6.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/122

1.1

Gospodarska in finančna kriza, kakršne še ni bilo in ki je imela še posebej težke posledice za države članice euroobmočja, je razkrila tudi strukturne pomanjkljivosti v Evropi nasploh. Pokazala je, da obstaja jasna povezava med visokimi stopnjami brezposelnosti, obremenitvijo nacionalnih proračunov, družbenim nazadovanjem in socialnimi nemiri. Čeprav je res, da morajo biti nacionalni proračuni uravnoteženi, je krčenje negativno vplivalo na izobraževanje, aktivne politike trga dela in socialno blaginjo. Vedno večja brezposelnost in revščina imata negativne posledice za znanja in spretnosti ter zaposljivost delovne sile. Vplivata pa tudi na zmogljivosti podjetij za rast in ustvarjanje delovnih mest, kar ovira oživitev gospodarstva.

1.2

Izkazalo se je, da je gospodarska in socialna kriza v nekaterih najbolj prizadetih državah EU postala tudi politična kriza, saj se povečuje število ekstremističnih in nedemokratičnih političnih gibanj. Ta trend je treba s konkretnim ukrepanjem na evropski, nacionalni in lokalni ravni nemudoma preusmeriti.

1.3

Notranji trg bi moral biti gospodarski in socialni projekt. V vseh državah članicah EU je omogočil ustvarjanje delovnih mest in blaginjo. Za hitrejši izhod Evrope iz krize sta odločilnega pomena dokončno oblikovanje notranjega trga ter povečanje učinkovitosti in socialne kohezije na podlagi strategije Evropa 2020.

1.4

Odbor je ob upoštevanju navedenega z velikim zanimanjem preučil sporočilo Komisije kot prvi prispevek k prihodnjim razpravam in odločanju v Evropskem svetu na temo okrepitve socialne razsežnosti evropske ekonomske in monetarne unije.

1.5

Komisijo zato poziva, naj posodobi in izboljša svojo politiko, da bo omogočila napredek, zlasti kar zadeva bolj dejavno uporabo kazalnikov zaposlenosti in socialne vključenosti.

1.6

Odbor dosledno podpira ukrepe za večje socialne naložbe, bolje usmerjena evropska sredstva v zanesljivo zaposlovanje in socialne politike, namensko pobudo za zaposlovanje mladih in program jamstva za mlade ter večjo čezmejno mobilnost. Zato pozitivno ocenjuje večjo ozaveščenost o teh področjih politike. Pozdravlja tudi predvideno okrepitev socialnega dialoga v okviru procesa evropskega semestra.

1.7

Odbor se strinja s Komisijo, da bi okrepitev socialne razsežnosti pomagala državam članicam uresničiti njihov potencial glede rasti zaposlovanja, izboljšanja socialne kohezije ter preprečevanja še večjih neskladij. Še zlasti podpira zamisel o izboljšanju spremljanja na področju zaposlovanja in socialnih neravnovesij znotraj ekonomske in monetarne unije (EMU), in sicer s sistematičnim spremljanjem stopnje brezposelnosti, mladih, ki niso zaposleni oziroma vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, dohodka gospodinjstev, revščine in neenakosti.

1.8

S predlaganim "pregledom stanja" na področju zaposlovanja in socialnih neravnovesij na podlagi ključnih kazalnikov in pragov bi zato morali bolj dejavno zaznavati asimetrični razvoj in prelivanje na celotno gospodarstvo. Ta sistem spremljanja bi moral po potrebi sprožiti pravočasen in učinkovit mehanizem prilagajanja ter odziv politike, tako kot pri podobnih gospodarskih in finančnih neravnovesjih. Odbor se zato strinja s stališčem Evropskega sveta z zasedanja 27. in 28. junija 2013, da je predvideni okvir socialnih in zaposlitvenih kazalnikov prvi korak v smeri proti celovitejši socialni razsežnosti ekonomske in monetarne unije (1).

1.9

Odbor je svojo posvetovalno vlogo v pripravah na prihodnje razprave v Evropskem svetu izpolnil s sprejetjem mnenja z dne 22. maja 2013 (2); ponovno poziva k nadaljnji krepitvi socialne razsežnosti EMU.

2.1

Evropska komisija v svojem sporočilu predlaga več pobud za okrepitev socialne razsežnosti EMU, pri čemer je poseben poudarek na treh točkah:

2.2

Odbor se strinja, da je treba okrepiti socialno razsežnost EMU, ter v nadaljevanju želi opozoriti na več vprašanj.

2.3

Fiskalna konsolidacija in ekonomsko upravljanje v EU ne bosta vzdržna brez ustrezne socialne konsolidacije in socialnega upravljanja. Sedanji razpon med socialnimi razlikami v Evropi ovira oživitev gospodarstva, rast in kohezijo. EESO je mnenja, da je treba v proces evropskega semestra vključiti merila uspešnosti na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja v enakem okviru za nadzor, kot je okvir, ki ureja usklajevanje ekonomskih politik in strukturne reforme. Merljivi cilji zaposlovanja in socialni cilji morajo biti v skladu s cilji glede dolga in primanjkljaja, s podobnimi mehanizmi prilagajanja in solidarnosti, ki bodo omogočili odpravo socialnih neravnovesij in spodbudili socialne naložbe.

2.4

EESO ugotavlja, da za oživitev gospodarstva in socialne naložbe v EU in državah članicah niso dovolj zgolj formalne strukture upravljanja in regulativni mehanizmi. Zato morajo pri tem sodelovati in svojo vlogo izpolniti tudi organizirana civilna družba in vsak evropski državljan. Sodelovanje in podpora za evropski projekt sta odločilnega pomena.

2.5

Vendar pa Odbor opozarja tudi, da je treba za trajnostne socialne izboljšave strukturne probleme v državah članicah obravnavati pri njihovem izvoru. Evropo bodo iz krize rešili predvsem konkurenčnost na svetovnih trgih, gospodarska rast in močna socialna razsežnost. Pred kratkim predlagane kazalnike socialne politike je treba uporabiti za okrepitev kratko- in srednjeročnih reform.

2.6

Komisija v svojem sporočilu ugotavlja, da je čezmejna mobilnost pomemben dejavnik ohranjanja zaposlovanja in konkurenčnosti ter ustvarjanja novih delovnih mest, ki nadomestijo tista, ki so bila ukinjena zaradi prestrukturiranja gospodarstva.

2.7

Da bi še bolj zmanjšali obstoječe ovire za mobilnost delavcev, bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe, namenjene temu, da se za mobilne delavce zagotovijo razumljive informacije o delovni in socialni zakonodaji v jezikih zadevnih držav. Poleg tega bi bilo treba za delavce uveljaviti posebno pravico do svetovanja. Ustrezne svetovalne strukture bi morale tesno sodelovati s socialnimi partnerji in mrežo EURES ter zagotavljati, da so mobilni delavci že v državah izvora seznanjeni s socialnimi in pravnimi razmerami v ciljnih državah.

2.8

Socialne naložbe so ljudem v pomoč. Izboljšujejo njihove sposobnosti in kvalifikacije ter spodbujajo njihovo udeležbo v družbi in na trgu dela. To vodi k večji blaginji, spodbuja gospodarstvo in pomaga EU, da bo iz krize izšla močnejša, bolj povezana in konkurenčna.

2.9

Ciljno usmerjene socialne naložbe ne pripomorejo le k socialnemu napredku ter k večji konkurenčnosti. Zlasti v času velike brezposelnosti, kot je še ni bilo, in vse večje revščine so naložbe v socialno državo odločilnega pomena tudi za krepitev socialne kohezije, socialno vključevanje ter ukrepanje proti socialni izključenosti in revščini. Takšne naložbe morajo biti učinkovite.

2.10

EESO jasno poudarja, da so za socialno razsežnost EMU potrebni jasni instrumenti, kazalniki ter kvalitativni in kvantitativni cilji, ki bi bili enako učinkoviti kot ekonomske in finančne obveznosti EMU. Če ne bo zadostnega soglasja ali politične volje za ponovno oživitev socialne razsežnosti EU, bi EESO Evropskemu svetu predlagal možnost okrepljenega sodelovanja znotraj EMU z lastnimi finančnimi sredstvi, dodatnim socialnim skladom, paktom za socialni napredek in socialnimi standardi, cilji, in stabilizacijskimi mehanizmi, ki bi bili usklajeni s fiskalnimi, proračunskimi in monetarnimi stabilizacijskimi mehanizmi.

2.11

Odbor pozitivno ocenjuje predloge Komisije o večjem vključevanju socialnih partnerjev v usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja na evropski ravni. Socialni dialog ima pomembno vlogo na vseh ravneh. Prispeva k rešitvam, ki odražajo stališča tako delodajalcev kot delavcev, hkrati pa pripomore k razumevanju in vzpostavljanju zaupanja, kar je odločilnega pomena za reformo evropskih trgov dela in okrepitev socialne strukture.

2.12

Odbor je tudi seznanjen, da evropski socialni partnerji že razpravljajo o prihodnosti socialnega dialoga ter o vprašanju tristranskega dialoga.