtev Õ meril iz Priloge IV. O tem takoj obvestijo Komisijo ð , EAA ï in druge države članice.

4. Brez poseganja v zahteve iz odstavkov 1, 2 in 3 se lahko države članice odločijo za imenovanje organizacij, priznanih v skladu s členom 3 uredbe o zagotavljanju služb, kot priglašenih organov.

ò novo

5. Organi, ki so bili pred začetkom veljavnosti te uredbe imenovani kot priglašeni organi v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 552/2004, se štejejo kot usposobljeni subjekti za namene tega člena.

ê 1070/2009 Člen 1.5

ð novo

Člen 710

Posvetovanje zainteresiranih strani

1. Države članice ð Nacionalni nadzorni organi ï , ki ukrepajo skladno s svojo nacionalno zakonodajo, uvedejo posvetovalne mehanizme za ustrezno sodelovanje zainteresiranih strani, vključno s predstavniškimi organi strokovnega osebja ð za izvajanje njihovih nalog ï , pri izvajanju enotnega evropskega neba.

ò novo

2. Zainteresirane strani so lahko:

– izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa,

– upravljavci letališč,

– zadevni uporabniki zračnega prostora ali zadevne skupine uporabnikov zračnega prostora,

– vojaški organi,

– letalska industrija,

– predstavniški organi strokovnega osebja.

ê 550/2004 (prilagojeno)

POGLAVJE III

PRAVILA ZA IZVAJANJE SLUŽB

ê 550/2004 (prilagojeno)

ð novo

Člen 6

Skupne zahteve

Skupne zahteve za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa se določijo v skladu s postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe. Skupne zahteve vključujejo naslednje elemente:

– tehnično in operativno usposobljenost in ustreznost,

– sisteme in postopke za upravljanje varnosti in kakovosti,

– sisteme javljanja,

– kakovost storitev,

– finančno sposobnost,

– kritje odgovornosti in zavarovalno kritje,

– lastniško in organizacijsko strukturo, zlasti preprečevanje navzkrižja interesov,

– človeške vire, zlasti ustrezne načrte zaposlovanja,

– varnost.

Člen 87

Certificiranje izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa

1. Za Iizvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v Skupnosti Ö Uniji Õ morajo države članice izvesti je predmet certificiranjae s strani ð nacionalnih nadzornih organov ali EAA v skladu s členom 8b Uredbe (ES) št. 216/2008 ï ali ð izjave, ki se predloži le-tem ï.

ê 550/2004

2. Vloge za certificiranje naj izvajalec predloži nacionalnemu nadzornemu organu države članice, v kateri ima glavni poslovni sedež in uradni sedež, če ta obstaja.

ò novo

2. S postopkom certificiranja se tudi zagotovi, da prosilci lahko dokažejo zadostno finančno trdnost ter da so pridobili kritje odgovornosti in zavarovalno kritje, če tega ne jamči zadevna država članica.

ê 550/2004 (prilagojeno)

ð novo

3. Nacionalni nadzorni organi izdajo dovoljenja izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa, če ti izpolnjujejo splošne zahteve iz člena 6. Dovoljenja se lahko izdajo posamezno za vsako vrsto navigacijske službe zračnega prometa, kakor je opredeljeno v členu 2 okvirne uredbe, ali za sveženj takšnih služb, med drugim, kadar izvajalec služb zračnega prometa, ne glede na to kakšen je njegov pravni status, deluje in vzdržuje svoje lastne komunikacijske, navigacijske in nadzorovalne sisteme. Dovoljenja je treba redno kontrolirati.

43. ð Dovoljenje zagotavlja ï Z dovoljenjem so določene pravice in obveznosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, zlasti nediskriminatorenni dostop uporabnikov zračnega prostora do teh služb, pri čemer je poseben poudareks posebnim poudarkom na varnosti. Pri certificiranjuizdaji dovoljenj se lahko upoštevajo le pogoji iz Priloge II. Ti pogoji se utemeljujejo objektivno, brez razlikovanja, sorazmerno in transparentno.

5. Države članice ne glede na odstavek 1 lahko dovolijo izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v celotnem zračnem prostoru v njihovi pristojnosti ali v delu tega zračnega prostora, ne da bi izdale dovoljenje, kadar jim izvajalec nudi predvsem premike zrakoplovov, ki ne spadajo v splošni zračni promet. V takih primerih zadevna država članica obvesti Komisijo in druge države članice o svoji odločitvi in ukrepih, ki jih je sprejela, za izpolnjevanje skupnih zahtev v največji možni meri.

ê 1070/2009 Člen 2.3 (prilagojeno)

ð novo

46. Brez poseganja v člena 8 in 9 Iizdaja dovoljenj izvajalcem storitev navigacijskih služb zračnega prometa daje možnost, da svoje storitve ponudijo državam članicam, drugim izvajalcem storitev navigacijskih služb, uporabnikom zračnega prostora in letališčemletališkim družbam v Skupnosti Ö Uniji Õ . ðGlede podpornih služb je ta možnost pogojena z izpolnjevanjem določb iz člena 10(2). ï

7. Nacionalni nadzorni organi nadzirajo izpolnjevanje skupnih zahtev in pogojev, navedenih v dovoljenju. Podrobne navedbe takšnega nadziranja so vključene v letna poročila, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 12(1) okvirne uredbe. Če nacionalni nadzorni organ ugotovi, da nosilec dovoljenja ne izpolnjuje več teh zahtev ali pogojev, sprejme primerne ukrepe ob zagotavljanju neprekinjenega delovanja služb, pod pogojem, da varnost ni ogrožena. Ti ukrepi lahko vključujejo razveljavitev dovoljenja.

ê 550/2004

8. Država članica prizna vsako dovoljenje, ki ga druga država članica izda v skladu s tem členom.

9. V izjemnih okoliščinah lahko države članice izpolnjevanje tega člena odložijo za šest mesecev od datuma, ki izhaja iz člena 19(2). Države članice obvestijo Komisijo o takšnem odlogu in navedejo razloge zanj.

ê 1070/2009 Člen 2.4 (prilagojeno)

ð novo

Člen 98

Določitev izvajalcev služb zračnega prometa

1. Države članice zagotavljajo izvajanje službstoritev zračnega prometa na ekskluzivni osnovi v specifičnih blokih zračnega prostora, ki je v njihovi pristojnosti. V ta namen države članice določijo izvajalca storitev služb zračnega prometa, ki ima veljavno dovoljenje ð ali je zanj podana veljavna izjava ï v Skupnosti Ö Uniji Õ .

2. Za zagotavljanje čezmejnih službstoritev države članice zagotovijo, da izvajanja tega člena in člena 1810(3) ne preprečuje njihov nacionalni pravni sistem z zahtevo, da so izvajalci služb zračnega prometa, ki izvajajo službestoritve v zračnem prostoru, v pristojnosti te države članice, ð izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev ï :

              (a) da so v neposredni lasti ali v večinski lasti te države članice ali njenih državljanov;

              (b) da imajo glavni poslovni sedež ali uradni sedež na ozemlju te države članice;, ali

              (c) da uporabljajo le zmogljivosti v tej državi članici.

3. Države članice opredelijo pravice in obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati določeni izvajalci služb zračnega prometa. Te obveznosti lahko vključujejo pogoje v zvezi s pravočasnim obveščanjem, ki omogočajo identifikacijo vseh premikov zrakoplovov v zračnem prostoru, ki je v njihovi pristojnosti.

ê 1070/2009 Člen 2.4

ð novo

4. Države članice imajo diskrecijsko pravico pri izbiri izvajalca službe zračnega prometa pod pogojem, da je ta izpolnjuje zahteve in pogoje iz členov 6 in 7., ð certificiran ali da je zanj podana izjava v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 ï .

ê 1070/2009 Člen 2.4

5. Za funkcionalne bloke zračnega prostora, opredeljene v skladu s členom 169a, ki so v zračnem prostoru v pristojnosti več kakor ene države članice, države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena skupaj določijo enega ali več izvajalcev storitev služb zračnega prometa vsaj en mesec pred vzpostavitvijo bloka zračnega prostora.

6. Države članice takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh odločitvah v okviru tega člena glede določitve izvajalcev služb zračnega prometa v specifičnih blokih zračnega prostora, ki je v njihovi pristojnosti.

ò novo

Člen 10

Izvajanje podpornih služb

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da si lahko izvajalci podpornih služb v skladu s tem členom konkurirajo v Uniji na podlagi pravičnih, nediskriminatornih in preglednih pogojev za izvajanje teh služb.

Zahteva iz tega člena se izpolni najpozneje do 1. januarja 2020.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da je izvajanje služb zračnega prometa ločeno od izvajanja podpornih služb. To ločevanje vključuje zahtevo, da službe zračnega prometa in podporne službe izvajajo ločena podjetja.

3. Pri izbiri izvajalca podpornih služb naročnik upošteva zlasti stroškovno učinkovitost, kakovost in varnost služb.

4. Izvajalec podpornih služb se lahko izbere za izvajanje služb v zračnem prostoru države članice, če:

              (a) je certificiran v skladu s členom 8b Uredbe (ES) št. 216/2008;

              (b) je njegov glavni sedež poslovanja na ozemlju države članice;

              (c) imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % izvajalca služb in ga dejansko nadzorujejo, bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več vmesnih podjetij, razen če ni drugače predvideno v sporazumu s tretjo državo, katerega pogodbenica je Unija; in

              (d) izvajalec služb izpolnjuje nacionalne varnostne in obrambne zahteve.

5. Podporne službe, ki se nanašajo na operacije evropske mreže za upravljanje zračnega prometa, lahko upravljavec omrežja zagotavlja na centraliziran način, in sicer tako, da se v skladu s členom 17(3) dodajo na seznam služb iz člena 17(2). Lahko jih izvaja tudi izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa ali združenje izvajalcev na ekskluzivni osnovi, zlasti tiste, ki se nanašajo na zagotavljanje infrastruktur ATM. Komisija določi pogoje in načine za izbiro izvajalcev ali združenj izvajalcev na podlagi strokovnih sposobnosti in zmožnosti za izvajanje služb na nepristranski in stroškovno učinkovit način ter pripravi celovito oceno predvidenih stroškov in koristi v zvezi z izvajanjem podpornih služb na centraliziran način. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3). Komisija določi izvajalce ali združenja izvajalcev v skladu s temi izvedbenimi akti.

ê 550/2004

Člen 9

Določitev izvajalcev meteoroloških služb

1. Države članice lahko določijo izvajalca meteoroloških služb, ki na ekskluzivni osnovi v celoti ali delno zagotavljajo meteorološke podatke za celoten ali delni zračni prostor v njihovi pristojnosti ob upoštevanju varnostnih načel.

2. Države članice takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o vsaki odločitvi v okviru tega člena glede določitve izvajalca služb letalske meteorologije.

ê 1070/2009 Člen 1.5 (prilagojeno)

ð novo

Člen 11

Načrt izvedbe

1. Da bi se izboljšala uspešnost navigacijskih služb zračnega prometa in ð služb omrežja ï funkcij omrežja na enotnem evropskem nebu, se vzpostavi načrt izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in ð službe omrežja ï funkcije omrežja. Načrt vVključuje:

              (a) cilje uspešnosti na ravni celotne Skupnosti Ö Unije Õ ð in povezane lokalne cilje uspešnosti ï , kar zadeva bistvena področja uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti;

              (b) nacionalne načrte ali načrte za funkcionalne bloke zračnega prostora, ki vključujejo cilje uspešnostiučinkovitosti, skladneki zagotavljajo skladnost s cilji uspešnostiučinkovitosti na ravni celotne Skupnosti Ö Unije Õ ð in povezanimi lokalnimi cilji uspešnosti ï , ter

              (c) redni pregled, spremljanje in primerjanje uspešnosti navigacijskih služb zračnega prometa in funkcij ð služb ï omrežja.

2. Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) imenuje Eurocontrol ali drug ð neodvisen, ï nepristranski in pristojni javni organ, da deluje kot „organ za oceno uspešnosti“. Vloga organa za oceno uspešnosti je, da ob usklajevanju z nacionalnimi nadzornimi organi pomaga Komisiji in da na zahtevo pomaga nacionalnim nadzornim organom pri izvajanju načrta izvedbe iz odstavka 1. ð EAA, Eurocontrol ali drug pristojni javni organ lahko organu za oceno uspešnosti zagotovi tehnično pomoč ï Komisija zagotovi, da organ za oceno uspešnosti pri izvajanju nalog, ki mu jih naloži Komisija, deluje neodvisno.

3.           Komisija sprejme cilje uspešnosti za mrežo za upravljanje zračnega prometa za vso Skupnost v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3), potem ko upošteva ustrezne prispevke nacionalnih nadzornih organov na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

(b)          Nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora iz točke (b) odstavka 1(b) pripravijo nacionalni nadzorni organi, sprejmejo pa jih države članice. Ti načrti vključujejo obvezujoče nacionalne ð lokalne ï cilje ali cilje na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora ter ustrezne sisteme spodbud, kot jih sprejmejo države članice. Načrti se oblikujejo ob posvetovanju z izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa, zastopniki uporabnikov zračnega prostora ter po potrebi z upravljavcioperatorji letališč in letališkimi koordinatorji.

4. (c)      Skladnost nacionalnih načrtovciljev ali načrtovciljev funkcionalnih blokov zračnega prostora ð ter lokalnih ciljev ï s cilji uspešnosti na ravni celotneza vso Skupnost Ö Unije Õ oceni Komisija ð v sodelovanju z organom za oceno uspešnosti ï in pri tem uporabi merila za ocenjevanje iz točke (d) odstavka 6.

              Če Komisija ugotovi, da ð nacionalni načrti ali načrti funkcionalnih blokov zračnega prostora ï eden ali več nacionalnih ciljev ali ciljev funkcionalnih blokov zračnega prostora ne izpolnjuje(-jo) meril ð niso v skladu s cilji uspešnosti na ravni Unije ï za ocenjevanje, se lahko v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 5(2) odloči, ð zahteva, da zadevne države članice sprejmejo potrebne korektivne ukrepe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 27(2). ï da izda priporočilo, naj zadevni nacionalni nadzorni organi predlagajo revidirane cilje uspešnost. Zadevne države članice sprejmejo revidirane cilje uspešnosti in ustrezne ukrepe, o katerih pravočasno obvestijo Komisijo.

              Če Komisija ugotovi, da revidirani cilji uspešnosti in ustrezni ukrepi niso primerni, v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) odloči, da zadevne države članice sprejmejo korektivne ukrepe.

              Sicer se Komisija ob podpori ustreznih dokazov lahko odloči, da revidira cilje uspešnosti za vso Skupnost v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3).

5. (d)      Referenčno obdobje za načrt izvedbe iz odstavka 1 obsega najmanj tri leta in največ pet let. Če v tem obdobju nacionalni ð lokalni ï cilji ali cilji funkcionalnih blokov zračnega prostora niso izpolnjeni, ð zadevne ï države članice in/ali nacionalni nadzorni organi ð opredelijo in ï uporabijo ustrezne ukrepe ð za odpravo nastalega položaja ï ki so jih opredelili. ðČe Komisija ugotovi, da ti ukrepi ne zadostujejo za odpravo nastalega položaja, lahko odloči, da morajo zadevne države članice sprejeti potrebne korektivne ukrepe ali sankcije. Ti izvedbeni ukrepi se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 27(2). ï Prvo referenčno obdobje obsega prva tri leta po sprejetju izvedbenih pravil iz odstavka 6.

6. (c)      Komisija izvaja redno ocenjevanje izpolnjevanja ciljev uspešnosti ð na ravni Unije in povezanih lokalnih ciljev ï in rezultate predstavlja Odboru za enotno nebo.

74.         Pri Iizvajanjeu načrta izvedbe iz odstavka 1 Ö temelji na Õ : se uporabijo naslednji postopki:

(a) zbiranjue, preverjanjue, proučevanjue, vrednotenjue in razširjanjue ustreznih podatkov, povezanih z uspešnostjo navigacijskih služb zračnega prometa in funkcij ð služb ï omrežja, zbranih od vseh zadevnih strani, vključno z izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora, upravljavcioperatorji letališč, nacionalnimi nadzornimi organi, državami članicami in Eurocontrolom;

(b) izboru ustreznih ključnih področij delovanja na podlagi dokumenta ICAO št. 9854 „Operativni koncept upravljanja globalnega zračnega prometa“, skladnihin v skladu s tistimi, opredeljenimi v okviru uspešnosti iz osrednjega načrta ATM, vključno s področji varnosti, okolja, zmožnosti in stroškovne učinkovitosti, po potrebi prilagojenihprilagojenega z namenom upoštevanja posebnih potreb enotnega evropskega neba, na določitvi in ustreznih ciljev za ta področja in opredelitviev omejenega sklopa ključnih kazalnikov za merjenje uspešnosti;

(c) določitviev ð in pregledu ï ciljev uspešnosti na ravni za vso Skupnost Ö Unije Õ ð in povezanih lokalnih ciljev uspešnosti ï , ki se določijo ob upoštevanju prispevkov, določenih na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora;

ê 1070/2009 Člen 1.5 (prilagojeno)

ð novo

6. Za natančno delovanje načrta izvedbe Komisija do 4. decembra 2011 in v ustreznem časovnem okviru sprejme izvedbena pravila v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3), da bi upoštevali ustrezne roke, določene v tej uredbi. Takšna izvedbena pravila se nanašajo na naslednje:

(d)(c) meriliha za vzpostavitev nacionalnih načrtov izvedbe ali načrtov izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora s strani nacionalnih nadzornih organov, ki vsebujejo ð lokalne ï nacionalne cilje uspešnosti ali cilje uspešnosti funkcionalnih blokov zračnega prostora in sistem spodbud. Načrti izvedbe:

          (i) temeljijo na poslovnih načrtih izvajalcev navigacijske službe zračnega prometa;

          (ii) obravnavajo vse stroškovne komponente nacionalne osnove za stroške ali osnove za stroške funkcionalnih blokov zračnega prostora;

          (iii) vključujejo zavezujoče ð lokalne ï cilje uspešnosti, ki so skladni s cilji uspešnosti ð na ravni ï za vso Skupnost Ö Unije Õ ;

ê 1070/2009 Člen 1.5

ð novo

(ed) ocenia ð lokalnih ï nacionalnih ciljev uspešnosti ali ciljev uspešnosti funkcionalnih blokov zračnega prostora na podlagi nacionalnega načrta ali načrta funkcionalnih blokov zračnega prostora; in

(fe) spremljanjue nacionalnih načrtov izvedbe ali načrtov izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora, vključno z ustreznimi mehanizmi opozarjanja;.

ê 1070/2009 Člen 1.5 (prilagojeno)

ð novo

(gd) meriliha ð za naložitev sankcij zaradi neizpolnjevanja ï oceno, ali so nacionalni cilji ali cilji funkcionalnih blokov zračnega prostora skladni ciljevs cilji uspešnosti na ravniza vso Skupnost Ö Unije Õ ð in povezanih lokalnih ciljev uspešnosti ï v referenčnem obdobju, terin merilih za podporo mehanizmom opozarjanja;

(he) splošniha načeliha za vzpostavitev sistema spodbud s strani držav članic;

(if) načeliha za uporabo prehodnega mehanizma, potrebnega za prilagoditev delovanju načrta izvedbe, ki ne presega obdobja dvanajstih mesecev od sprejetja ð delegiranega akta iz tega odstavka ï izvedbenih pravil;

(b) ð ustreznih ï referenčniho obdobjihe ter časovnihe razmikihe med ocenami doseganja ciljev uspešnosti in določanjem novih ciljev;

(k)     vsebino in ð potrebnih zadevnih ï časovnih razporedih postopkov iz odstavka 4.

ê 1070/2009 Člen 1.5

ð novo

Komisija lahko ð se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 zaradi določitve podrobnih pravil za ustrezno delovanje načrta izvedbe ï dopolni seznam postopkov ð v skladu s točkami ï iz tega odstavka. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(4).

85. Pri pripravi načrta izvedbe se upošteva, da so službestoritve med letom, službestoritve na terminalih ter ð službe omrežja ï funkcije omrežja različne in bi jih bilo treba obravnavati kot take, po potrebi tudi za namene merjenja uspešnosti.

ê 550/2004 (prilagojeno)

POGLAVJE III

UREDITEV PRISTOJBIN

ê 1070/2009 Člen 2.8 (prilagojeno)

Člen 1214

Splošneo Ö določbe v zvezi s sistemom pristojbin Õ

V skladu z zahtevami členov 1315 in 1416 sistem pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa prispeva k večji transparentnosti pri določanju, uvedbi in izvrševanju pristojbin za uporabnike zračnega prostora ter prispeva k stroškovni učinkovitosti pri izvajanju storitev navigacijskih služb zračnega prometa in učinkovitosti letov, ob hkratnem ohranjanju največje možne stopnje varnosti. Ta Ssistem pristojbin je prav tako v skladu s členom 15 Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisane v Chicagu leta 1944, in sistemom preletnih pristojbin Eurocontrola.

ê 1070/2009 Člen 2.9 (prilagojeno)

ð novo

Člen 1315

Načela Ö v zvezi s sistemom pristojbin Õ

1. Sistem pristojbin temelji na izračunu stroškov za navigacijske službe, ki jih imajo izvajalci služb v korist uporabnikov zračnega prostora. S sistemom pristojbin se ti stroški razporedijo med kategorijami uporabnikov.

2. Pri določanju stroškovne baze za pristojbine se uporabljajo naslednja načela Ö iz odstavkov 3 do 8 Õ .:

              3(a) Sstroški, ki se razdelijo med uporabnike zračnega prostora, so ugotovljeni stroški zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa, vključno z ustreznimi vsotami za obresti na kapitalske investicije in amortizacijo aktive kakor tudi stroški vzdrževanja, obratovanja, vodenja in uprave, ð vključno s stroški, ki jih ima EAA zaradi opravljanja svojih nalog v vlogi pristojnega organa ï . Ugotovljeni stroški so stroški, ki jih ugotovi država članica na nacionalni ravni ali ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, in sicer na začetku referenčnega obdobja za vsako koledarsko leto referenčnega obdobja iz člena 11(5)11 okvirne uredbe ali pa med referenčnim obdobjem po ustreznih prilagoditvah z uporabo mehanizmov opozarjanja iz člena 11 okvirne uredbe.;

              4(b) Sstroški, ki jih je v zvezi s tem v zvezi treba upoštevati, so stroški, ocenjeni v zvezi z napravami in službamistoritvami, ki se zagotavljajo in izvajajo na podlagi Regionalnega načrta zračne plovbe za regijo Evropa Mednarodne organizacije civilnega letalstva ICAO. Ti stroški lahko zajemajo tudi stroške, ki jih navedejo nacionalni nadzorni organi in/ali usposobljeni subjekti, kakor tudi drugei stroškei, ki nastanejo pri zadevni državi članici in izvajalcu storitev služb v zvezi z izvajanjemzagotavljanjem navigacijskih službstoritev zračnega prometa. Ne zajemajo stroškov kazni Ö iz člena Õ 339, ki jih naložijo države članice v skladu s členom okvirne uredbe, niti stroškov korektivnih ukrepov ð ali sankcij ï , ki jih naložijo države članice v skladu s členom Ö iz člena Õ 1111 Ö (5) Õ okvirne uredbe.;

              5(c) Vv zvezi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora in kot del ustreznih okvirnih sporazumov, si države članice v razumnih mejah prizadevajo za dogovor o skupnih načelih politike zaračunavanja;

              6(d) Sstroški različnih navigacijskih služb zračnega prometa se opredelijo ločeno, kakor določa člen 2112(3).;

              7(e) Nnavzkrižno subvencioniranje ni dovoljeno med preletnimi službamistoritvami in službamistoritvami na terminalih. Stroški, ki se nanašajo na službestoritve na terminalih in preletne službestoritve se sorazmerno porazdelijo med obe vrsti službstoritev na podlagi pregledne metodologije. Navzkrižno subvencioniranje je dovoljeno med različnimi navigacijskimi službami zračnega prometa iz ene od teh dveh kategorij samo takrat, kadar je to upravičeno iz objektivnih razlogov in jasno opredeljeno; ðNavzkrižno subvencioniranje ni dovoljeno med službami zračnega prometa in podpornimi službami. ï

              8(f) Ppreglednost stroškovne baze za pristojbine na zračnih poteh je zajamčena. Sprejeta so izvedbena pravila za zagotavljanje informacij, ki jih zagotavljajo izvajalci, da bi bila mogoča kontrola njihovih napovedi, dejanskih stroškov in prihodkov. Nacionalni nadzorni organi, izvajalci služb, uporabniki zračnega prostora, Komisija in Eurocontrol redno izmenjujejo informacije.

93. Države članice pri določanju pristojbin v skladu z odstavkiom Ö 3 do 8 Õ 2 izpolnjujejo naslednja načela:

              (a) pristojbine za navigacijske službe zračnega prometa se določijo na nediskriminacijski način. in pPri zaračunavanju pristojbin za uporabo iste službestoritve se za različne uporabnike zračnega prostora ne dela razlike glede na njihovo nacionalnost ali kategorijo, ki ji pripadajo;

              (b) izjeme se lahko dovolijo za nekatere uporabnike, zlasti za lahke zrakoplove in državnih državne zrakoplove pod pogojem, da se stroški takšnih izjem ne prenesejo na druge uporabnike;

              (c) pristojbine se določijo na koledarsko leto na podlagi ugotovljenih stroškov ali pa se določijo pod pogoji, ki so jih določile države članice, za opredelitev najvišje ravni cene za enoto ali prihodka za vsako leto za določeno obdobje, ki ni daljše od petih let;

              (d) navigacijske službe zračnega prometa lahko ustvarijo zadostne prihodke, ki zagotovijo primeren donos na aktivo, da prispevajo k potrebni krepitvi kapitala;

              (e) pristojbine odražajo stroške za storitve navigacijskih služb zračnega prometa in uporabeo naprav in objektov, ki so na razpolago uporabnikom zračnega prostora, ð vključno s stroški, ki jih ima EAA zaradi opravljanja svojih nalog v vlogi pristojnega organa ï ob upoštevanju relativnih zmožnosti za prispevek različnih tipov zadevnih zrakoplovov;

              (f) pristojbine spodbujajo varno, učinkovito, uspešno in trajnostno zagotavljanje storitev navigacijskih služb zračnega prometa z namenom, da se omogoči visoka stopnja varnosti in stroškovne učinkovitosti ter izpolnitev ciljev uspešnosti in da se spodbuja zagotavljanje integriranih službstoritev ob hkratnem zmanjšanju vpliva letalstva na okolje. V ta namen Ö Za namene točke (f) Õ in v povezavi z nacionalnimi načrti izvedbe ali načrti izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora lahko nacionalni nadzorni organi vzpostavijo mehanizme, vključno s spodbudami, ki jih sestavljajo finančne prednosti in slabosti, ki izvajalce storitev navigacijskih služb zračnega prometa in/ali uporabnike zračnega prostora spodbudijo, da podprejo izboljšave v izvajanju navigacijskih službstoritev zračnega prometa, kot so povečanje zmogljivosti, zmanjšanje zamud in trajnostni razvoj, pri čemer ohranjajo največjo možno stopnjo varnosti.

104. Komisija sprejme podrobna ð ukrepe z določitvijo podrobnosti postopka za izvajanje odstavkov 1 do 9. ï ð Ti ï izvedbenia pravila ð akti se sprejmejo ï za ta člen v skladu sz ð svetovalnim ï regulativnim postopkom iz člena 275(3) okvirne uredbe.

ê 1070/2009 Člen 2.11 (prilagojeno)

ð novo

Člen 1416

Pregled skladnosti Ö s členoma 12 in 13 Õ

1. Komisija v sodelovanju z državami članicami stalno preverja izpolnjevanje načel in pravil iz členov 1214 in 1315. Komisija si prizadeva uvesti potrebne mehanizme, ki bi omogočili uporabo Eurocontrolovega strokovnega znanja in izkušenj, rezultate pregleda pa predstavi državam članicam, Eurocontrolu in predstavnikom uporabnikov zračnega prostora.

2. Komisija na zahtevo ene države članice ali več držav članic, ki menijo, da načela in pravila iz členov 14 in 15 niso bila pravilno uporabljena, ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z vsakim domnevnim neizvajanjem ali neuporabo zadevnih načel in/ali pravil ð preuči specifične ukrepe, ki so jih sprejeli nacionalni organi v zvezi z izvajanjem členov 12 in 13 o določitvi stroškov in pristojbin ï . Komisija brez poseganja v člen 3218(1) rezultate preiskave predstavi državam članicam, Eurocontrolu in predstavnikom uporabnikov zračnega prostora. Komisija v dveh mesecih po prejemu zahtevka, potem ko je opravila zaslišanje zadevne države članice, Ö odloči, ali so bile določbe iz členov 12 in 13 upoštevane in ali se torej lahko ukrep še naprej izvaja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo Õ in po posvetovanju z Odborom za enotno evropsko nebo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 275(2) okvirne uredbe, sprejme sklep o uporabi členov 14 in 15 te uredbe in odloči, ali se zadevna praksa lahko nadaljuje.

3. Komisija o svoji odločitvi obvesti države članice in izvajalca služb, če je pravno zainteresiran. Vsaka država članica lahko odločitev Komisije predloži Svetu v roku enega meseca. Svet lahko s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev v roku enega meseca.

ê 1070/2009 Člen 2.10 (prilagojeno)

ð novo

Člen 1515a

Skupni projekti

1. Skupni projekti so lahko prispevajo k uspešnemu Ö v pomoč pri Õ izvajanju osrednjega načrta ATM. Takšni Ö Ti Õ projekti poleg tega podpirajo cilje iz te uredbe za izboljšanje delovanja evropskega letalskega sistema na ključnih področjih, kot so zmogljivost, učinkovitost letov, stroškovna učinkovitost in okoljska trajnost znotraj prevladujočih varnostnih ciljev. ðCilj skupnih projektov je, da se funkcije ATM razvijejo pravočasno, usklajeno in sinhronizirano, s čimer se dosežejo bistvene operacijske spremembe, določene v osrednjem načrtu ATM. ï

2. Komisija lahko ð sprejme ukrepe, namenjene določitvi upravljanja skupnih projektov in opredelitvi spodbud za njihov razvoj. Ti izvedbeni akti se sprejmejo ï v skladu sz regulativnim postopkom ð pregleda ï iz člena 275(3) okvirne uredbe. ÖTi ukrepi Õ razvije usmerjevalno gradivo o tem, kako ti projekti lahko podprejo izvajanje osrednjega načrta ATM. Takšno usmerjevalno gradivo ne vplivajo na mehanizme za razvoj tovrstnih projektov v zvezi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora, o katerih so se dogovorile stranke v teh blokih.

3. Komisija lahko ð sprejme skupne projekte za funkcije, povezane z omrežji, ki so zlasti pomembne za izboljšanje splošne uspešnosti upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa v Evropi, z določitvijo funkcij ATM, ki so zrele za razvoj, skupaj s časovnim razporedom in geografskim obsegom razvoja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo ï v skladu sz regulativnim postopkom ð pregleda ï iz člena 275(3) okvirne uredbe odloči tudi, da pripravi skupne projekte za funkcije, povezane z omrežji, ki so zlasti pomembne za izboljšanje celovite uspešnosti upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa v Evropi. Takšni Sskupni projekti so lahko upravičeni do financiranja s strani Skupnosti Ö Unije Õ v večletnem finančnem okviru. V ta namen in brez poseganja v pristojnost držav članic, da odločajo o porabi svojih finančnih sredstev, Komisija v skladu s členom 2810 okvirne uredbe opravi neodvisno analizo stroškov in koristi ter se ustrezno posvetuje z državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi, pri tem pa preuči vse primerne načine financiranja priprave teh projektov. Upravičeni stroški priprave skupnih projektov se krijejo v skladu z načeli preglednosti in nediskriminacije.

ê 1070/2009 Člen 2.5 (prilagojeno)

ð novo

Člen 169a

Funkcionalni bloki zračnega prostora

1. Do 4. decembra 2012 Ddržave članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za Ö vzpostavitev in Õ izvajanje funkcionalnih blokov zračnega prostora ð na podlagi integriranega izvajanja služb zračnega prometa in ï z namenom doseganja zahtevane zmogljivosti in učinkovitosti omrežja za upravljanje zračnega prometa na enotnem evropskem nebu in ohranitve visoke stopnje varnosti ter prispevanja k splošni uspešnosti sistema zračnega prometa in zmanjšanemu vplivu na okolje.

ò novo

2. Vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora temelji, kadar koli je to mogoče, na kooperativnem sektorskem partnerstvu med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, zlasti v zvezi z izvajanjem podpornih služb v skladu s členom 10. Sektorska partnerstva lahko zagotavljajo podporo enemu ali več funkcionalnim blokom zračnega prostora ali njihovemu delu, da bi se dosegla čim večja učinkovitost.

ê 1070/2009 Člen 2.5 (prilagojeno)

ð novo

3. Države članice in ð izvajalci služb zračnega prometa ï kolikor je mogoče tesno sodelujejo med sabo, zlasti države članice, ki vzpostavljajo sosednje funkcionalne bloke zračnega prostora, z namenom zagotovitve skladnosti s Ö tem členom Õ to določbo. Kadar je primerno, lahko sodelovanje vključuje ð izvajalce služb zračnega prometa iz ï tretjihe države, ki so udeležene pri funkcionalnih blokih zračnega prostora.

24. Funkcionalni bloki zračnega prostora:

              (a) se opirajo na varnostno analizo;

ò novo

              (b) so načrtovani tako, da se iz sektorskih partnerstev zagotovijo čim večje sinergije, da bi se dosegli in, kjer je to mogoče, presegli cilji uspešnosti, določeni v skladu s členom 11;

ê 1070/2009 Člen 2.5 (prilagojeno)

(bc) omogočajo optimalno uporabo zračnega prostora ob upoštevanju prometnih tokov v zračnem prometu;

              (de) zagotavljajo skladnost z evropskim omrežjem zračnih poti, ki je bilo vzpostavljeno v skladu s členom 176 uredbe o zračnem prostoru;

              (ed) so na osnovi analiz stroškov in koristi upravičeni zaradi svoje dodane vrednosti, vključno z optimalno uporabo tehničnih in človeških virov;

ê 1070/2009 Člen 2.5

ð novo

              (fe) zagotavljajo ð , kjer je primerno, ï nemoten in prilagodljiv prenos pristojnosti za kontrolo zračnega prometa med enotami službe zračnega prometa;

              (gf) zagotavljajo združljivost med različnimi konfiguracijami zračnega prostora, med drugim z optimizacijo sedanjih letalskih informativnih območij;

ê 1070/2009 Člen 2.5 (prilagojeno)

              (hg) so skladni s pogoji, ki izhajajo iz regionalnih sporazumov, sklenjenih v okviru ICAO;

(ih) upoštevajo regionalne sporazume, ki obstajajo na dan začetka veljavnosti te uredbe, zlasti tiste z evropskimi tretjimi državami.; in

ê 1070/2009 Člen 2.5

              (i) omogočijo skladnost s ciljnimi zmogljivostmi celotne Skupnosti.

ò novo

Zahteve iz odstavkov 4(c), (d) in (g) se izpolnijo v skladu z optimizacijo načrtovanja zračnega prostora, ki ga izvaja upravljavec omrežja, kot je določeno v členu 17.

5. Zahteve, določene v tem členu, se lahko izpolnijo s sodelovanjem izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v enem ali več funkcionalnih blokov zračnega prostora.

ê 1070/2009 Člen 2.5 (prilagojeno)

ð novo

36. Funkcionalni blok zračnega prostora ð, ki je v zračnem prostoru v pristojnosti več kakor ene države članice ï , se vzpostavi le ð s skupno določitvijo ï z medsebojnim sporazumom vseh držav članic, in po potrebi Ö tudi Õ tretjih držav, ki so pristojne za kateri koli del zračnega prostora, vključenega v funkcionalni blok zračnega prostora. ð Skupna določitev, s katero se vzpostavi funkcionalni blok zračnega prostora, vsebuje potrebne določbe o načinu spreminjanja bloka in načinu umika države članice ali, kadar je to primerno, tretje države iz bloka, vključno s prehodnimi ureditvami. ï

ð 7. Države članice o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora uradno obvestijo Komisijo. ï Preden uradno obvestijo Komisijo o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora, zadevne države članice pošljejo ustrezne informacije Komisiji, drugim državam članicam in zainteresiranim stranem in jim dajo priložnost, da predložijo svoje ugotovitve.

4. Kadar se funkcionalni blok zračnega prostora nanaša na zračni prostor, ki je v celoti ali delno v pristojnosti dveh ali več držav članic, sporazum, s katerim se vzpostavi funkcionalni blok zračnega prostora, vsebuje potrebne določbe o načinu spreminjanja tega bloka in načinu umika države članice iz bloka, vključno s prehodnimi ureditvami.

58. Kadar nastanejo težave med dvema državama članicama ali več državami članicami glede čezmejnega funkcionalnega bloka zračnega prostora, ki zadeva zračni prostor v njihovi pristojnosti, lahko zadevne države članice skupaj predložijo zadevo Odboru za enotno evropsko nebo, da poda mnenje. Mnenje se naslovi na zadevne države članice. Brez poseganja v odstavek 63 države članice takšno mnenje upoštevajo v svojih prizadevanjih, da bi našle rešitev.

69. Po prejemu uradnih obvestil držav članic glede sporazumov in izjav iz členov 63 in ð 7 ï 4 Komisija oceni, ali posamezni funkcionalni bloki zračnega prostora izpolnjujejo zahteve iz odstavka 42, in rezultate predloži v razpravo ð državam članicam ï Odboru za enotno evropsko nebo. Če Komisija presodi, da eden ali več funkcionalnih blokov zračnega prostora ne izpolnjuje zahtev, začne pogovore z zadevno državo članico, da doseže soglasje o ukrepih, potrebnih za popravo nastalih razmer.

7. Komisija je brez poseganja v odstavek 6 uradno obveščena o sporazumih in izjavah iz odstavkov 3 in 4 z namenom, da se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. V objavi se določi datum začetka veljavnosti s tem povezane odločitve.

ê 1070/2009 Člen 2.5 (prilagojeno)

ð novo

810. ð Komisija lahko sprejme podrobne ukrepe v zvezi s skupno določitvijo izvajalca služb zračnega prometa iz odstavka 6 in določi pogoje in načine za izbiro izvajalca služb, obdobje imenovanja, ureditev nadzora, razpoložljivost služb, ki se bodo izvajale, in ureditev odgovornosti. ï Navodila za vzpostavitev in spremembo funkcionalnih blokov zračnega prostora se pripravijo do 4. decembra 2010 ð Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo ï v skladu s svetovalnim postopkom ð pregleda ï iz člena 275 (32) okvirne uredbe.

911. Komisija ð lahko ï do 4. decembra 2011 in sprejme Ö ukrepe v zvezi z informacijami, ki jih zagotovijo države članice iz člena 6 Õ v skladu z regulativnim postopkom iz člena 275(3) okvirne uredbe, sprejme izvedbena pravila glede informacij, ki jih mora zadevna država članica zagotoviti pred vzpostavitvijo in spremembo funkcionalnega bloka zračnega prostora v skladu z odstavkom 3 tega člena.

ê 1070/2009 Člen 2.5

Člen 9b

Koordinator sistema funkcionalnih blokov zračnega prostora

1. Da bi olajšala vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora, Komisija lahko imenuje fizično osebo za koordinatorja sistema funkcionalnih blokov zračnega prostora (‚koordinator‘). Komisija ukrepa v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe.

2. Brez poseganja v člen 9a(5) koordinator na zahtevo vseh vpletenih držav članic in, kjer je to primerno, tretjih držav, ki so udeležene pri istem funkcionalnem bloku zračnega prostora, olajša premagovanje težav v njihovem pogajalskem procesu, da bi pospešil vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora. Koordinator deluje na osnovi pooblastila vseh vpletenih držav članic in, kadar je primerno, tretjih držav, ki so udeležene pri istem funkcionalnem bloku zračnega prostora.

3. Koordinator deluje nepristransko, zlasti v odnosu do držav članic, tretjih držav, Komisije in zainteresiranih strani.

4. Koordinator ne razkrije nobenih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svoje funkcije, razen če ga za to ne pooblasti(-jo) zadevna(-e) država(-e) članica(-e) in, če je primerno, tretja(-e) država(-e).

5. Vsake tri mesece po njegovem imenovanju predloži koordinator poročilo Komisiji, Odboru za enotno evropsko nebo in Evropskemu parlamentu. Poročilo vključuje povzetek in rezultate pogajanj.

6. Pooblastilo koordinatorja se izteče, ko je podpisan zadnji sporazum o funkcionalnem bloku zračnega prostora, vendar najpozneje 4. decembra 2012."

ê 1070/2009 Člen 3.6 (prilagojeno)

ð novo

Člen 176

Upravljanje omrežja in načrtovanje

1. Funkcije ð Službe ï omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) omogočajo optimalno uporabo zračnega prostora in uporabnikom zračnega prostora zagotavljajo uporabo zaželenih letalskih prog, hkrati pa omogočajo čim večjinajvečji dostop do zračnega prostora in navigacijskih službstoritev zračnega prometa. Namen funkcij ð služb ï omrežja je podpora pobudam na nacionalni ravni in ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Izvajajo se ob upoštevanju ločevanja med regulativnimi in operativnimi nalogami.

2. Da se dosežejo cilji iz odstavka 1 in brez poseganja v odgovornosti držav članic glede nacionalnih zračnih poti in struktur zračnega prostora, Komisija zagotovi izvajanje naslednjih funkcij ð služb pod pristojnostjo upravljavca omrežja ï:

              (a) načrtovanje evropskega omrežja prog;

              (b) usklajevanje omejenih virov znotraj letalskih frekvenčnih pasov, ki se uporabljajo v splošnem letalstvu, zlasti radijskih frekvenc in usklajevanje kod radarskih odzivnikov. ;

ò novo

(c) zagotavljanje osrednje funkcije za upravljanje pretoka zračnega prometa;

(d) izvajanje letalskega informacijskega portala v skladu s členom 23;

(e) optimizacijo načrtovanja zračnega prostora v sodelovanju z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in funkcionalnimi bloki zračnega prostora iz člena 16;

(f) zagotavljanje osrednje funkcije za koordinacijo ukrepov v kriznih razmerah v letalstvu.

ê 1070/2009 Člen 3.6

ð novo

              Funkcije ð Službe ï , naštete v temprvem pododstavku, ne vključujejo sprejemanja zavezujočih ukrepov splošnega obsega ali uresničevanja politične diskrecije. Upoštevajo predloge, ki so oblikovani na nacionalni ravni in na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Izvajajo se skupaj z vojaškimi organi po dogovorjenih postopkih glede prilagodljiveprožne uporabe zračnega prostora.

ê 1070/2009 Člen 3.6 (prilagojeno)

ð novo

              Komisija lahko po posvetovanju z Odborom za enotno nebo in v skladu z izvedbenimi pravili iz odstavka 4 pooblasti Ö imenuje Õ Eurocontrol ali drug nepristranski in pristojni organ za ð izvajanje ï naloge, potrebne za opravljanje funkcij, naštetih v prvem pododstavku ð upravljavca omrežja ï . Te naloge se izvajajo na nepristranski in stroškovno učinkovit način, opravljene pa so v imenu držav članic in zainteresiranih strani. Zanje veljajo pravila ustreznega upravljanja, ki priznavajo ločevanje med odgovornostjo za opravljene službestoritve in odgovornostjo za predpise, pri čemer se upoštevajo potrebe celotnega omrežja ATM, in ob polni vključenosti uporabnikov zračnega prostora in izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa. ð Do 1. januarja 2020 Komisija imenuje upravljavca omrežja kot samostojnega izvajalca služb, ki se, če je mogoče, vzpostavi v obliki idustrijskega partnerstva. ï

ê 1070/2009 Člen 3.6

ð novo

3. Komisija lahko ð je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, da se ï dopolni seznam funkcij ð služb ï iz odstavka 2 ð z namenom, da bi se prilagodil tehničnemu in operativnemu napredku v zvezi z izvajanjem podpornih služb na centraliziran način ï po ustreznem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi iz industrije. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(4) okvirne uredbe.

4. ðKomisija sprejme ï pPodrobna pravila za izvajanje ukrepov iz tega člena, razen tistih iz odstavkov 6 do 9, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe. Ta izvedbena pravila se nanašajo zlasti na ð glede ï :

              (a) usklajevanjae in urejanjae postopkov za učinkovitejše upravljanje letalskih frekvenc, pa tudi oblikovanjae načel in meril;

              (b) osrednjeo funkcijeo usklajevanja zgodnje identifikacije in reševanja potreb po frekvencah v pasovih, dodeljenih evropskemu splošnemu zračnemu prometu, za podporo oblikovanju in delovanju evropskega letalskega omrežja;

              (c) dodatnihe funkcije ð služb ï omrežja, kot jih opredeljuje osrednji načrt ATM;

(d) podrobneo ureditveev za sprejemanje odločitev med državami članicami, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in pristojnimi za upravljanje omrežja za naloge iz odstavka 2;

ò novo

(e) podrobne ureditve upravljanja upravljavca omrežja in pri tem vključi vse zadevne operativne zainteresirane strani;

ê 1070/2009 Člen 3.6

ð novo

             

              (fe) ureditveev za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi glede sprejemanja odločitev na nacionalni in evropski ravni; in

              (gf) znotraj radijskega spektra, ki ga splošnemu zračnemu prometu dodeli Mednarodna telekomunikacijska zveza, razdelitveev nalog in odgovornosti med pristojnimi za upravljanje omrežja in nacionalne upravljavce frekvenc, pri čemer je treba poskrbeti, da bodo pristojni ð službe ï za nacionalno upravljanje frekvenc še naprej izvajalei naloge, ki so povezane z nacionalnim upravljanjem frekvenc in ki ne vplivajo na omrežje. Za primere, ko pride do vpliva na omrežje, nacionalni upravljavci frekvenc sodelujejo s pristojnimi za upravljanje omrežja, da bi omogočili optimalno uporabo frekvenc.

ò novo

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

ê 1070/2009 Člen 3.6 (prilagojeno)

ð novo

5. Vidiki načrtovanja zračnega prostora, razen tistih iz odstavkova 2 ð in 4(c) ï , se obravnavajo na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Ta postopek načrtovanja upošteva promet in njegovo zahtevnost, nacionalne ali funkcionalne načrte za učinkovitost blokov zračnega prostora ter vključuje popolno posvetovanje ustreznih uporabnikov zračnega prostora ali ustreznih skupin, ki zastopajo uporabnike zračnega prostora in po potrebi vojaške organe.

6. Države članice Eurocontrolu ali drugemu nepristranskemu in pristojnemu organu naložijo izvajanje upravljanja pretoka zračnega prometa, v ta namen pa ustrezno uredijo nadzor.

7. Izvedbena pravila za upravljanje pretoka zračnega prometa in ustrezna ureditev nadzora se oblikujejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 5(2) okvirne uredbe in sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe, da bi se s tem pri uporabi zračnega prostora zagotovile optimalno razpoložljive zmogljivosti in bi se spodbudili procesi upravljanja pretoka zračnega prometa. Ta pravila temeljijo na preglednosti in učinkovitosti ter jamčijo, da se zmogljivosti zagotavljajo na prilagodljiv način, pravočasno in v skladu s priporočili regionalnega načrta zračne plovbe ICAO za evropsko regijo.

ê 1070/2009 Člen 3.6

8. Izvedbena pravila za upravljanje pretoka zračnega prometa podpirajo operativne odločitve izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavcev letališč in uporabnikov zračnega prostora ter zajemajo naslednja področja:

              (a) načrtovanje letenja;

              (b) uporabo razpoložljivih zmogljivosti zračnega prostora med vsemi fazami letenja, pa tudi dodeljevanje slotov, in

              (c) uporabo zračnih poti za splošni zračni promet, in sicer

– oblikovanje enotne publikacije za orientacijo zračnih prog in prometa,

– možnosti za preusmeritev splošnega zračnega prometa s področij zastojev, in

– prednostna pravila o dostopu do zračnega prostora za splošni zračni promet, zlasti v obdobjih zastojev in v kriznih obdobjih.

9. Komisija pri pripravi in sprejemanju izvedbenih pravil ustrezno in brez poseganja v varnost upošteva skladnost med načrti leta in letališkimi sloti ter potrebno usklajenost s sosednjimi regijami.

ê 550/2004 (prilagojeno)

ð novo

Člen 1810

Odnosi med izvajalci služb

1. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa lahko uporabljajo službe drugih izvajalcev, ki so bili certificirani ð ali je bila zanje podana izjava ï v Skupnosti Ö Uniji Õ .

2. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa formalno potrdijo njihove delovne odnose s pisnimi sporazumi ali enakovrednimi pravnimi ureditvami, v katerih opredelijo specifične dolžnosti in naloge, ki jih vsak izvajalec prevzame, in omogočijo izmenjavo operativnih podatkov med temi izvajalci, če so ti podatki v zvezi s splošnim zračnim prometom. O sklenitvi teh ureditev je treba obvestiti zadevni nacionalni nadzorni organ ali organe.

3. V primerih izvajanja služb zračnega prometa se zahteva odobritev zadevnih držav članic. V primerih zagotavljanja meteoroloških služb se zahteva odobritev zadevnih držav članic, če so te določile izvajalca na ekskluzivni osnovi v skladu s členom 9(1).

ò novo

Člen 19

Odnosi z zainteresiranimi stranmi

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa vzpostavijo posvetovalne mehanizme za omogočanje posvetovanj z ustreznimi skupinami uporabnikov zračnega prostora in operaterji aerodromov o vseh pomembnih zadevah, povezanih z izvajanjem služb, ali zadevnih spremembah konfiguracij zračnega prostora. Uporabniki zračnega prostora so vključeni tudi v postopek odobritve strateških naložbenih načrtov. Komisija sprejme ukrepe, ki podrobno opredeljujejo pogoje in načine poteka posvetovanj ter vključenost uporabnikov zračnega prostora v potrjevanje naložbenih načrtov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

ê 1070/2009 Člen 2.6

Člen 2011

Odnosi z vojaškimi organi

Države članice v okviru skupne prometne politike sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bi se med pristojnimi civilnimi in vojaškimi organi sklenili ali obnovili pisni sporazumi ali enakovredne pravne ureditve za upravljanje specifičnih blokov zračnega prostora.

ê 550/2004 (prilagojeno)

Člen 2112

Preglednost računovodskih izkazov

1. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ne glede na svoj lastniški sistem ali pravno ureditev sestavijo računovodske izkaze, jih predložijo v revizijo in objavijo. Ti računovodski izkazi so v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki jih je sprejela Skupnost Ö Unija Õ . Kadar zaradi pravnega statusa izvajalca službstoritev popolna skladnost z mednarodnimi standardi ni mogoča, si izvajalec prizadeva takšno skladnost doseči v največji možni meri.

2. V vseh primerih pa izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa objavijo letno poslovno poročilo in se pri njih redno izvajajo neodvisne revizije.

ê 1070/2009 Člen 2.7

3. Kadar izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa izvajajo službestoritve v svežnju, morajo identificirati in razkriti stroške in dohodke, ki izhajajo iz navigacijskih službstoritev, ki jih razčlenijo v skladu s sistemom pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa iz člena 1214 in, kadar je to primerno, vodijo konsolidirane računovodske izkaze za druge službestoritve, ki niso povezane z navigacijskimi službami zračnega prometa, kakor bi morali storiti, če bi zadevne službe zagotavljala ločena podjetja.

ê 550/2004 (prilagojeno)

ð novo

4. Države članice določijo pristojne organe, ki imajo pravico dostopa do računovodskih izkazov izvajalcev služb znotraj zračnega prostora v njihovi pristojnosti.

5. Za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih zajema ta uredba, lahko države članice uporabljajo prehodne določbe člena 9 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov[49].

Člen 2213

Dostop do podatkov in zaščita podatkov

1. Da bi zadostili potrebam pri svojem delovanju, si izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora in letališča izmenjujejo ustrezne operativne podatke za splošni zračni promet v realnem času. Ti podatki se uporabljajo samo za operativne namene.

2. Dostop do ustreznih operativnih podatkov se nediskriminatornobrez razlikovanja odobri ustreznim organom, certificiranim izvajalcem navigacijskih služb, ki so certificirani ð ali je bila zanje podana izjava ï , uporabnikom zračnega prostora in letališčemletališkim družbam.

3. Certificirani Iizvajalci služb, ki so certificirani ð ali je bila zanje podana izjava, ï uporabniki zračnega prostora in letališčaletališke družbe določijo standardne pogoje za dostop tudi do njihovih drugih operativnih podatkov, poleg tistih iz odstavka 1. Nacionalni nadzorni organi takšne standardne pogoje odobrijo. ðKomisija lahko določi ï Podrobna pravila ð ukrepe glede postopkov za izmenjavo podatkov in vrste zadevnih podatkov v zvezi s temi pogoji za dostopa in njihovo odobritev. ï o takšnih pogojih se določijo, če je to primerno, ð Ti izvedbeni akti se sprejmejo ï v skladu s postopkom ð pregleda ï iz člena 275(3) okvirne uredbe.

ê 551/2004 (prilagojeno)

POGLAVJE IVII

ARHITEKTURA ZRAČNIEGA PROSTORA

ê 1070/2009 Člen 3.2

Člen 3

Evropsko zgornje letalsko informativno območje (EUIR)

1. Skupnost in njene države članice si prizadevajo, da ICAO vzpostavi in prizna enotno evropsko letalsko informativno območje (EUIR). Najpozneje do 4. decembra 2011 Komisija v ta namen za zadeve, ki so v pristojnosti Skupnosti, po potrebi predloži priporočilo Svetu v skladu s členom 300 Pogodbe.

2. EUIR je namenjeno pokrivanju zračnega prostora v pristojnosti držav članic v skladu s členom 1(3) in lahko vključuje zračni prostor evropskih tretjih držav.

3. Vzpostavitev EUIR ne posega v odgovornost držav članic glede določitve izvajalcev storitev služb zračnega prometa za zračni prostor v njihovi pristojnosti v skladu s členom 8(1) Uredbe o zagotavljanju služb.

4. Države članice ohranijo svoje obveznosti do ICAO v okviru geografskih meja letalskih informacijskih področij v zgornjem zračnem prostoru in letalskih informacijskih področij, ki jim jih je zaupala ICAO na dan začetka veljavnosti te uredbe.

ê 1070/2009 Člen 3.3 (prilagojeno)

ð novo

Člen 233a

Elektronske letalske informacije

1. Brez poseganja v objavo letalskih informacij držav članic in na način, ki dosledno upošteva to objavo, Komisija v sodelovanju z Eurocontrolom ð upravljavcem omrežja ï zagotovi razpoložljivost elektronskih letalskih informacij visoke kakovosti, ki so predstavljene na usklajen način ter po kakovosti podatkov in aktualnosti ustrezajo zahtevam vseh zadevnih uporabnikov.

2. Za namene odstavka 1 Komisija:

              (a) zagotovi razvoj infrastrukture za letalske informacije za vso Skupnost Ö Unijo Õ v obliki elektronskega integriranega obveščevalnega portala z neomejenim dostopom za zainteresirane strani. Navedena infrastruktura vključuje dostop do zahtevanih podatkovnih elementov in njihovo zagotavljanje, kot so med drugim letalske informacije, informacije službe letalskih informacij (ARO), meteorološke informacije in informacije o upravljanju pretoka.;

              (b) podpira posodobitev in uskladitev zagotavljanja letalskih informacij v najširšem pomenu v tesnem sodelovanju z Eurocontrolom in ICAO.

3. Komisija sprejme podrobna izvedbena pravila ð ukrepe ï za ð vzpostavitev in izvajanje elektronskega integriranega obveščevalnega portala. Ti izvedbeni akti se sprejmejo ï ta člen v skladu sz regulativnim postopkom ð pregleda ï iz člena 275(3) okvirne uredbe.

ê 1070/2009 Člen 3.4

Člen 4

Pravila zračnega prometa in klasifikacija zračnega prostora

Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe sprejme izvedbena pravila za:

              (a) sprejetje ustreznih določb glede pravil zračnega prometa, osnovanih na standardih ICAO in priporočenih praksah;

              (b) uskladitev in ustrezno prilagoditev uporabe klasifikacije zračnega prostora ICAO, z namenom nemotenega zagotavljanja varnih in učinkovitih storitev služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu.

ê 551/2004 (prilagojeno)

POGLAVJE III

PRILAGODLJIVA UPORABA ZRAČNEGA PROSTORA NA ENOTNEM EVROPSKEM NEBU

ê 551/2004 (prilagojeno)

ð novo

Člen 7

Prilagodljiva uporaba zračnega prostora

1. Države članice ob upoštevanju organiziranosti vojaških vidikov v svoji pristojnosti, zagotavljajo enotno uporabo koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora, kakor ga opredeljuje ICAO in razvija Eurocontrol z namenom, da bi olajšale upravljanje zračnega prostora in upravljanje zračnega prometa v okviru skupne prometne politike.

2. Države članice pošljejo Komisiji letno poročilo o uporabi koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora v svoji pristojnosti v okviru skupne prometne politike.

3. Kadar je po poročilih, ki jih predložijo države članice, treba okrepiti in uskladiti uporabo koncepta prilagodljive uporaba zračnega prostora na enotnem evropskem nebu, se sprejmejo pravila za izvajanje v kontekstu skupne prometne politike v skladu s postopkom iz člena 8 okvirne uredbe.

Člen 8

Začasna opustitev

1. Kadar uporaba člena 7 povzroča pomembne operativne težave, smejo države članice začasno ukiniti takšno uporabo pod pogojem, da o tem takoj obvestijo Komisijo in druge države članice.

2. Po uvedbi začasne ukinitve se lahko izvedejo prilagoditve pravilom, sprejetim na podlagi člena 7(3), za zračni prostor v pristojnosti zadevne države članice ali držav članic, skladno s postopkom iz člena 8 okvirne uredbe.

ò novo

Člen 24

Tehnološki razvoj in interoperabilnost upravljanja zračnega prometa

1. Komisija sprejme podrobna pravila v zvezi s spodbujanjem tehnološkega razvoja in interoperabilnosti upravljanja zračnega prometa v povezavi z razvojem in izvajanjem osrednjega načrta ATM. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

2. V zvezi s pravili iz odstavka 1 se uporablja člen 17(2)(b) Uredbe (ES) št. 216/2008. Kadar je to primerno, Komisija zaprosi EAA za vključitev teh pravil v letni delovni program iz člena 56 navedene uredbe.

ê 552/2004

ð novo

3. Izvedbena pravila glede interoperabilnosti morajo zlasti:

(a) določati morebitne specifične zahteve, ki dopolnjujejo ali izpopolnjujejo bistvene zahteve, zlasti glede varnosti, nemotenega delovanja in učinkovitosti; in/ali

opisovati, kjer je ustrezno, morebitne specifične zahteve, ki dopolnjujejo ali izpopolnjujejo bistvene zahteve, zlasti glede koordiniranega uvajanja novih, dogovorjenih in veljavnih konceptov obratovanja ali tehnologij; in/ali

določati sestavne dele, kadar gre za sisteme; in/ali

opisovati specifične postopke za ugotavljanje skladnosti, ki, kjer je ustrezno, vključujejo priglašene organe iz člena 8, na podlagi modulov iz Sklepa 93/465/EGS, ki se uporabljajo za ugotavljanje skladnosti ali primernosti sestavnih delov za rabo in za verifikacijo sistemov; in/ali

določati pogoje za izvajanje, vključno, kjer je ustrezno, z datumom, do katerega se morajo vsi zadevni udeleženci uskladiti z njimi.

ê 552/2004

Poglavje II V

BISTVENE ZAHTEVE, IZVEDBENA PRAVILA GLEDE INTEROPERABILNOSTI IN SPECIFIKACIJE SKUPNOSTI

Člen 2

Bistvene zahteve

EATMN, njeni sistemi ter njihovi sestavni deli in pripadajoči postopki morajo izpolnjevati bistvene zahteve. Bistvene zahteve so navedene v Prilogi II.

Člen 3

Izvedbena pravila glede interoperabilnosti

1. Izvedbena pravila glede interoperabilnosti se uvedejo, kadarkoli so potrebna, za koherentno doseganje ciljev te uredbe.

2. Sistemi, sestavni deli in pripadajoči postopki morajo biti skladni z zadevnimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti v svoji celotni dobi trajanja.

4. Pri pripravi, sprejemanju in revidiranju izvedbenih pravil glede interoperabilnosti je treba upoštevati ocenjene stroške in koristi tehničnih rešitev, s katerimi jih je mogoče izpolnjevati, zato da se opredeli najbolj funkcionalna rešitev ob upoštevanju vzdrževanja dogovorjene visoke stopnje varnosti. Ocena stroškov in koristi teh rešitev za vse zadevne udeležence se priloži vsakemu osnutku izvedbenega pravila glede interoperabilnosti.

5. Izvedbena pravila glede interoperabilnosti se uvedejo po postopku iz člena 8 okvirne uredbe.

Člen 4

Specifikacije Skupnosti

1. V prizadevanju za cilje te uredbe se lahko uvedejo specifikacije Skupnosti. Take specifikacije so lahko:

              (a) evropski standardi za sisteme ali sestavne dele, skupaj z zadevnimi postopki, ki jih vzpostavijo evropski organi za standarde v sodelovanju z Eurocae po pooblastilu s strani Komisije v skladu s členom 6(4) Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in predpisov[50] ter skladno s splošnimi smernicami glede sodelovanja med Komisijo in organi za standarde, podpisanimi 13. novembra 1984;

              ali

              (b) specifikacije, ki jih uvede Eurocontrol v zvezi z operativno koordinacijo med izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa kot odziv na zahtevo Komisije v skladu s postopkom iz člena 5(2) okvirne uredbe.

2. Skladnost z bistvenimi zahtevami in/ali izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti se predvideva za sisteme, skupaj s pripadajočimi postopki, ali sestavne dele, ki so skladni z zadevnimi specifikacijami Skupnosti in katerih sklicne številke so objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

3. Komisija objavi sklicne številke evropskih standardov iz odstavka 1(a) v Uradnem listu Evropske unije.

4. Komisija objavi sklicne številke specifikacij Eurocontrola iz odstavka 1(b) v Uradnem listu Evropske unije po postopku iz člena 5(2) okvirne uredbe.

5. Če država članica ali Komisija meni, da skladnost z objavljeno specifikacijo Skupnosti ne zagotavlja spoštovanja bistvenih zahtev in/ali izvedbenih pravil glede interoperabilnosti, ki naj bi jih navedena specifikacija Skupnosti zajela, se uporabi postopek iz člena 5(2) okvirne uredbe.

6. Če so objavljeni evropski standardi pomanjkljivi, se lahko sprejme odločitev o delnem ali popolnem umiku zadevnih standardov iz publikacij, ki jih vsebujejo, ali njihovih spremembah po postopku iz člena 5(2) okvirne uredbe po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 5 Direktive 98/34/ES.

7. Če so objavljene specifikacije Eurocontrola pomanjkljive, se lahko sprejme odločitev o delnem ali popolnem umiku zadevnih specifikacij iz publikacij, ki jih vsebujejo, ali njihovih spremembah po postopku iz člena 5(2) okvirne uredbe.

POGLAVJE III

POTRJEVANJE SKLADNOSTI

Člen 5

ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo sestavnih delov

1. Sestavnim delom mora biti priložena ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo. Elementi te izjave so navedeni v Prilogi III.

2. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti z ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo zagotovi in izjavi, da je uporabil določbe iz bistvenih zahtev in zadevnih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti.

3. Skladnost z bistvenimi zahtevami in zadevnimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti se predvideva za sestavne dele, ki jim je priložena ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo.

4. Kjer je ustrezno, zadevna izvedbena pravila določajo naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti ali primernosti za uporabo sestavnih delov, ki jih opravijo priglašeni organi iz člena 8.

Člen 6

ES-izjava o verifikaciji sistemov

1. Sistemi so predmet ES-verifikacije s strani izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa v skladu z zadevnimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti za zagotovitev, da izpolnjujejo bistvene zahteve te uredbe in izvedbena pravila glede interoperabilnosti pri vključitvi v EATMN.

2. Preden sistem začne obratovati, mora zadevni izvajalec storitev navigacijskih služb zračnega prometa sestaviti ES-izjavo o verifikaciji, ki potrjuje skladnost, in jo predložiti nacionalnemu nadzornemu organu skupaj s tehničnim spisom. Elementi te izjave in tehničnega spisa so navedeni v Prilogi IV. Nacionalni nadzorni organ lahko zahteva morebitne dodatne informacije, potrebne za nadzor nad skladnostjo.

3. Kjer je ustrezno, zadevna izvedbena pravila določajo naloge v zvezi z verifikacijo sistemov, ki jih opravijo priglašeni organi iz člena 8.

4. ES-izjava o verifikaciji ne sme posegati v morebitno ugotavljanje, ki ga mora nacionalni nadzorni organ morda izvajati zaradi drugih razlogov kakor zaradi interoperabilnosti.

ê 1070/2009 Člen 4.1

Člen 6a

Alternativna verifikacija skladnosti

Potrdilo, ki se izda v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu[51], in se nanaša na komponente ali sisteme, se za namen členov 5 in 6 te uredbe šteje za izjavo ES o skladnosti ali primernosti za uporabo ali za izjavo ES o verifikaciji, če vključuje dokaze o skladnosti z bistvenimi zahtevami te uredbe in zadevnimi izvedbenimi pravili za interoperabilnost.

ê 552/2004

Člen 7

Zaščitni ukrepi

1. Če nacionalni nadzorni organ ugotovi, da:

              (a) sestavni del, ki mu je priložena ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo, ali

              (b) sistem, ki mu je priložena ES-izjava o verifikaciji,

ni skladen z bistvenimi zahtevami in/ali zadevnimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti, sprejme vse potrebne ukrepe, ob ustreznem upoštevanju potrebe po zagotovitvi varnosti in kontinuitete operacij, za omejitev področja uporabe zadevnega sestavnega dela ali sistema ali za prepoved njegove uporabe pri subjektih, za katere je organ odgovoren.

2. Zadevna država članica takoj obvesti Komisijo o morebitnih takih ukrepih, pri čemer navede svoje razloge in zlasti dejstvo, ali je po njenem mnenju do neskladnosti z bistvenimi zahtevami prišlo zaradi:

              (a) neizpolnjevanja bistvenih zahtev;

              (b) nepravilne uporabe izvedbenih pravil glede interoperabilnosti in/ali specifikacij Skupnosti;

              (c) pomanjkljivosti izvedbenih pravil glede interoperabilnosti in/ali specifikacij Skupnosti.

3. Komisija se z zadevnimi stranmi posvetuje takoj, ko je mogoče. Po takem posvetovanju o svojih ugotovitvah in o svojem mnenju obvesti državo članico o tem, ali so ukrepi nacionalnega nadzornega organa upravičeni.

4. Če Komisija ugotovi, da ukrepi, ki jih je sprejel nacionalni nadzorni organ, niso upravičeni, od zadevne države članice zahteva, da zagotovi takojšen umik. O tem nemudoma obvesti proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti.

5. Če Komisija ugotovi, da je vzrok za neskladnost z bistvenimi zahtevami nepravilna uporaba izvedbenih pravil glede interoperabilnosti in/ali specifikacij Skupnosti, zadevna država članica sprejme ustrezne ukrepe proti izdajatelju izjave o skladnosti ali primernosti uporabe ali ES-izjave o verifikaciji ter o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

6. Če Komisija ugotovi, da so vzrok za neskladnost z bistvenimi zahtevami pomanjkljivosti specifikacij Skupnosti, se uporabijo postopki iz člena 4(6) ali (7).

POGLAVJE VIV

končne določbe

ê 1070/2009 Člen 2.11 (prilagojeno)

Člen 2517

Revizija Ö Prilagoditev Õ prilog

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb prilog zaradi upoštevanja tehničnega in operativnega razvoja, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(4) okvirne uredbe.

Iz nujnih razlogov lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 5(5) okvirne uredbe.

ò novo

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 26 sprejme delegirane akte zaradi dopolnitve ali spremembe zahtev za usposobljene subjekte iz Priloge I in pogojev, ki jih je treba priložiti dovoljenjem, ki se izdajo izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa iz Priloge II, da se upoštevajo izkušnje nacionalnih nadzornih organov pri izvajanju teh zahtev in pogojev ali razvoj sistema upravljanja zračnega prometa v zvezi z interoperabilnostjo in celostnim izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa.

ò novo

Člen 26

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo iz člena 11(7), člena 17(3) in člena 25 se Komisiji podeli za nedoločen čas.

3. Pooblastilo iz člena 11(7), člena 17(3) in člena 25 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 11(7), člena 17(3) in člena 25, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

ê 549/2004

ð novo

Člen 275

Postopki odbora

1. Komisiji pomaga Odbor za enotno evropsko nebo, v nadaljnjem besedilu „Odbor“, sestavljen iz dveh predstavnikov vsake države članice, ki mu predseduje predstavnik Komisije. Odbor zagotavlja primerno upoštevanje interesov vseh kategorij uporabnikov. ðTa odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. ï

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljaveljata člena 3 in 7 ð 4 ï Sklepa 1999/468/ES ð Uredbe (EU) št. 182/2011 ï ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljaveljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ð Uredbe (EU) št. 182/2011 ï ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

ê 1070/2009 Člen 1.4

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

5. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4), (6) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

ê 1070/2009 Člen 1.5 (prilagojeno)

ð novo

Člen 2810

ÖPosvetovanje Komisije z zainteresiranimi stranmi Õ

12. Komisija vzpostavi posvetovalni mehanizem na ravni Skupnosti Ö Unije Õ ð za posvetovanja o zadevah v zvezi z izvajanjem te uredbe, kadar je to potrebno ï . Poseben odbor za sektorski dialog, ustanovljen s Sklepom Ö Komisije Õ 98/500/ES, sodeluje pri posvetovanju.

3. Posvetovanje zainteresiranih strani zajema zlasti razvoj in uvedbo novih konceptov in tehnologij v EATMN.

2. Zainteresirane strani so lahko:

– izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa,

– upravljavcioperaterji letališč,

– zadevni uporabniki zračnega prostora ali zadevne skupine uporabnikov zračnega prostora,

– vojaški organi,

– letalska industrija in

– predstavniški organi strokovnega osebja.

ê 1070/2009 Člen 1.5 (prilagojeno)

Člen 296

Posvetovalni organ panoge

Komisija brez poseganja v vlogo Odbora in Eurocontrola ustanovi „posvetovalni odbor panoge“, ki ga sestavljajo izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa, združenja uporabnikov zračnega prostora, upravljavcioperatorji letališč, letalskia sektorindustrija in predstavniški organi strokovnega osebja. Vloga tega organa je le svetovanje Komisiji pri izvajanju enotnega evropskega neba.

Člen 307

Odnosi sz evropskimi tretjimi državami

ê 1070/2009 Člen 1.5 (prilagojeno)

ð novo

Skupnost Ö Unija Õ in njene države članice si prizadevajo za in podpirajo razširitev enotnega evropskega neba na države, ki niso članice Evropske unije, in to razširitev podpirajo. V ta namen si prizadevajo, da v okviru sporazumov, sklenjenih s sosednjimi tretjimi državami, ð ali v okviru skupne določitve funkcionalnih blokov zračnega prostora ali sporazumov o funkcijah omrežja ï sporazumov o funkcionalnih blokih zračnega prostora, razširijo področje uporabe ð cilje ï te uredbe in ukrepov iz člena 3 na te države.

ê 1070/2009 Člen 1.5 (prilagojeno)

ð novo

Člen 318

ÖPodpora zunanjih organov Õ Izvedbena pravila

1. Glede oblikovanja izvedbenih pravil lahko Komisija lahko podeli pooblastila Eurocontrolu ali po potrebi drugemu ð zunanji ï organu, ð zaprosi za pomoč ï ð pri izvajanju nalog iz te uredbe ï pri čemer določi naloge, ki jih mora izvršiti, in njihov časovni razpored ter upoštevati ustrezne roke, določene v tej uredbi. Komisija ukrepa v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 5(2).

2. Kadar Komisija namerava podeliti pooblastila v skladu z odstavkom 1, si prizadeva kolikor je mogoče dobro uporabiti obstoječe dogovore glede sodelovanja in posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, kadar so ti dogovori v skladu s praksami Komisije glede preglednosti in posvetovalnih postopkov in niso v nasprotju z njenimi institucionalnimi obveznostmi.

ê 1070/2009 Člen 2.1

Člen 4

Varnostne zahteve

Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe sprejme izvedbena pravila, ki vključujejo ustrezne določbe zakonskih varnostnih zahtev Eurocontrola (ESARR) in njihove poznejše spremembe v okviru te uredbe, po potrebi z ustreznimi prilagoditvami.

ê 550/2004 (prilagojeno)

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

ê 1070/2009 Člen 4.2

Člen 9

Revizija prilog

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb prilog k tej uredbi zaradi upoštevanja tehničnega in operativnega razvoja, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(4) okvirne uredbe.

ê 1070/2009 Člen 2.11

Člen 3218

Zaupnost

1. Niti nacionalni nadzorni organi, ki delujejo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, niti Komisija ne razkrijejo informacij zaupne narave, zlasti ne informacij o izvajalcih storitev navigacijskih služb zračnega prometa, njihovih poslovnih odnosih ali stroškovnih komponentah.

2. Odstavek 1 ne posega v pravico nacionalnih nadzornih organov ali Komisije, da razkrijejo informacije, kadar so te nujno potrebne za izvajanje njihovih nalog, vendar je v tem primeru razkritje sorazmerno in upošteva pravno utemeljen interes izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa, uporabnikov zračnega prostora, letališč in drugih zadevnih zainteresiranih strani za varovanje njihove poslovne tajnosti.

3. Informacije in podatki, posredovani v skladu s sistemom pristojbin iz člena 1214, se objavijo.

ê 1070/2009 Člen 1.5 (prilagojeno)

ð novo

Člen 339

Kazni

Kazni, ki jih Ddržave članice določijo Ö pravila glede kazni Õ za kršitve te uredbe in ukrepov iz člena 3, ki jih zagrešijo zlasti uporabniki zračnega prostora in izvajalci služb, ð in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni ï so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

ê 549/2004 (prilagojeno)

Člen 3412

Nadzor, spremljanje Ö Pregled Õ in načini ocene vpliva

1. Nadzor, spremljanje in načini ocenjevanja vpliva temeljijo na letnih poročilih o izvajanju ukrepov, ki jih države članice predložijo v skladu s to uredbo in ukrepi iz člena 3.

ê 1070/2009 Člen 1.6(a) (prilagojeno)

ð novo

12. Komisija redno pregleduje uporabo te uredbe in ukrepov iz člena 3 ter prvič predloži poročilo o tem do 4. junija 2011 Evropskemu parlamentu in Svetu, nato pa konec vsakega referenčnega obdobja iz člena 11(53)(d). Kadar je to upravičeno v ta namen, lahko Komisija od držav članic zahteva dodatne informacije poleg tistih, ki jih skladno z odstavkom 1 tega člena posredujejo v poročilih ð v zvezi z izvajanjem te uredbe ï.

ê 549/2004

3. Komisija pri sestavljanju poročil iz odstavka 2 zaprosi za mnenje Odbor.

ê 1070/2009 Člen 1.6(b)

24. Poročila vsebujejo oceno rezultatov, ki so bili doseženi z ukrepi na podlagi te uredbe, vključno z ustreznimi informacijami o razvoju dogodkov v sektorju, zlasti o ekonomskih, socialnih, okoljskih, zaposlovalnih in tehnoloških vidikih, kakor tudi o kakovosti službstoritev v smislu prvotnih ciljev in prihodnjih potreb.

ê 1070/2009 Člen 2.12 (prilagojeno)

Člen 18a

Pregled

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 4. decembra 2012 predloži študijo o oceni pravnih, varnostnih, industrijskih, gospodarskih in družbenih vplivov uporabe tržnih načel pri zagotavljanju storitev komunikacij, navigacije, nadzora in letalskih informacij v primerjavi z obstoječimi ali alternativnimi organizacijskimi načeli, ob tem pa upošteva napredek pri funkcionalnih blokih zračnega prostora in razpoložljivo tehnologijo.

ê 551/2004 (prilagojeno)

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 10

Pregled

V okviru občasnih rednih pregledov iz člena 12(2) okvirne uredbe Komisija konča pričakovano študijo o pogojih za uporabo konceptov iz členov 3, 5 in 6 za spodnji zračni prostor v prihodnje.

Na osnovi zaključkov študije in glede na dosežen napredek Komisija najpozneje 31. decembra 2006 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, kateremu po potrebi priloži predlog za razširitev uporabe teh konceptov na spodnji zračni prostor ali za določitev drugih ukrepov. Če je takšna razširitev predvidena, naj se ustrezne odločbe sprejmejo po možnosti do 31. decembra 2009.

ê 549/2004

Člen 3513

Varovalni ukrepi

Ta uredba ne preprečuje državi članici, da uporabi ukrepe, v kolikor so ti potrebni za varovanje bistvenih interesov varnostne ali obrambne politike. Takšni ukrepi so zlasti potrebni:

(a)          za nadzorovanje zračnega prostora v njeni pristojnosti, skladno z regionalnimi sporazumi o zračnem prometu Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), zlasti za sposobnost odkrivanja, prepoznavanja in presojanja vseh zrakoplovov, ki uporabljajo ta zračni prostor, z namenom zavarovati varnost letenja in sprejeti ukrepe za izpolnjevanje potreb varovalne in obrambne politike,.

(b)          ob resnih notranjih nemirih z negativnim vplivom na ohranjanje zakonitosti in javnega reda,

(c)          v primeru vojne ali ob resni mednarodni napetosti, ki bi pomenila vojno nevarnost,

(d)          za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ki jih je država članica sprejela za ohranjanje miru in mednarodne varnosti,

(e)          za izvajanje vojaških operacij in vojaškega usposabljanja, vključno s sredstvi, ki so potrebna za vaje.

ê 1070/2009 Člen 1.7 (prilagojeno)

ð novo

Člen 3613a

Evropska Aagencija ð Evropske unije za letalstvo ï varnost v letalstvu ð (EAA) ï

Pri izvajanju te uredbe in uredb (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004, (ES) št. 552/2004 in Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu[52] se države članice in Komisija v skladu s svojo vlogo, določeno v tej uredbi, po potrebi uskladijo z ð EAA ï Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, da bi zagotovile ustrezno obravnavo vseh varnostnih vidikov.

ê 552/2004 (prilagojeno)

Člen 10

Prehodna ureditev

1. Od 20. oktobra 2005 se bistvene zahteve uporabljajo za začetek obratovanja sistemov in sestavnih delov EATMN, če zadevna izvedbena pravila glede interoperabilnosti ne določajo drugače.

2. Vsi sistemi in sestavni deli EATMN, ki trenutno obratujejo, se morajo uskladiti z bistvenimi zahtevami do 20. aprila 2011, če zadevna izvedbena pravila glede interoperabilnosti ne določajo drugače.

ê 1070/2009 Člen 4.3 (prilagojeno)

2a. Za namene odstavka 2 tega člena lahko države članice izjavijo, da so sistemi in sestavni deli EATMN usklajeni z bistvenimi zahtevami in da zanje ne veljajo določila iz členov 5 in 6.

ê 552/2004 (prilagojeno)

3. Če so sistemi EATMN naročeni ali so obvezujoče pogodbe s tem v zvezi sklenjene

– pred datumom začetka veljave te uredbe ali, kjer je ustrezno,

– pred datumom začetka veljave enega ali več zadevnih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti,

tako da skladnosti z bistvenimi zahtevami in/ali zadevnimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti ni mogoče zagotoviti v obdobju iz odstavka 1, zadevna država članica sporoči Komisiji podrobne informacije o bistvenih zahtevah in/ali izvedbenih pravilih glede interoperabilnosti, za katere je bila ugotovljena negotovost glede skladnosti.

Komisija se posvetuje z zadevnimi stranmi in nato sprejme odločitev po postopku iz člena 5(3) okvirne uredbe.

ê 552/2004 (prilagojeno)

Člen 3711

Razveljavitev

Direktivi 93/65/EGS in 97/15/ES ter Uuredbei (ES) št. 2082/2000 Ö 549/2004, 550/2004, 551/2004 Õ in 980/2002 Ö 552/2004 Õ se razveljavijo 20. oktobra 2005.

ÖSklici na razveljavljene uredbe se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi III. Õ

ê 550/2004 (prilagojeno)

Člen 3819

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

ê 550/2004 (prilagojeno)

2. Vendar pa začneta člena 7 in 8 veljati eno leto po objavi skupnih zahtev iz člena 6 v Uradnem listu Evropske unije.

ê 550/2004

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah .

V Strasbourgu,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

ê 550/2004

è1 1070/2009 Člen 2.13(a)

è2 1070/2009 Člen 2.13(b)

PRILOGA I

è1ZAHTEVE ZA USPOSOBLJENE SUBJEKTE ç

è2 Usposobljeni subjekti morajo: ç

– morajo biti sposobnie predložiti dokumentacijo, s katero potrjujejo, da imajo bogate izkušnje v ocenjevanju oseb javnega ali zasebnega prava v sektorju zračnega prometa, zlasti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, in v drugih podobnih sektorjih na enem področju ali več področjih, ki jih pokriva ta uredba;,

– morajo razpolagati z izčrpnimi pravili in predpisi za redne preglede navedenih entitet, ki jih objavijo in nenehno posodabljajo in dopolnjujejo v okviru raziskovalnih in razvojnih programov;,

ê 1070/2009 Člen 2.13(b)

– ne smejo biti pod nadzorom izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa, upravnih organov letališč ali katere koli druge entitete, ki izvaja navigacijske službe zračnega prometa ali službe zračnega prometa v komercialne namene;,

– morajo razpolagati z zadostnim številom tehničnega, vodstvenega, podpornega, in raziskovalnega osebja, ki jim omogoča izvajanje njihovih nalog.,

ê 552/2004

- 6. Organ mora morajo skleniti zavarovanje odgovornosti, razen če njihovonjegovo odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali če je država članica neposredno odgovorna za inšpekcijske preglede.

7. Osebje organa mora spoštovati poklicno molčečnost glede vseh informacij, pridobljenih pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo.

ê 552/2004 (prilagojeno)

ð novo

PRILOGA V

PRIGLAŠENI ORGANI

1. Organ ð Usposobljeni subjekt ï , njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje pregledov, se ne smejo neposredno ali kot pooblaščeni zastopniki vplesti v načrtovanje, proizvodnjo, trženje ali vzdrževanje sestavinsestavnih delov ali sistemov ali njihovo uporabo. To pa ne izključuje možnosti izmenjave tehničnih informacij med proizvajalcem ali konstruktorjem in tem organom.

2. Organ in osebje, odgovorno za preglede, ð Usposobljeni subjekt ï morata opravljati preglede z največjo možno profesionalno integriteto in največjo možno tehnično usposobljenostjo ter ne smeta biti pod pritiskom ali deleženna spodbud, zlasti finančne vrste, ki bi lahko vplivali na Ö njegovo Õ njuno presojo ali rezultate Ö njegovega Õ njunega inšpekcijskega dela, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, na katere vplivajo rezultati njegovihnjunih pregledov.

3. Organ mora zaposliti osebje in imeti sredstva, potrebna za primerno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog v zvezi s pregledi; imeti mora tudi dostop do opreme, potrebne za izredne preglede.

ê 552/2004 (prilagojeno)

ð novo

4. Osebje ð usposobljenega subjekta ï , odgovorno za inšpekcijo, mora imeti:

– imeti dobro tehnično in poklicno usposobljenost,

– imeti zadovoljivo znanje o zahtevah inšpekcijskih pregledov, ki jih opravlja, in primerne izkušnje v zvezi s takimi operacijami,

– biti usposobljeno sposobnost, potrebno za pripravosestavljanje izjav, evidenc in poročil za dokaz, da so bili inšpekcijski pregledi opravljeni,.

- 5. biti zZajamčenoa mora biti nepristranskoost inšpekcijskega osebja. Njihova Plačilonagrada Ö osebja Õ ne sme biti odvisnoa od števila inšpekcijskih pregledov, ki jih opravijo, ali od rezultatov takih inšpekcij.

ê 1070/2009 Člen 2.13(b)

ð novo

– morajo biti vodene in upravljane tako, da je zajamčena zaupnost informacij, ki jih zahteva uprava,

– morajo biti pripravljene predložiti ustrezne informacije zadevnemu nacionalnemu nadzornemu organu,

– so morale opredeliti in z dokumenti dokazati svojo politiko, njene cilje in prizadevanja za doseganje kakovosti ter se prepričati, da njihovo politiko razumejo na vseh ravneh v organizaciji, jo izvajajo in ohranjajo,

– so morale razviti, vpeljati in vzdrževati učinkovit notranji sistem za nadzor kakovosti, ki temelji na ustreznih delih mednarodno priznanih standardov kakovosti in je v skladu s standardoma EN 45004 (inšpekcijski nadzorni organi) in EN 29001, kakor ju razlagajo zahteve sistema za certificiranje kakovosti IAKS (integrirani administrativni in kontrolni sistem),

– njihov sistem kakovosti mora potrditi neodvisni organ, ki ga odobrijo organi države članice, v kateri se nahaja.

ê 550/2004

ð novo

PRILOGA II

POGOJI, V ZVEZI ZKI JIH VSEBUJEJO DOVOLJENJIA

1. Dovoljenja navajajo naslednje informacije:

              (a) nacionalni nadzorni organ, ki dovoljenje izda;

              (b) prosilec (ime in naslov);

              (c) službestoritve, za katere je dovoljenje izdano;

              (d) izjava, da prosilec izpolnjuje skupne zahteve, kakor jih opredeljuje člen 6 ð 8b ï te Uredbe ð (ES) št. 216/2008 ï;

              (e) datum izdaje dovoljenja in rok njegove veljavnosti.

2. Dodatni pogoji, ki jih lahko vsebuje dovoljenje, so lahko povezani z:

              (a) nediskriminacijskim dostopom do službstoritev za uporabnike zračnega prostora in zahtevano ravnijo izvajanja takšnih službstoritev, zlasti glede varnosti in interoperabilnosti;

              (b) operativnimi specifikacijami zadevnih služb;

              (c) rokom, do katerega je treba službestoritve izvesti;

              (d) različno operativno opremo, ki se uporablja v okviru določenih služb;

              (e) omejitvami izvajanja drugih služb kakor tistih, ki so povezane z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa;

              (f) pogodbami, sporazumi in drugimi dogovori med izvajalcem služb in tretjo stranjo, ki se nanašajo na službo(-e);

              (g) zagotavljanjem informacij, ki so smotrne za preverjanje skladnosti služb s skupnimi zahtevami, vključno o delovnih načrtih, finančnih in operativnih podatkih in o večjih spremembah, ki lahko vplivajo na tip in/ali obseg izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa;

              (h) drugimi pravnimi pogoji, ki niso specifični za navigacijske službe zračnega prometa, kakor so pogoji, ki se nanašajo na začasni odvzem ali preklic dovoljenja.

ê 552/2004

PRILOGA I

SEZNAM SISTEMOV ZA NAVIGACIJSKE SLUŽBE ZRAČNEGA PROMETA

Za namen te uredbe je EATMN razdeljen na osem sistemov.

              1. Sistemi in postopki za upravljanje zračnega prostora.

              2. Sistemi in postopki za upravljanje pretoka zračnega prometa.

              3. Sistemi in postopki za službe zračnega prometa, zlasti sistemi za obdelovanje podatkov o letih, sistemi za obdelovanje nadzornih podatkov in sistemi vmesnikov človek-stroj.

              4. Komunikacijski sistemi in postopki za komunikacije zemlja-zemlja, zrak-zemlja in zrak-zrak.

              5. Navigacijski sistemi in postopki.

              6. Nadzorni sistemi in postopki.

              7. Sistemi in postopki za zagotavljanje letalskih informacij.

              8. Sistemi in postopki za zagotavljanje letalskih informacijS.

PRILOGA II

BISTVENE ZAHTEVE

Del A: Splošne zahteve

To so zahteve za celotno mrežo, ki se na splošno uporabljajo za vsak sistem iz Priloge I.

1. Nemoteno delovanje

Sistemi za upravljanje zračnega prometa in njihovi sestavni deli se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da je zagotovljeno nemoteno delovanje EATMN ves čas in v vseh fazah leta. Nemoteno delovanje se lahko izrazi zlasti v obliki skupne uporabe informacij, vključno z ustreznimi informacijami o obratovalnem statusu, skupnem razumevanju informacij, primerljivo obdelavo in pripadajočimi postopki, ki omogočajo skupno operativno izvajanje, dogovorjeno za celotno EATMN ali za njene dele.

2. Podpora novim konceptom obratovanja

ê 1070/2009 Člen 4.4(a)

EATMN, njeni sistemi in njihovi sestavni deli na koordinirani podlagi podpirajo nove dogovorjene in veljavne koncepte obratovanja, ki izboljšujejo kakovost, trajnost in učinkovitost navigacijskih služb zračnega prometa, zlasti kar zadeva varnost in zmogljivost.

ê 552/2004

Preučijo se zmogljivosti novih konceptov, kakršni so sodelovanje pri odločanju, večja avtomatizacija in alternativni načini prenosa odgovornosti v zvezi z razdvajanjem, ob upoštevanju tehnoloških novosti in njihove varne uvedbe, ko postanejo veljavni.

3. Varnost

Sistemi in operacije EATMN morajo dosegati dogovorjene visoke stopnje varnosti. Da bi to dosegli, se uvedejo dogovorjene metodologije obvladovanja varnosti in poročanja.

Kar zadeva ustrezne sisteme na tleh ali njihove dele, se te visoke stopnje varnosti povečajo z varnostnimi mrežami, ki morajo imeti dogovorjeno skupno učinkovitost.

Določi se usklajen niz varnostnih zahtev glede načrtovanja, uvajanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov in njihovih sestavnih delov za normalne in poslabšane načine obratovanja, zato da se dosežejo dogovorjene varnostne stopnje za vse faze leta in za celotno EATMN.

Sistemi se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da so naloge kontrolorjev združljive s človeškimi sposobnostmi za normalne in poslabšane načine obratovanja ter skladne z zahtevanimi varnostnimi stopnjami.

Sistemi se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da v normalnem obratovalnem okolju ne pride do škodljivih posegov vanje.

4. Civilno-vojaška koordinacija

EATMN, njeni sistemi in njihovi sestavni deli podpirajo postopno izvajanje civilno-vojaške koordinacije do stopnje, potrebne za učinkovito upravljanje zračnega prostora in pretoka zračnega prometa ter varno in učinkovito uporabo zračnega prostora pri vseh uporabnikih, po konceptu fleksibilne uporabe zračnega prostora.

Da bi dosegli te cilje, EATMN, njeni sistemi in njihovi sestavni deli podpirajo pravočasno skupno uporabo točnih in doslednih informacij o vseh fazah leta med civilnimi in vojaškimi stranmi.

Upoštevati je treba nacionalne zahteve glede varnosti.

5. Okoljske omejitve

Sistemi in operacije EATMN morajo upoštevati potrebo po čim večjem zmanjšanju vpliva na okolje v skladu s pravnim redom Skupnosti.

6. Načela, ki veljajo za logično arhitekturo sistemov

Sistemi se načrtujejo in postopoma integrirajo, zato da se doseže koherentna in vedno bolj usklajena, razvojna in veljavna logična arhitektura v okviru EATMN.

7. Načela, ki veljajo za gradnjo sistemov

Sistemi se načrtujejo, gradijo in vzdržujejo na podlagi zdravih inženirskih načel, zlasti tistih v zvezi z modularnostjo, omogočanjem medsebojne zamenljivosti sestavnih delov, visoko stopnjo razpoložljivosti ter odvečnostjo in preskakovanjem napak kritičnih sestavnih delov.

Del B: Posebne zahteve

To so zahteve, ki so specifične za posamezni sistem in ki dopolnjujejo ali izpopolnjujejo splošne zahteve.

1. Sistemi in postopki za upravljanje zračnega prostora

1.1. Nemoteno delovanje

Informacije v zvezi s predtaktičnimi in taktičnimi vidiki razpoložljivosti zračnega prostora se zagotovijo vsem zainteresiranim strankam točno in pravočasno, zato da vsi uporabniki zračnega prostora lahko poskrbijo za učinkovito dodeljevanje in uporabo zračnega prostora. Pri tem je treba upoštevati nacionalne zahteve glede varnosti.

2. Sistemi in postopki za upravljanje pretoka zračnega prometa

2.1. Nemoteno delovanje

Sistemi in postopki za upravljanje pretoka zračnega prometa morajo podpirati skupno uporabo točnih, koherentnih in ustreznih strateških, predtaktičnih in taktičnih, kakor je ustrezno, podatkov o letu za vse njegove faze in omogočati dialog, zato da se doseže najboljša možna uporaba zračnega prostora.

3. Sistemi in postopki za službe zračnega prometa

3.1. Sistemi za obdelavo podatkov o letih

3.1.1. Nemoteno delovanje

Sistemi za obdelavo podatkov o letih morajo biti interoperabilni v smislu pravočasne skupne uporabe točnih in doslednih informacij ter skupnega operativnega razumevanja teh informacij za zagotovitev koherentnega in doslednega postopka načrtovanja in taktične koordinacije z učinkovito uporabo virov v vsej EATMN v vseh fazah leta.

Za zagotovitev varne, nemotene in hitre obdelave v vsej EATMN mora biti izvajanje obdelave podatkov o letih enakovredno in ustrezno za dano okolje (manevrska površina letališča, terminalno območje, na zračni poti) z znanimi prometnimi značilnostmi in obvladovano v skladu z dogovorjenim in veljavnim operativnim konceptom, zlasti kar zadeva točnost in dovoljene napake pri rezultatih obdelave.

3.1.2. Podpora novim konceptom obratovanja

ê 1070/2009 Člen 4.4(b)

Sistemi za obdelavo podatkov o letih morajo omogočati postopno uvajanje naprednih, dogovorjenih in veljavnih konceptov obratovanja za vse faze leta, zlasti kot je predvideno v osrednjem načrtu ATM.

ê 552/2004

Značilnosti avtomatizacijsko intenzivnih orodij morajo biti take, da omogočajo koherentno in učinkovito predtaktično in taktično obdelavo informacij o letu v delih EATMN.

Sistemi v zraku in na tleh ter njihovi sestavni deli, ki podpirajo nove, dogovorjene in veljavne koncepte obratovanja, se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da so interoperabilni v smislu pravočasne skupne uporabe točnih in doslednih informacij ter skupnega razumevanja tekočega in napovedanega obratovalnega položaja.

3.2. Sistemi za obdelavo nadzornih podatkov

3.2.1. Nemoteno delovanje

Sistemi za obdelavo nadzornih podatkov se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da zagotavljajo potrebno učinkovitost in kakovost storitev v danem okolju (manevrska površina letališča, terminalno območje, na zračni poti) z znanimi prometnimi značilnostmi, zlasti glede točnosti in zanesljivosti izračunanih rezultatov, pravilnosti, integritete, razpoložljivosti, kontinuitete in pravočasnosti informacij na kontrolnem mestu.

Sistemi za obdelavo nadzornih podatkov morajo omogočati pravočasno skupno uporabo ustreznih, točnih, doslednih in koherentnih informacij za zagotovitev najboljšega možnega obratovanja v različnih delih EATMN.

ê 1070/2009 Člen 4.4(b)

3.2.2. Podpora novim konceptom obratovanja

Sistemi za obdelavo nadzornih podatkov morajo omogočati postopno razpoložljivost novih virov nadzornih informacij tako, da se izboljša splošna kakovost storitev, zlasti kot je predvideno v osrednjem načrtu ATM.

ê 552/2004

3.3. Sistemi vmesnikov človek-stroj

3.3.1. Nemoteno delovanje

Vmesniki človek-stroj sistemov za upravljanje zračnega prometa na tleh se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da celotnemu kontrolnemu osebju preskrbijo postopoma vedno bolj usklajeno delovno okolje, vključno s funkcijami in ergonomijo, ki zagotavlja doseganje zahtevanih rezultatov za dano okolje (manevrska površina letališča, terminalno območje, na zračni poti) z znanimi prometnimi značilnostmi.

3.3.2. Podpora novim konceptom obratovanja

Sistemi vmesnikov človek-stroj morajo omogočati postopno uvajanje novih, dogovorjenih in veljavnih konceptov obratovanja in povečano avtomatizacijo tako, da zagotavljajo združljivost nalog kontrolorjev s človeškimi sposobnostmi pri normalnem in poslabšanem načinu obratovanja.

4. Komunikacijski sistemi in postopki za komunikacije zemlja-zemlja, zrak-zemlja in zrak-zrak

4.1. Nemoteno delovanje

Komunikacijski sistemi se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da se dosežejo zahtevani rezultati v danem obsegu zračnega prostora ali za specifično uporabo, zlasti glede časa obdelave komunikacij, integritete, razpoložljivosti in kontinuitete funkcije.

Komunikacijska mreža znotraj EATMN mora biti taka, da izpolnjuje zahteve po kakovosti storitev, pokrivanju in odvečnosti.

ê 1070/2009 Člen 4.4(b)

4.2. Podpora novim konceptom obratovanja

Komunikacijski sistemi podpirajo uvajanje naprednih, dogovorjenih in veljavnih konceptov obratovanja za vse faze leta, zlasti kot je predvideno v osrednjem načrtu ATM.

ê 552/2004

5. Navigacijski sistemi in postopki

5.1. Nemoteno delovanje

Navigacijski sistemi se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da se doseže zahtevana horizontalna in vertikalna navigacijska učinkovitost, zlasti glede točnosti in funkcionalne zmogljivosti, za dano okolje (manevrska površina letališča, terminalno območje, na zračni poti) z znanimi prometnimi značilnostmi in obvladovano v skladu z dogovorjenim in veljavnim operativnim konceptom.

6. Nadzorni sistemi in postopki

6.1. Nemoteno delovanje

Nadzorni sistemi se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da se dosežejo zahtevani rezultati za dano okolje (manevrska površina letališča, terminalno območje, na zračni poti) z znanimi prometnimi značilnostmi in obvladovano v skladu z dogovorjenim in veljavnim operativnim konceptom, zlasti glede točnosti, pokrivanja, razpona in kakovosti storitev.

Nadzorna mreža znotraj EATMN mora biti taka, da izpolnjuje zahteve po točnosti, pravočasnosti, pokrivanju in odvečnosti. Nadzorna mreža mora omogočati, da se nadzorni podatki souporabljajo za izboljšanje obratovanja v vsej EATMN.

7. Sistemi in postopki za zagotavljanje letalskih informacij

7.1. Nemoteno delovanje

Točne, pravočasne in dosledne letalske informacije se zagotovijo postopno v elektronski obliki na podlagi splošno dogovorjenega in standardiziranega niza podatkov.

Točne in dosledne letalske informacije, zlasti glede sestavnih delov ali sistemov v zraku in na tleh, se dajo na razpolago pravočasno.

7.2. Podpora novim konceptom obratovanja

Vedno bolj točne, popolne in osvežene letalske informacije se dajo na razpolago in uporabljajo pravočasno za podporo neprestanemu izboljševanju učinkovitosti uporabe zračnega prostora in letališč.

8. Sistemi in postopki za uporabo meteoroloških informacij

8.1. Nemoteno delovanje

Sistemi in postopki za uporabo meteoroloških informacij morajo izboljšati doslednost in pravočasnost njihovega posredovanja in kakovosti njihove predstavitve po dogovorjenem nizu podatkov.

8.2. Podpora novim konceptom obratovanja

Sistemi in postopki za uporabo meteoroloških informacij morajo izboljšati takojšnost njihove razpoložljivosti in hitrost, s katero se lahko uporabijo, za podporo neprestanemu izboljševanju učinkovitosti uporabe zračnega prostora in letališč.

PRILOGA III

SESTAVNI DELI

ES-izjava

– o skladnosti

– o primernosti za uporabo

1. Sestavni deli

Sestavni deli se identificirajo v izvedbenih pravilih glede interoperabilnosti v skladu z določbami člena 3 te uredbe.

2. Področje uporabe

ES-izjava zajema:

– ugotovitev skladnosti samostojno obravnavanega sestavnega dela samega po sebi z zahtevanimi specifikacijami Skupnosti ali

– ugotovitev/presojo primernosti za uporabo sestavnega dela, obravnavanega v njegovem okolju upravljanja zračnega prometa.

Pri postopkih ugotavljanja, ki jih izvajajo priglašeni organi v fazah načrtovanja in produkcije, se uporabljajo moduli, opredeljeni v Sklepu 93/465/EGS v skladu s pogoji iz zadevnih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti.

3. Vsebina ES-izjave

ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo in priloženi dokumenti morajo biti opremljeni z datumom in podpisani.

Ta izjava mora biti napisana v istem jeziku kakor navodila in mora vsebovati naslednje:

– sklicno številko uredbe,

– ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti (navedite trgovsko ime in poln naslov ter pri pooblaščenem zastopniku navedite tudi trgovsko ime proizvajalca),

– opis sestavnega dela,

– opis postopka, po katerem je bila sestavljena izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo (člen 5 te uredbe),

– vse zadevne določbe, ki jih sestavni del izpolnjuje, in zlasti pogoje za uporabo,

– če je ustrezno, ime in naslov priglašenega organa ali organov, vpletenih v postopek, ki je uporabljen glede skladnosti ali primernosti za uporabo, in datum potrdila o pregledu, skupaj, kjer je ustrezno, s trajanjem in pogoji veljavnosti potrdila,

– kjer je ustrezno, sklicne številke upoštevanih specifikacij Skupnosti,

– identifikacijo podpisnika, pooblaščenega, da se zaveže v imenu proizvajalca ali proizvajalčevega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti.

PRILOGA IV

SISTEMI

ES-izjava o verifikaciji sistemov

Postopek verifikacije za sisteme

1. Vsebina ES-izjave o verifikaciji sistemov

ES-izjava o verifikaciji in priloženi dokumenti morajo biti opremljeni z datumom in podpisani. Izjava mora biti napisana v istem jeziku kakor tehnični spis in mora vsebovati naslednje:

– sklicno številko uredbe,

– ime in naslov izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa (trgovsko ime in poln naslov),

– kratek opis sistema,

– opis postopka, po katerem je bila sestavljena izjava o skladnosti sistema (člen 6 te uredbe),

– ime in naslov priglašenega organa, ki je opravil naloge v zvezi z verifikacijskim postopkom, če je ustrezno,

– sklicne številke dokumentov iz tehničnega spisa,

– kjer je ustrezno, sklicne številke specifikacij Skupnosti,

– vse zadevne začasne ali dokončne določbe, ki jih morajo izpolnjevati sistemi, in zlasti, kjer je ustrezno, morebitne operativne omejitve ali pogoje,

– če je začasna: trajanje veljavnosti ES-izjave,

– identifikacijo podpisnika.

2. Postopek verifikacije za sisteme

Verifikacija sistemov je postopek, v katerem izvajalec storitev navigacijskih služb zračnega prometa preveri in potrdi, da je sistem skladen s to uredbo in da lahko začne obratovati na podlagi te uredbe.

Sistem se preveri glede vsakega od naslednjih vidikov:

– splošni koncept,

– razvoj in integracija sistema, kar zlasti zajema sestavljanje sestavnih delov in splošne prilagoditve,

– integracija operativnega sistema,

– posebne določbe za vzdrževanje sistema, če je ustrezno.

Če zadevno izvedbeno pravilo glede interoperabilnosti zahteva udeležbo priglašenega organa, priglašeni organ po izvedbi nalog, za katere je odgovoren v skladu z zadevnim pravilom, sestavi potrdilo o skladnosti v zvezi z nalogami, ki jih je opravil. To potrdilo je namenjeno izvajalcu storitev navigacijskih služb zračnega prometa. Ta izvajalec nato sestavi ES-izjavo o verifikaciji, namenjeno nacionalnemu nadzornemu organu.

3. Tehnični spis

Tehnični spis, priložen ES-izjavi o verifikaciji, mora vsebovati vse potrebne dokumente v zvezi z značilnostmi sistema, vključno s pogoji in omejitvami uporabe, in dokumente, ki potrjujejo skladnost sestavnih delov, kjer je ustrezno.

Vsebovati mora vsaj naslednje dokumente:

– navedbo zadevnih delov tehničnih specifikacij, uporabljenih pri nabavi, ki zagotavljajo skladnost z ustreznimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti in, kjer je ustrezno, specifikacijami Skupnosti,

– seznam sestavnih delov iz člena 3 te uredbe,

– izvode ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, s katero morajo biti opremljeni zgoraj navedeni sestavni deli v skladu s členom 5 te uredbe, skupaj, kjer je ustrezno, z izvodom evidenc preskusov in pregledov, ki so jih opravili priglašeni organi,

– če je pri verifikaciji sistema(-ov) udeležen priglašeni organ, potrdilo, ki ga sam sopodpiše in ki potrjuje, da je sistem skladen s to uredbo, in navaja morebitne zadržke, ugotovljene med izvajanjem aktivnosti in ne umaknjene,

– če ni bil udeležen noben priglašeni organ, evidenco o preskusih in konfiguracijah postavitev, narejenih za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami in zlasti zahtevami iz zadevnih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti.

4. Predložitev

Tehnični spis je treba priložiti ES-izjavi o verifikaciji, ki jo izvajalec storitev navigacijskih služb zračnega prometa predloži nacionalnemu nadzornemu organu.

Izvajalec storitev mora hraniti izvod tehničnega spisa ves čas obratovalne dobe sistema. Poslati ga mora katerikoli drugi državi članici, ki to zahteva.

PRILOGA III

PRIMERJALNA TABELA

Uredba 549/2004 || Uredba 550/2004 || Uredba 551/2004 || Uredba 552/2004 || Ta uredba

člen 1(1) do (3) || || || || člen 1(1) do (3)

|| || člen 1(3) || || člen 1(4)

člen 1(4) || || || || člen 1(5)

|| člen 1 || || || --------------

|| || člen 1(1), (2) in (4) || || --------------

|| || || člen 1 || --------------

člen 2(1) do (35) || || || || člen 2(1) do (35)

|| || || || člen 2(36) do (38)

člen 2(17), (18), (23), (24), (32), (35), (36) || || || || ---------------

člen 3 || || || || ---------------

člen 4(1) in (2) || || || || člen 3(1) in (2)

|| || || || člen 3(3) in (4)

člen 4(3) || || || || člen 3(5)

|| || || || člen 3(6)

člen 3(4) do (5) || || || || člen 3(7) in (8)

|| || || || člen 3(9)

|| člen 2(1) || || || člen 4(1a)

|| || || || člen 4(1b) do (1g)

|| člen 2(2) || || || člen 4(2)

|| || || || člen 5(1) in (2)

|| člen 2(3) do (6) || || || člen 5(3) do (6)

|| člen 3(1) in (2) || || || člen 6(1) in (2)

|| || || člen 8(1) in (3) || člen 6(3) in (4)

|| || || || člen 6(5)

|| || || člen 8(2) in (4) || -------------

|| člen 6 || || || ----------- -

člen 10(1) || || || || člen 7(1)

|| || || || člen 7(2)

|| člen 7(1) || || || člen 8(1)

|| || || || člen 8(2)

|| člen 7(4) in (6) || || || člen 8(3) in (4)

|| člen 7(2), (3), (5), (7) do (9) || || || -------------

|| člen 8 || || || člen 9

|| || || || člen 10

|| člen 9 || || || -------------

člen 11 || || || || člen 11

|| člen 14 || || || člen 12

|| člen 15 || || || člen 13

|| člen 16 || || || člen 14

|| člen 15a || || || člen 15

|| člen 9a(1) || || || Člen 16(1) in (3)

|| || || || Člen 16(2)

|| člen 9a(2)(i) || || || ------------

|| člen 9a(2) || || || člen 16(4)

|| || || || člen 16(5)

|| člen 9a(3) do (9) || || || člen 16(6) do (12)

|| člen 9b || || || --------------

|| || člen 6(1) do (2b) || || člen 17(1) in (2b)

|| || || || člen 17(2c) do (2e)

|| || člen 6(3) do (4d) || || člen 17(3) do (4d)

|| || || || člen 17(4e)

|| || člen 6(4e) do (4f) || || člen 17(4f) in (4g)

|| || člen 6(5) in (7) || || člen 17(5) in (6)

|| || člen 6(8) in (9) || || -------------

|| člen 10 || || || člen 18

|| || || || člen 19

|| člen 11 || || || člen 20

|| člen 12 || || || člen 21

|| člen 13 || || || člen 22

|| || člen 3 || || ---------------

|| || člen 3a || || člen 23

|| || člen 4 || || ---------- ----

|| || člen 7 || || ---------- ----

|| || člen 8 || || ---------- ----

|| || || || člen 24(1) in (2)

|| || || člen 3(3) || ---------- ----

|| || || člen 2 do 3(2) || -------------

|| || || člen 3(4) do 7 || -------------

|| člen 17(1) || || || člen 25

|| || || || člen 26

člen 5(1) do (3) || || || || člen 27(1) do (3)

člen 5(4) in (5) || || || || -------------

člen 10(2) in (3) || || || || člen 28(1) in (2)

člen 6 || || || || člen 29

člen 7 || || || || člen 30

člen 8 || || || || člen 31

|| člen 4 || || || -------------

|| || || člen 9 || -------------

|| člen 18 || || || člen 32

člen 9 || || || || člen 33

člen 12(2) do (4) || || || || člen 34(1) do (3)

člen 12(1) || || || || -------------

|| člen 18a || || || ---- --------

|| || člen 10 || || ----- -------

člen 13 || || || || člen 35

člen 13a || || || || člen 36

|| || || člen 10 || -------------

|| || || člen 11 || člen 37

|| člen 19(1) || || || člen 38

|| člen 19(2) || || || -------------

|| Priloga I || || Priloga V || Priloga I

|| || || Priloga I || -----------

|| Priloga II || || || Priloga II

|| || || Priloga II || ----------

|| || || || Priloga III

|| || || Priloga III || ----------

|| || || Priloga IV || -----------

é

[1]               Okvirna uredba (ES) št. 549/2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba; Uredba (ES) št. 550/2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu; Uredba (ES) št. 551/2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu; Uredba (ES) št. 552/2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa.

[2]               Pregled zakonodaje o SES je v Prilogi III v Presoji vpliva SES2 +.

[3]                      Uredba (ES) št. 216/2008, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1108/2009.

[4]               Načrt Komisije o izvajanju Skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah iz julija 2012 sicer zahteva standardizacijo imen agencij EU v smislu uporabe istega formata, vendar se zaradi jasnosti v tem obrazložitvenem memorandumu uporablja obstoječe ime Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA). V samem besedilu zakonodajnega predloga pa je bilo to ime spremenjeno v skladu s Skupno izjavo in načrtom o uporabi standardiziranega imena.

[5]               Uredba Sveta (ES) št. 219/2007; SESAR (Program raziskav o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba) je tehnični steber enotnega evropskega neba – program izboljšanja upravljanja zračnega prometa, ki vključuje celotno letalstvo.

[6]               Uredba (ES) št. 216/2008 (kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1108/2009), člen 65a.

[7]               COM(2012) 573 final.

[8]               Uredba (ES) št. 216/2008.

[9]               Kot je bilo že omenjeno, bodo spremembe osnovne uredbe o EASA tehnične narave in zato ne bodo analizirane v okviru ocene učinka.

[10]             http://ec.europa.eu/governance/impact/planned_ia/roadmaps_2013_en.htm#MOVE .

[11]             UL C 103 E, 30.4.2002, str. 1.

[12]             UL C 241, 7.10.2002, str. 24.

[13]             UL C 278, 14.11.2002, str. 13.

[14]             UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

[15]             UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

[16]             UL L 96, 31.3.2004, str. 20.

[17]             UL L 96, 31.3.2004, str. 26.

[18]             UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

[19]             UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

[20]             UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

[21]             UL L 96, 31.3.2004, str. 9.

[22]             UL L 96, 31.3.2004, str. 20.

[23]             UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

[24]             UL L 96, 31.3.2004, str. 20.

[25]             UL C 136, 4.6.1985, str. 1.

[26]             UL L 225, 12.8.1998, str. 27.

[27]             UL L 225, 12.8.1998, str. 27.

[28]             UL L 95, 9.4.2009, str. 41.

[29]             UL L 220, 30.8.1993, str. 23.

[30]             UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[31]             UL C 38, 6.2.2001, str. 3.

[32]             UL L 187, 29.7.1993, str. 52. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[33]             UL L 95, 10.4.1997, str. 16. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2082/2000 (UL L 254, 9.10.2000 str. 1).

[34]             UL L 254, 9.10.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 980/2002 (UL L 150, 8.6.2002, str. 38).

[35]             UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

[36]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[37]             UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[38]             UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

[39]             UL C 179, 1.8.2006, str. 2.

[40]             UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

[41]             UL L 95, 9.4.2009, str. 41.

[42]             UL L 64, 2.3.2007, str. 1.

[43]             UL L 96, 31.3.2004, str. 33.

[44]             Konvencija, spremenjena s protokolom 12. februarja 1981 in revidirana s protokolom 27. junija 1997.

[45]             ÖEurocontrol je bil ustanovljen z Mednarodno konvencijo o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960, kot je bila spremenjena s protokolom z dne 12. februarja 1981 in revidirana s protokolom z dne 27. junija 1997. Õ

[46]             UL L 96, 31.3.2004, str. 20.

[47]             UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

[48]             UL L 96, 31.3.2004, str. 26.

[49]             UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

[50]             UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/48/ES (UL L 217, 5.8.1998, str. 18).

[51]             UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

[52]             UL L 79, 19.3.2008, str. 1.