19.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 65/98

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2011 z naslovom „Pobuda Priložnosti za mlade“ (COM(2011)0933),

—

ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji in spremljajoče resolucije Parlamenta z dne 24. maja 2012 o pobudi „Priložnosti za mlade“ (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2012 z naslovom „Za zaposlovanje mladih“ (COM(2012)0727),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2013 o jamstvu za mlade (2),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 28. februarja 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. marca 2013 z naslovom „Pobuda za zaposlovanje mladih“ (COM(2013)0144),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o vključevanju migrantov, njegovih učinkih na trg dela in zunanji razsežnosti koordinacije v zvezi s socialno varnostjo (3);

—

ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A.

ker je bilo aprila 2013 v EU brezposelnih 23,5 % mladih, pri čemer se je njihov odstotek gibal od 7,5 % v Nemčiji in 8 % v Avstriji do 62,5 % v Grčiji in 56,4 % v Španiji, kar kaže na izrazite geografske razlike;

B.

ker 8,3 milijona Evropejcev, mlajših od 25 let, ni niti zaposlenih niti se ne izobražuje ali usposablja; ker te številke še naprej rastejo in obstaja nevarnost, da izgubimo celotno generacijo;

C.

ker so mladi iz posebej ranljivih skupin v večji nevarnosti, da zapustijo sistem izobraževanja in usposabljanja, ne da bi pridobili srednješolsko izobrazbo;

D.

ker 15 % otrok zapusti šolo, preden zaključijo sekundarno izobraževanje, in ker 10 % državljanov EU živi v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov;

E.

ker so prvi znaki opuščanja šolanja pomembna znamenja cikličnega obnavljanja revščine;

F.

ker so bile leta 2011 gospodarske izgube zaradi izključenosti mladih s trga dela ocenjene na 153 milijard EUR, kar ustreza 1,2 % BDP EU; ker je to hudo družbeno in gospodarsko breme;

G.

ker imajo lahko politike izobraževanja in usposabljanja bistveno vlogo v boju proti visoki ravni brezposelnosti mladih ter bistveno podpirajo integracijo in udeležbo; ker je potrebnih več naložb v poklicno izobraževanje in usposabljanje, vključevanje v izobraževalne strukture, višjo izobrazbo in raziskave; ker je nadgradnja spretnosti bistvena, da bi posameznike pripravili za kakovostna delovna mesta v sektorjih, kjer število delovnih mest narašča, kot so zelena delovna mesta, informacijsko-komunikacijske tehnologije in oskrba;

H.

ker kljub visokim skupnim ravnem brezposelnosti nekateri sektorji, kot sta sektor informacijsko-komunikacijskih tehnologij in zdravstveni sektor, zelo težko zapolnijo delovna mesta z usposobljeno delovno silo;

I.

ker so trenutno številne politike, ki vplivajo na mlade, oblikovane brez vključevanja prizadetih in drugih interesnih skupin;

J.

ker so se zaradi poudarka na praktičnem znanju dvotirni sistemi poklicnega usposabljanja in akademskega poklicnega izobraževanja, ki jih izvajajo nekatere države članice, izkazali predvsem v času krize, saj so tako mladi bolj zaposljivi, stopnja brezposelnosti med njimi pa je zato nižja;

1.

pozdravlja dejstvo, da je Evropski svet priznal pomen zaposlenosti mladih za blaginjo Evrope; poziva Evropski svet in Komisijo, naj v okviru širšega prizadevanja za človekove pravice in odpravljanja socialnih neravnovesij v Evropski uniji okrepita boj proti brezposelnosti mladih; poudarja, da bo Evropski parlament podrobno spremljal napredek in izvajanje obljubljenih ukrepov, predvsem kar zadeva jamstvo za mlade;

2.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop do mladih in zaposlovanja, ki bo temeljil na pravicah; poudarja, da predvsem v času hude krize kakovost dela za mlade ne sme biti ogrožena in da morajo biti osrednjega pomena poglavitni delovni standardi in drugi standardi, povezani s kakovostjo dela;

3.

poudarja, da se poglabljajo notranja neravnovesja med državami članicami, predvsem kar zadeva kazalnike zaposlovanja in socialne kazalnike pri mladih; poziva k takojšnjemu ukrepanju EU v okviru evropskega semestra, da bi ta ravnovesja odpravili;

4.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oblikuje skupne kazalnike socialnih naložb, predvsem kar zadeva brezposelnost mladih;

5.

vztraja, da je treba rešitev težavnega problema brezposelnosti mladih iskati v izboljšanju celotnega gospodarskega okolja, kot je krepitev enotnega trga za storitve in digitalno gospodarstvo, pospeševanje liberalizacije trgovine s prostotrgovinskimi sporazumi in spodbujanje interesov malih in srednjih ter mikro podjetij ob spoštovanju socialnih pravic; poudarja, da je najučinkovitejše orodje za dolgoročen boj proti brezposelnosti trajnostna gospodarska rast; meni tudi, da so posebni ukrepi za mlade sicer pomembni, vendar je bistvenega pomena zagotoviti, da bo EU temeljila na močnem, konkurenčnem in modernem gospodarstvu; pozdravlja kratko- in srednjeročne naložbe, kot je pobuda za zaposlovanje mladih, obenem pa opozarja, da so potrebni dolgoročni strukturni ukrepi in reforma, da bi bili sistemi izobraževanja v nekaterih državah članicah lahko kos prihodnjim izzivom in bi zagotavljali zaposljivost;

6.

poudarja, da bi bilo treba povečati prostovoljno mobilnost mladih, in sicer za odstranitvijo ovir za čezmejno vajeništvo, usposabljanje in pripravništvo, da bi lahko bolje usklajevali ponudbo in povpraševanje po usposabljanju mladih z delom, zlasti v obmejnih regijah, in z lažjo prenosljivostjo pokojnin ter delavskih pravic in pravic socialne zaščite po vsej EU, pri čemer je treba upoštevati tveganje bega možganov; prav tako poziva Komisijo in države članice, naj naredijo vse potrebno, da bi preprečile beg možganov, in sicer sprejmejo trajnostne ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo znaten delež visoko usposobljenih ljudi na trgu dela ostal v svojih skupnostih ali pa se bo vrnil v državo članico porekla, da bodo te države članice lahko oživile gospodarstvo in zagotovile trajnostno rast;

7.

poziva Komisijo, naj oblikuje priporočila za izvedljivost enotne stopnje podpore za brezposelnost v EU glede na pretekle plače brezposelne osebe;

8.

pozdravlja priporočilo Sveta z dne 28. februarja 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade; poziva k hitremu izvajanju programov jamstva za mlade v vseh državah članicah; poudarja, da jamstvo za mlade ne zagotavlja zaposlitve, temveč instrument, prek katerega bodo vsi nezaposleni državljani EU in zakoniti rezidenti do 25. leta starosti ter novi diplomanti do 30. leta starosti v štirih mesecih po začetku brezposelnosti ali zaključku formalne izobrazbe dobili kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje ali pripravništvo; zlasti poudarja, da bi morali s progami jamstva za mlade učinkovito izboljšati položaj tistih mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo jasne cilje in kazalce za programe jamstva za mlade, da bi lahko učinkovito izmerili in ocenili vpliv te pobude; poudarja, da namerava podrobno spremljati vse dejavnosti držav članic, da bi jamstvo za mlade postalo realnost, ter poziva organizacije mladih, naj Evropski parlament obveščajo o svojih analizah ukrepov držav članic;

10.

meni, da bi moral programe jamstva za mlade spremljati kakovosten okvir, s katerim bi zagotovili, da bodo ponudbe za usposabljanje in zaposlitev vsebovale ustrezno plačilo, delovne pogoje ter zdravstvene in varnostne standarde;

11.

pozdravlja dejstvo, da je bilo za novo pobudo za zaposlovanje mladih namenjenih 6 milijard EUR, in poziva, naj se v prvih letih večletnega finančnega okvira okrepijo prizadevanja za rešitev vprašanja brezposelnosti mladih in čim prej izvede jamstvo za mlade; poudarja, da Mednarodna organizacija dela stroške izvajanja jamstva za mlade v euroobmočju ocenjuje na 21 milijard EUR, in zato poziva, naj se pri reviziji večletnega finančnega okvira znesek poveča; pozdravlja dejstvo, da so mejo za upravičenost do jamstva za mlade povišali na 30. leto;

12.

pozdravlja predlagano nadaljevanje evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress v sklopu programa za socialne spremembe in inovacije za obdobje 2014–2020, saj je ta instrument koristen tudi za mlade in je namenjen ustvarjanju novih trajnih in kakovostnih delovnih mest;

13.

poudarja, da so sredstva EU za financiranje boja proti brezposelnosti mladih na voljo pred letom 2014, zlasti s ponovnim načrtovanjem razpoložljivih sredstev iz strukturnih skladov in s polno uporabo 60 milijard EUR Evropske investicijske banke, kot je določeno v paktu za rast in delovna mesta; pozdravlja prerazporeditev in pospešitev izplačila 16 milijard EUR iz strukturnih skladov, da bi podprli zaposlitvene možnosti za mlade ter malim in srednjim podjetjem pomagali pri dostopu do financiranja;

14.

poziva Komisijo, naj dejavno zaprosi za podporo in pobude ter druge oblike sodelovanja z zasebnim sektorjem pri reševanju brezposelnosti mladih; spodbuja Evropsko investicijsko banko, naj prispeva k izvajanju jamstva za mlade, na primer s povezovanjem posojil z ustvarjanjem delovnih mest in mest za usposabljanje ali s podpiranjem razvoja dvotirnih izobraževalnih sistemov; vseeno poudarja, da je treba posojila Evropske investicijske banke obravnavati kot dodatek k sredstvom EU v obliki nepovratnih sredstev, in ne kot njihovo nadomestilo;

15.

poudarja, da morajo biti naložbe v zaposlovanje mladih ključni del nacionalnih strategij na področju socialnih naložb;

16.

poziva k ambicioznemu celostnemu političnemu pristopu, ki bo povezano obravnaval pobude za izobraževanje, usposabljanje, zaposlovanje in samozaposlovanje za vse mlade na vseh ravneh; poudarja, da je treba nujno obravnavati prehod med različnimi načini izobraževanja in usposabljanja ter priznati veščine, pridobljene z neformalnim in priložnostnim učenjem; poudarja, da so dohodkovna varnost in možnosti za vključitev na trg dela bistveni pogoji pri odločanju o visokošolski izobrazbi ter da to zelo vpliva na mlade, ki jim bolj grozi izključenost;

17.

je močno zaskrbljen zaradi krčenja proračunskih sredstev za izobraževanje, usposabljanje in mlade v državah članicah ter zato poudarja, da je treba reformirati sisteme izobraževanja v državah članicah z uporabo nacionalnih in evropskih sredstev, da bi izobraževanje mladih postalo stroškovno bolj učinkovito in konkurenčno;

18.

poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za boj proti brezposelnosti mladih, zlasti s preprečevanjem zgodnje opustitve šolanja, usposabljanja ali vajeništva (na primer izvajanje dvotirnega izobraževalnega sistema ali drugih enako učinkovitih sistemov), ter naj razvijejo obsežne strategije za mlade, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

19.

ugotavlja, da imajo socialne naložbe v mlade lahko različne oblike, na primer: razvoj partnerstev med šolami, ustanovami za usposabljanje ter lokalnimi ali regionalnimi podjetji; zagotavljanje kakovostnega ciljno usmerjenega usposabljanja in visokokakovostnih programov pripravništev za mlade; programi poklicnega usposabljanja v sodelovanju s podjetji; mentorski programi s sodelovanjem izkušenih zaposlenih za zaposlitev in usposabljanje mladih na delovnem mestu ali za lažji prehod od izobraževanja na delo; spodbujanje sodelovanja mladih v družbi; spodbujanje evropske, regionalne in mednarodne mobilnosti z nadaljnjimi prizadevanji za vzajemno priznavanje kvalifikacij in veščin; prav tako poudarja, da so lahko socialne naložbe tesno povezane z učinkovitimi spodbudami, kot so subvencije za zaposlovanje ali prispevki za socialno varnost za mlade, ki bodo zagotavljale dostojne življenjske in delovne razmere, da bi javne in zasebne delodajalce spodbudili k zaposlovanju mladih, vlaganju v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za mlade in v nadaljnje usposabljanje in nadgrajevanje njihovih znanj in spretnosti med zaposlitvijo ter podpiranju podjetništva med mladimi;

20.

poziva države članice, naj upoštevajo preizkušene prakse, zlasti tistih držav članic, ki imajo nizke stopnje brezposelnosti, in naj preučijo, ali so pojmi, kot so dvotirno izobraževanje in usposabljanje ter poklicno izobraževanje, pa tudi že izvedeni programi jamstva za mlade združljivi z njihovimi nacionalnimi sistemi; poudarja, da so se dvotirni izobraževalni sistemi in študijski programi s poudarkom na praktičnih izkušnjah še posebej dobro izkazali v času gospodarske krize, saj so pripomogli k zmanjšanju brezposelnosti mladih, ker ljudje zaradi njih postanejo lažje zaposljivi, zato države članice, ki jih je prizadela kriza, poziva, naj razmislijo o reformi svojih sistemov usposabljanja v skladu s temi usmeritvami;

21.

poudarja, da je stopnja brezposelnosti mladih v državah v krizi izjemno visoka; zato poziva Komisijo, naj oceni vpliv kriznih ukrepov na zaposlovanje mladih, države članice in Komisijo pa poziva, naj razmislijo o odpravi tistih kriznih ukrepov, ki imajo negativen vpliv;

22.

poziva države članice, naj izboljšajo sodelovanje med podjetij in sektorjem izobraževanja na vseh ravneh, da učne načrte tesneje povezali s povpraševanjem na trgu dela, na primer z razširitvijo koalicij sektorskih znanj in veščin ter koalicij znanja; poudarja, da so potrebni prožnejši učni načrti, da bi se bolje prilagodili prihodnjemu razvoju trga dela;

23.

poudarja, da morajo države članice izboljšati podporo za samozaposlitev med mladimi in hkrati preprečiti plačilno nesposobnost in navidezno samozaposlovanje;

24.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Evropskemu svetu in Svetu.