6.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/74

1.1

Deset let po začetku veljavnosti Uredbe št. 1/2003 je treba poudariti, da je ta zelo uspešna, saj je v evropsko politiko konkurence prinesla korenite spremembe.

1.2

EESO pozitivno ocenjuje poročilo za leto 2012, ki med drugim podrobno opisuje delo Komisije in Sodišča Evropske unije na področju protimonopolnih ukrepov in boja proti kartelom.

1.3

EESO je že večkrat pozval k vzpostavitvi okvira za pravno varstvo potrošnikov, zato izpostavlja pomen predstavljenega predloga direktive o "odškodninskih tožbah zaradi kršitve določb zakonodaje o konkurenci".

1.4

EESO meni, da je bil pristop "nadaljevanja brez sprememb" na področju konkurence ustrezen kljub gospodarski krizi. Vendar ni mogoče prezreti dejstva, da gospodarske sile, ki konkurirajo EU na svetovnih trgih, odkrito uporabljajo državno pomoč in omejujejo konkurenco.

1.5

Velike vsote javnih sredstev, ki so bile dodeljene finančnemu sektorju v obliki državne pomoči za rešitev pred propadom, bodo davkoplačevalce bremenile še vrsto let. Ta pomoč bo upravičena le, če bo reforma finančnega sistema v prihodnje preprečila ponavljanje neodgovornega ravnanja, ki je povzročilo finančno krizo. Glede na potrebo po vnovični vzpostavitvi verodostojnosti finančnega sistema EESO pozdravlja dejstvo, da Komisija obravnava preiskavo o indeksih Euribor in Tibor kot glavno prednostno nalogo.

1.6

EESO pozdravlja sveženj ukrepov glede plačilnih storitev, ki ga je Komisija objavila julija 2013, in ga razume kot korak v pravo smer.

1.7

Pregled uporabe splošnih načel v konkretnih primerih bo pokazal, ali sta posodobitev področja državnih pomoči in novi okvir pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena pripeljala do učinkovitejšega in pravičnejšega izvajanja PDEU. Zaradi posebnih značilnosti poštnih storitev je treba tem na področju državne pomoči nameniti posebno pozornost. Politika državne pomoči mora javnim oblastem omogočiti, da namenijo pomoč podjetjem, ki prispevajo k ciljem rasti EU, pri tem pa omejijo izkrivljanje konkurence.

1.8

Vprašljivo je, ali je liberalizacija, ki je osrednji cilj energetske politike EU, dejansko prinesla več konkurence, preglednejše trge in nižje cene za uporabnike. Zdi se, da Komisija to priznava.

1.9

Kar zadeva trg telekomunikacij, EESO meni, da bi morali biti glavni cilji dejansko znižanje stroškov za telefon za gospodinjstva in podjetja, visokokakovostne širokopasovne povezave za vse, odprava stroškov gostovanja in enoten regulativni organ EU.

1.10

V visokotehnoloških sektorjih, kjer so nenehno prisotne inovacije, lahko dolga časovna obdobja od začetka postopka do sprejetja odločitev povzročijo propad podjetij, ki so žrtve teh protikonkurenčnih ravnanj.

1.11

EESO predlaga, da se bolj uskladi trg elektronskih knjig, da se prepreči arbitraža in doseže napredek na področju tržnega povezovanja.

1.12

EESO pozdravlja in podpira prizadevanja Komisije, da se kaznuje zloraba patentov s strani velikih farmacevtskih podjetij, ki ustvarjajo ovire za trg generičnih zdravil. Vendar glede na velike dobičke teh podjetij ni verjetno, da bi kazni učinkovale odvračilno. Treba bi bilo razmisliti o strožjih zakonodajnih ukrepih v primeru kršitve načel konkurence na trgu zdravil.

2.1

Leta 2012 se je politika konkurence začela uporabljati za utrjevanje enotnega trga. Za dosego tega cilja je Komisija sodelovala z nacionalnimi organi za konkurenco in Evropsko mrežo za konkurenco, da bi uskladili prizadevanja za izvajanje protimonopolnih pravil. Izvajanje pravil konkurence je bilo osredotočeno predvsem na sektorje, "pomembne za gospodarstvo EU s sistemskega in medsektorskega vidika", da bi postavili temelje za trajnostno rast.

2.2

Poročilo preučuje izvajanje politike konkurence na štirih ključnih področjih: finančni sektor, državne pomoči, mrežne gospodarske panoge (energija, telekomunikacije, poštne storitve) in gospodarstvo, temelječe na znanju.

2.3

Omenja tudi dialog z drugimi institucijami EU, zlasti z EP, pa tudi z EESO in OR.

3.1.1

Uredba št. 1/2003 je radikalno spremenila politiko konkurence EU. Od začetka njene veljavnosti je bilo predloženih osemkrat več pobud na področju konkurence kot v enako dolgem obdobju pred tem. To kaže na velik porast dejavnosti držav članic, ki so postale največje podpornice načel konkurence, saj so na tem področju sprejele 88 % odločitev.

3.1.2

Omeniti je treba tudi delovanje Evropske mreže za konkurenco, ki je imela učinek na dveh ravneh. Na splošno je bilo delo, za katerega so zadolženi različni nacionalni organi, opravljeno brez težav, mehanizmi sodelovanja in usklajevanja, ki jih določa Uredba št. 1/2003, pa so bili učinkoviti. Poleg tega je izvajanje uredbe ob podpori političnih prizadevanj Evropske mreže za konkurenco pripeljalo do bistvenega prostovoljnega zbliževanja zakonodaje držav članic o postopkih in pristojnostih na področju kazni.

3.1.3

Čeprav se število odločitev, ki jih je sprejela Komisija, ni bistveno povečalo (ni doseglo pričakovanj, ki jih je ustvarila reforma), je vidna njihova kakovost v smislu pomembnosti obravnavanih primerov. Zato lahko sklepamo, da je bila uredba pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev zelo uspešna.

3.2.1

EESO pozitivno ocenjuje poročilo za leto 2012, ki podrobno opisuje delo, opravljeno na ključnem področju politike EU.

3.2.2

EESO je večkrat izrazil podporo protimonopolnim sklepom in boju proti kartelom kot bistvenemu vidiku politike konkurence. V letu 2012 so bili na tem področju izvedeni pomembni postopki Komisije in izrečene sodbe Sodišča Evropske unije.

3.2.3

Evropska komisija navaja, da je "kljub občasnim pozivom k milejšemu obravnavanju protikonkurenčnega ravnanja podjetij ali držav članic zaradi gospodarske krize zagotavljala dobro delovanje enotnega trga". EESO meni, da je bil takšen pristop ustrezen.

3.2.4

EESO je politiko konkurence vedno obravnaval kot ključni dejavnik notranjega trga in mora to ponovno poudariti v času, ko je odločenost EU za prizadevanja v tej smeri na preizkušnji zaradi težav, ki vse od leta 2008 pretresajo evropsko gospodarstvo, saj se javni organi morda bolj nagibajo k mnenju, da ima oživitev gospodarstva prednost pred spoštovanjem Pogodb. Podležejo lahko tudi skušnjavi, da bi določene sektorje, ki so v težavah, zaščitili ali zanemarili osnovna načela, ki prepovedujejo zlorabo prevladujočih položajev in dogovarjanje podjetij, ki si nameravajo razdeliti trg.

3.2.5

V vsakem primeru je dosledno izvajanje politike konkurence izziv, ko gre za postavljanje temeljev za oživitev gospodarstva in izgradnjo močnega, konkurenčnega gospodarstva, medtem ko določene države ali gospodarski bloki, ki konkurirajo EU na svetovnem trgu, ne spoštujejo istih načel. Eden izmed številnih primerov je kitajska državna pomoč jeklarski industriji (skupaj z drugimi prednostmi, kot so nizke plače).

3.2.6

EESO je že večkrat opozoril, da mora EU vzpostaviti instrumente pravnega varstva potrošnikov, ki bi jim omogočali, da zahtevajo odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi kršitve pravil konkurence. Ti pravni ukrepi bodo podlaga za varstvo premoženjskih pravic državljanov in podjetij, hkrati pa bodo prispevali tudi k delu nacionalnih in evropskih javnih organov na področju protimonopolne politike in boja proti kartelom. Pri tem je treba poudariti, da je bil 11. junija 2013 objavljen predlog direktive o nekaterih pravilih, ki urejajo postopke z odškodninskimi tožbami v nacionalni zakonodaji zaradi kršitev določb zakonodaje o konkurenci držav članic in Evropske unije (1).

4.1

Komisija je zaradi krize hitreje kot običajno odobrila združitve bank; med 1. oktobrom 2008 in 1. oktobrom 2012 je skupaj odobrila 5 058,9 milijard EUR (40,3 % BDP EU) pomoči finančnemu sektorju, od tega je bilo porabljenih 1 615,9 milijard EUR (12,8 % BDP). V podobnem obdobju je državna pomoč realnemu gospodarstvu narasla na 82,9 milijard EUR (0,7 % BDP).

4.2

Začasna državna pomoč, ki je predvidena s PDEU, je rešila finančni sektor pred propadom in je bila nujno potrebna za preprečitev resne gospodarske škode. Ta pomoč je bila v državah članicah, ki so jo prejele, pogojena s sanacijo in prestrukturiranjem bank. Vendar bo na koncu uporaba velikih vsot denarja za reševanje finančnega sektorja, ki jih prispevajo evropski davkoplačevalci, upravičena le, če bodo korenite reforme tega sektorja preprečile ponavljanje neodgovornega ravnanja, ki je povzročilo sedanjo krizo.

4.3

Določeni škandali, ki so prizadeli velike banke, resno ogrožajo preglednost, učinkovitost in trdnost finančnih trgov. Visoke kazni, ki so bile naložene v nekaterih primerih, ne vplivajo bistveno na rezultate velikanov finančnega sveta, ki so jih pred stečajem tako ali tako rešila javna sredstva. Po škandalu v zvezi z obrestno mero Libor se je sum razširil na način določanja drugih indeksov, kot sta Euribor in Tibor. EESO pozdravlja odločitev Komisije, da je preiskava o tej zadevi glavna prednostna naloga, saj ima pomembne posledice za gospodarstvo.

4.4

EESO je seznanjen z odločitvijo Komisije, da bo začela preiskavo o trgu z zamenjavami neplačil, da bi ugotovila, ali so vodilne banke (JP Morgan, Bank of America Merrill Lynch, Barclays, BNP Paribas, Citigroup, Commerzbank, Crédit Suisse First Boston, Deutsche Bank, Goldman Sachs, HSBC, Morgan Stanley, Royal Bank of Scotland, UBS, Wells Fargo Bank/Wachovia, Crédit Agricole in Société Générale) ravnale protikonkurenčno, kar zadeva finančne informacije, ki so bistvene za delovanje na tem trgu (in jih posredovale samo podjetju Markit) ter v klirinškem sistemu (in dajale prednost podjetju ICE Clear Europe: ta primer zadeva devet izmed omenjenih bank).

4.5

V elektronskem plačilnem sistemu v Evropskem gospodarskem prostoru prevladujeta dve veliki podjetji, Mastercard in Visa, ki s pomočjo dogovorov z bankami določata večstranske medfranšizne provizije (MIF). Kreditne in debetne kartice Visa predstavljajo 41 % vseh plačilnih kartic v EGP, kar podjetju tako rekoč omogoča nadzor nad trgom, na katerem je bilo leta 2010 izvršenih 35 milijard kartičnih plačil v skupni višini 1,8 bilijona EUR. Sistem je v nasprotju z načeli konkurence in postavlja potrošnika v slabši položaj. Ne dohaja tehnološkega razvoja in ovira čezmejno trgovino. Sodba Splošnega sodišča EU, ki potrjuje prepoved uporabe večstranskih medfranšiznih provizij s strani MasterCarda (2), bi morala postati splošno pravilo na področju plačilnih sredstev.

4.6

EESO pozdravlja sveženj ukrepov glede plačilnih storitev, ki ga je Komisija objavila 24. julija 2013 in ki med drugim določa zgornje meje provizij za kreditne kartice (0,3 %) in debetne kartice (0,2 %). To je korak v pravo smer, čeprav bi si želeli provizije za kreditne kartice še bolj znižati, provizije za debetne kartice pa odpraviti.

5.1

Pregled uporabe državne pomoči v konkretnih primerih bo pokazal, ali reforme državnih pomoči zagotavljajo pravičnejše in učinkovitejše upoštevanje splošnih načel PDEU. EESO je na splošno podprl novi okvir za državno pomoč za storitve splošnega gospodarskega pomena (3), ki je bil sprejet leta 2011, saj je menil, da gre za bolj raznolik in sorazmeren pristop k različnim vrstam javnih storitev. Vendar je poudaril tudi, da učinkovitost ne sme prevladati nad kakovostjo, rezultati in trajnostjo storitev, zlasti pri zagotavljanju socialne in zdravstvene oskrbe. Poleg tega bi bilo treba upoštevati tudi posebno naravo subjektov socialnega gospodarstva (zadrug, vzajemnih družb, združenj in fundacij) (4).

5.1.1

Za zagotovitev ustrezne uporabe splošnih načel v konkretnih primerih EESO poudarja posebno naravo storitev splošnega gospodarskega pomena, ki imajo pomembno mesto med skupnimi vrednotami EU in spodbujajo temeljne pravice ter socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo, zato so bistvene za boj proti družbenim neenakostim in v vedno večji meri tudi za trajnostni razvoj.

5.2

EESO je podprl tudi posodobitev področja državnih pomoči (5), vendar predlagal, da bi zgornjo mejo pomoči de minimis trajno dvignili z 200 000 na 500 000 EUR, podobno kot je bilo pred kratkim določeno za storitve splošnega gospodarskega pomena (6). Za izvedbo celotnega postopka posodobitve so potrebne reforme številnih sektorskih pravil. EESO meni, da je treba pozdraviti nove smernice za širokopasovna omrežja, sprejete ob koncu leta 2012 (7), saj lajšajo javno financiranje infrastrukture, ki je bistvena za dosego ciljev digitalne agende.

5.3

EESO meni, da mora politika državnih pomoči med drugim javnim oblastem omogočiti, da namenijo pomoč podjetjem, ki prispevajo k ciljem rasti EU, hkrati pa omejijo izkrivljanje konkurence.

5.4

EESO izraža zaskrbljenost glede predlagane Uredbe (EU) Komisije, ki potrjuje združljivost določenih kategorij pomoči z notranjim trgom v skladu s členoma 107 in 108 PDEU (8), saj te kategorije predstavljajo resno grožnjo za delovna mesta invalidnih oseb v nekaterih državah članicah. EESO zlasti priporoča, da se državna pomoč za zaposlovanje in usposabljanje ranljivih skupin, kot so invalidne osebe, obravnava kot izjema, za katero se ne uporabljajo mejne vrednosti na podlagi nacionalnega BDP, in kot absolutna vrednost, saj to ne bi imelo učinka pri preprečevanju izkrivljanja konkurence.

6.1.1

Vse od 90. let prejšnjega stoletja si EU močno prizadeva za sprejetje zakonodaje, ki bi liberalizirala energetske trge. Tretji sveženj ukrepov (2011) je zadnji in najpomembnejši izmed ukrepov, s katerimi naj bi v EU ustvarili enoten energetski trg do leta 2014. Vendar države članice, v katerih so se med zasebnimi podjetji pojavili oligopoli, ki škodujejo potrošnikom in uporabnikom, niso dovolj odločno izvajale evropske politike.

6.1.2

Vprašljivo je, ali je liberalizacija, ki je osrednji cilj energetske politike EU, dejansko prinesla več konkurence, preglednejše trge in nižje cene za uporabnike. Visoke cene energije trenutno predstavljajo resen problem za gospodinjstva z nizkimi dohodki (tveganje za energetsko revščino) in ker podjetja plačujejo višje cene kot njihovi konkurenti na svetovnem trgu (Japonska, ZDA), jih to postavlja v neugoden položaj, še zlasti v energetsko intenzivnih panogah, kot je jeklarska industrija. Komisija navaja, da politika konkurence "sama po sebi ne more povezati trgov zemeljskega plina in električne energije v EU ter zagotavljati konkurenčnih cen in zanesljive oskrbe". Ta izjava je morda tiho priznanje potrebe po spremembah v energetski politiki.

—

dejansko znižanje stroškov za telefon za gospodinjstva in podjetja;

—

visokokakovostne širokopasovne povezave za vse;

—

odprava stroškov gostovanja;

—

enoten regulativni organ EU.

7.2.1

E-knjige. Namen odločitve o zavezah, sprejete decembra 2012 v zvezi s podjetjem Apple in štirimi založniki elektronskih knjig, je preprečiti plenilska ravnanja, ki škodujejo založnikom in trgovinam. Med drugim omejuje uporabo klavzule o "državi z največjimi ugodnostmi" v maloprodaji. Poudariti je treba, da je Komisija zaradi globalne narave trga sodelovala z Ministrstvom za pravosodje ZDA. EU se pri prepovedi protikonkurenčnih praks sooča z dodatno težavo, da imajo države članice različne politike cen in obdavčitev knjig na splošno in še posebej elektronskih knjig. EESO zato opozarja na potrebo po večji usklajenosti, da se prepreči arbitraža in doseže napredek na področju tržnega povezovanja. Poudariti je treba, da je trg elektronskih knjig še nov in o njem ni na voljo dovolj podatkov, zato je treba izvedeti več o njegovem delovanju.

7.2.2

Spletna prodaja knjig. EESO opozarja na dejstvo, da sta združenji prodajalcev v Franciji in Združenem kraljestvu prijavili morebitno nepošteno konkurenčno ravnanje Amazona na področju popustov.

7.3.1

EESO pozdravlja in podpira prizadevanja Komisije, da se kaznuje zloraba patentov za oviranje trga generičnih zdravil. Sodba Sodišča Evropske unije v primeru AstraZeneca (10) je potrdila 60 milijonov EUR kazni, ki jo je podjetju naložila Komisija. Tudi vrhovno sodišče ZDA je razsodilo proti podobnim sporazumom in dogovorom po načelu "plačaj za sodelovanje". Obvestila o nasprotovanju, ki jih je Komisija julija 2012 poslala več kot 14 podjetjem, vpletenim v dva pomembna primera, izpostavljajo dejstvo, da so te prakse pogoste in povzročajo veliko škodo za potrošnike in javna sredstva.

7.3.2

Med letoma 2003 in 2012 je znašal neto dobiček enajstih vodilnih svetovnih farmacevtskih družb 711,4 milijarde USD, zato ni verjetno, da bodo imele kazni, ki jih nalagajo organi, pristojni za konkurenco, odvračilni učinek. Pravzaprav ne gre zgolj za vprašanje konkurence, saj zadeva izjemno občutljivo področje zdravja ljudi in hkrati predstavlja veliko finančno breme za gospodinjstva in sisteme socialne varnosti. EESO zato predlaga, naj se predvidijo učinkovitejši zakonodajni ukrepi na ravni EU, da bi preprečili takšno ravnanje.