6.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/132

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira načrtovane ukrepe Komisije.

1.2

EESO potrjuje svojo zavezanost evropski energetski skupnosti in evropskemu energetskemu dialogu.

1.3

Odbor podpira cilj skupnega, usklajenega, koherentnega in na sodelovanju temelječega pristopa akterjev energetske politike.

1.4

EESO priporoča, da se je pri izvajanju ukrepov za vsako ceno treba izogniti birokratski neprožnosti, strahu pred tveganjem in izkrivljanju trga, tj. oviram vseh vrst za inovacije. Spodbujati je treba gonilne sile, ki prinašajo nove zamisli in zasnove.

1.5

Najpomembnejša naloga je tehnični in znanstveni razvoj tehnologij in inovacij na energetskem področju. To vključuje zlasti nadaljevanje in nadaljnji razvoj Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET) v obdobju financiranja 2014–2020.

1.6

Z ustreznimi instrumenti je treba zagotoviti pravo ravnovesje med skrbno načrtovanim razvojem projektov na eni strani ter odprtostjo za različne nove pristope in njihovo konkurenčnost na drugi strani.

1.7

Dolgoročen uspeh te zelo velike naloge, ki nas čaka v prihodnosti, lahko zagotovimo samo z izkušnjami s širokim naborom možnosti in zamisli in njihovim kombiniranjem ter s temu primerno raznoliko mešanico energetskih virov.

1.8

Zaradi pričakovanega primanjkljaja sredstev iz proračuna Komisije za raziskave in razvoj v programu Obzorje 2020 ter iz proračunov držav članic za raziskave in razvoj sta uporaba strukturnih skladov EU, Evropskega investicijskega sklada in prihodkov iz sistema EU za trgovanje z emisijami, zlasti pa usmeritev naložbenega potenciala tržnega gospodarstva k reševanju tega velikega izziva še toliko bolj pomembni.

1.9

Javna sredstva za raziskave in razvoj je treba uporabiti v primerih, ko je to potrebno zaradi zadanih raziskovalnih ciljev, vendar pa ustreznih vlaganj industrije ni pričakovati (glej točko 3.20).

2.1

Glede na izzive do leta 2020 in pozneje je Komisija kot sestavni del svoje energetske politike predstavila strategijo za razvijanje novih tehnologij in inovacij.

2.2

Namen Komisije je:

2.3

Komisija v ta namen poziva Evropski parlament in Svet, naj:

2.4

Komisija države članice in regije poziva, naj:

3.1

Zaradi vse večjih energetskih potreb po svetu, kritičnega pomanjkanja virov in težav, povezanih s podnebnimi spremembami, je Odbor v številnih mnenjih opozoril na pomembno nalogo zagotavljanja trajnostne, zanesljive, okolju prijazne in gospodarne oskrbe Evrope z energijo.

3.2

Odbor meni, da je sporočilo še eden pomemben korak na dolgi poti k uresničitvi tega cilja. Zato v celoti podpira načrtovane ukrepe Komisije.

3.3

Le s skupnim, usklajenim in na sodelovanju temelječim pristopom vseh akterjev, in sicer zlasti:

bo ta cilj z razumnimi prizadevanji sploh mogoče doseči.

3.4

Odbor meni, da so ukrepi, ki jih je napovedala Komisija, korak v to smer, in jih zato v celoti podpira. Hkrati priporoča, da se ukrepa le ob upoštevanju mednarodnih razmer in v sodelovanju z ustreznimi programi držav zunaj EU.

3.5

Odbor potrjuje svojo zavezanost evropski energetski skupnosti (1) kot potrebnemu okviru za čim učinkovitejše uresničevanje teh ciljev. Potrjuje tudi svojo zavezanost evropskemu energetskemu dialogu (2), da se zagotovi sodelovanje javnosti kot zainteresirane strani in akterja civilne družbe pri oblikovanju politike in na raznih področjih delovanja.

3.6

Vendar pa so v ta namen potrebne tudi čim boljše informacije in preglednost v zvezi z razpoložljivimi možnostmi, stanjem njihovega razvoja, priložnostmi, ki jih ponujajo, z njimi povezanimi tveganji in stroški ter njihovim učinkom (3).

3.7

Čeprav so ukrepi in pogoji, ki jih je predlagala Komisija in jih Odbor podpira, potrebni, lahko pri njihovem izvajanju pride do težav ali konfliktov, ki jih je treba za vsako ceno preprečiti.

3.8

To velja med drugim za težnjo k centraliziranemu in zapletenemu pristopu planskega gospodarstva, za katerega sta značilna pretirana zakonska regulacija in uradna birokracija.

3.9

Odbor želi opozoriti na nevarnost zapletenih upravnih postopkov, neučinkovitosti in birokracije in se med drugim sklicuje na svoje mnenje o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov (4). Odbor pozdravlja prizadevanja Komisije v zvezi s tem in zato odločno priporoča, da se ta pristop uporabi tudi pri obravnavi zadevne tematike.

3.10

Lahko pa pride še do enega nezaželenega pojava, saj se organi, ki nudijo in prejemajo pomoč, ter njihovi akterji nagibajo k izogibanju tveganj. To lahko vodi do prednostnega spodbujanja že uveljavljenih tehnologij. K temu pojavu prispeva tudi to, da v organih odločanja pogosto primanjkuje izkušenih in priznanih strokovnjakov z ustreznih strokovnih področij.

3.11

Vendar pa je skrbno vnaprej načrtovan pristop primeren kvečjemu takrat, ko primerni temelji znanja in tehnična podlaga že obstajajo. Tako je prihodnje ukrepe mogoče jasno opredeliti, pot naprej pa je jasno začrtana, kar pomeni, da dodatne spremembe ali inovacije niso potrebne ali so celo nezaželene.

3.12

Po mnenju Komisije, s katerim se Odbor v celoti strinja, pa na področju energetskih tehnologij ni tako: potrebujemo učinkovito in dinamično tehnološko in inovacijsko strategijo . Ta pa mora zavzeto podpirati tudi tehnologije z visoko stopnjo tveganja razvoja, če je njihov potencial obetaven.

3.13

Gre torej za to, da se omogoči izvajanje na sodelovanju temelječih pristopov in politik, opisanih v točki 3.3, po celotni EU, da bi tako sprostili in združili skupni potencial, vendar pa je treba istočasno poskrbeti tudi za širok spekter pristopov in sistemskih konceptov ter odprtost za inovativne koncepte in regionalne značilnosti oziroma, povedano drugače, spodbujati razvoj z zamislimi na osnovi metode poskusov in napak ter omogočati in pospeševati konkurenco.

3.14

Ta zahteva mora torej dopolnjevati ukrepe prilagajanja in usklajevanja. V ta namen je treba z ustreznimi instrumenti nujno zagotavljati pravo ravnovesje med skrbno načrtovanim razvojem projektov in odprtostjo za različne nove pristope. Odbor se zato strinja s Komisijo, da je v ta namen treba ustvariti primeren okvir, ki bo zagotovil prožnost, inovativnost in pripravljenost za tveganje, hkrati pa tudi nova področja za raziskave. Potrebni so posebni instrumenti in strukture upravljanja.

3.15

To še posebej velja za spodbujanje v inovacije usmerjenih projektov v industriji. Obstaja namreč veliko primerov posebej pomembnih inovacij, ki ne izhajajo iz industrijskih panog s prevladujočo vlogo na trgu, ampak so plod prizadevanj obstranskih akterjev, kot so MSP. Državna inovacijska politika, ki bi se osredotočala predvsem na spodbujanje "nacionalnih prvakov", prinaša tveganje napačnega ocenjevanja tehničnih dosežkov in podcenjevanja njihovega pomena. Letalo ni izum železniške ali ladjedelniške industrije. Kot so ugotovili že drugi avtorji, električna luč ni nastala kot rezultat stalnega razvoja sveče. Spodbujati torej ne bi smeli "industrije sveč", temveč iskati gonilne sile povsem novih zamisli in konceptov, da jih bo mogoče posebej podpreti.

3.16

Predlogi Komisije pa vsebujejo še drugo morebitno torišče konfliktov, namreč med inovacijami in njihovim uvajanjem na trg. Inovacije so uspešne šele, ko se uveljavijo na trgu in preživijo običajno težko uvodno obdobje. Čeprav so finančna podpora za tržno uvajanje (glej tudi točko 3.26) ali celo vsiljene tarife (npr. zakoni o zagotovljenih odkupnih tarifah za električno energijo) na tem področju lahko zelo učinkovite, vodijo tudi k dolgoročnemu izkrivljanju trga na račun boljših rešitev. Izkušnja s sistemi odkupnih tarif za električno energijo kaže, kako težko je pravočasno odpraviti napake, potem ko so se že pojavile. To ovira boljše rešitve ali pomembnejše ukrepe. Zato je treba pomoč za uvajanje novih tehnologij na trg praviloma nuditi le, dokler ne dosežejo ustreznega tržnega deleža.

3.17

Odbor zato priporoča, da se ta vprašanja temeljito analizirajo. Morebitni instrumenti pomoči za uvajanje na trg morajo sicer nujno nuditi predvidljiv in zanesljiv okvir za naložbe, pri tem pa – na primer z ustreznim vnaprej določenim postopnim zmanjševanjem – preprečevati omenjeni slabosti, tj. protitržno naravnanost in nenaklonjenost do inovacij (glej točki 3.25 in 3.26).

3.18

Po mnenju Komisije in Odbora pa je najpomembnejša naloga na energetskem področju tehnični in znanstveni razvoj tehnologij in inovacij. To vključuje sodelovanje in medsebojno delovanje temeljnih raziskav, razvoja, predstavitve in inovacij za uspešno tržno uvajanje tistih tehnologij, postopkov in organizacijskih pristopov, ki bodo potrebni za preoblikovanje sedanje oskrbe z energijo v skladu z energetskim načrtom za leto 2050 in pozneje, ampak jih večinoma še ni mogoče predvideti.

3.19

Sem spada zlasti nadaljevanje in nadaljnji razvoj doslej zelo uspešnega načrta SET (5) v obdobju financiranja 2014–2020.

3.20

Pri tem se v zvezi z uporabo javnih sredstev – tj. prihodkov od obdavčitve (ali obveznih nevračljivih plačil) posameznikov in podjetij – kot glavno kaže vprašanje, za katere namene pomoči bi se ta sredstva morala ali smela uporabljati in katera sredstva bi bilo treba pridobiti iz zasebnega sektorja. Odbor tukaj ne bo obravnaval pravnega vidika tega vprašanja, zanimajo ga vsebinski in tematski vidiki. Meni, da bi se vsakršna podpora s strani Komisije (ki prihaja iz javnih sredstev) morala osredotočiti na naloge, za katere je manj verjetno, da bodo dobile podporo iz zasebnih sredstev. Pogosti razlogi za to so lahko:

3.21

Odbor s pridržkom svojih zgornjih ugotovitev podpira tudi predlog Komisije, da "se mora načrt SET bolj osredotočiti na povezovanje energetskih sistemov, povezovanje dejavnosti vzdolž inovacijske verige in okrepljeno usklajevanje EII in EERA v podporo temu" (6).

3.22

Odbor je mnenja, da je ustrezen nadaljnji razvoj Evropske zveze organizacij za energetske raziskave (EERA) pomembno organizacijsko sredstvo za dosego evropske stične točke in učinkovitosti na vseh energetskih področjih, kar je bilo doslej, na primer, ključnega pomena za uspeh evropskih raziskav jedrske fuzije v okviru dosedanjih programov EURATOM. Zato je pomembno, da se zvezi EERA zagotovi struktura upravljanja, ki je primerna za raziskave in razvoj, v kateri se na primer skupaj obravnavajo sklopi vprašanj, povezani z raziskavami in razvojem, ter ki združuje evropsko strokovno znanje. V ta namen Odbor znova poziva, da je treba poskrbeti za strokovno, kompetentno in obsežno udeležbo Komisije pri sprejemanju odločitev in porazdeljevanju pomoči.

3.23

Glede dejanskih stroškov in proračuna, ki ga daje na razpolago Komisija, Odbor ponovno izraža že večkrat izkazano razočaranje nad dejstvom, da sredstva, ki so namenjena programu Obzorje 2020 v finančnem okviru 2014–2020, nikakor ne ustrezajo obsegu nalog in pomenu obravnavanih problematik.

3.23.1

Zato je še pomembneje, da se skromna sredstva za raziskave in razvoj iz programa Obzorje 2020 čim bolje uporabijo (merila za dodelitev) ter delujejo kot vzvod in spodbuda za znatno večje naložbe držav članic pa tudi zasebnega sektorja v raziskave in razvoj.

3.24

Prav tako pomembno je tudi, da se, kot predlaga Komisija, pridobijo dodatni viri financiranja, uporabijo tudi strukturni skladi EU, Evropski investicijski sklad in prihodki iz sistema EU za trgovanje z emisijami (ki so se zelo znižali) ter da se zlasti sprosti naložbeni potencial tržnega gospodarstva in njegovih panog ter usmeri k reševanju tega velikega izziva.

3.25

Kot je Odbor prav tako že večkrat pozval, pa je v ta namen treba odpraviti zmedo tržnih ukrepov, ki so nacionalno usmerjeni in škodujejo konkurenčnosti, ter namesto tega oblikovati veljavna in zanesljiva vseevropska pravila (7), da se vlagateljem zagotovijo varno načrtovanje in potrebne spodbude.

3.26

Kot posebno skrajen primer regulacije, ki ovira inovacije, naj še enkrat omenimo učinke tako imenovanih zakonov o zagotovljenih odkupnih tarifah za električno energijo v nekaterih državah članicah. Ti vključujejo pretirano subvencioniranje nestalnih virov energije. Na začetku so bili ti zakoni izredno učinkovit instrument za zagonsko podporo in uvajanje na trg, po uspešnem začetku pa so pripeljali do neustreznega pretiranega subvencioniranja, ki občasno povzroči tako močan padec cen na trgu z električno energijo, da se podjetjem ne splača poskrbeti za rezervne zmogljivosti in jih dodatno tehnološko razvijati oziroma razvijati nujno potrebnih tehnologij za shranjevanje energije in vlagati vanje.

3.26.1

Poleg tega to vodi do paradoksne in groteskne situacije, da morajo končni porabniki električne energije kriti občutno razliko v stroških, ki se pojavi med nizkimi (morebiti celo negativnimi) tržnimi cenami in zagotovljenimi odkupnimi tarifami, ki so veliko višje kot povprečne tržne cene.

3.26.2

Te previsoke cene energije za potrošnike niso le splošen problem za evropsko gospodarstvo, temveč eden od razlogov za energetsko revščino – vprašanje, ki ga Odbor pravkar obravnava v mnenju TEN/516.

3.27

Ta primer znova prikazuje zapleten odnos med inovacijami in razmerami na trgu. Odbor torej ponavlja svoje priporočilo, da je ukrepe za odpravo teh problemov treba sprejeti čim prej, da se za nujno potrebne naložbe zasebnega sektorja v razvoj inovativnih tehnologij in postopkov zagotovijo ustrezne spodbude in možnost gospodarskega uspeha. Sicer teh naložb ne bo, saj bodo tudi najbolj inovativna podjetja zaradi konkurence subvencioniranih tehnologij, podprtih s strani države, delala z izgubo ter neizogibno šla v stečaj in izginila s trga.

4.1

Odbor ob ustreznem upoštevanju svojih predhodnih ugotovitev podpira tudi ključna načela, ki jih je navedla Komisija, in sicer:

Dolgoročen uspeh te zelo velike naloge, ki nas čaka v prihodnosti, lahko zagotovimo samo z izkušnjami s širokim naborom možnosti in zamisli in njihovim kombiniranjem ter s temu primerno raznoliko mešanico energetskih virov. Zato pa so potrebni pragmatizem, občutek za realnost in vztrajnost.

4.2

Ob upoštevanju svojih predhodnih ugotovitev Odbor podpira tudi cilje za razvoj, opisane v sporočilu, in sicer:

4.3

Odbor zlasti zaradi pomanjkljivosti nestalnih obnovljivih virov energije, ki jih je prikazal v nedavnem raziskovalnem mnenju na to temo (8), podpira načrt Komisije, da se večja pozornost nameni razvoju okolju prijaznih sistemov za pasovno obremenitev in oskrbi z energijo po meri potreb porabnikov, kar poleg energije iz obnovljivih virov, kot je geotermalna energija, vključuje med drugim tudi energijo, pridobljeno z jedrsko fuzijo, v okviru projekta ITER in njegovega dopolnilnega raziskovalnega programa.

4.4

Odbor v celoti podpira tudi raziskave in razvoj na področju uporabe jedrske fisije, vendar tega tukaj ne bo dodatno komentiral, ker je aktivno sodeloval že na konferenci na to temo (Koristi in omejitve jedrske energije, pridobljene s fisijo, za nizkoogljično gospodarstvo (Benefits and limitations of nuclear fission for a low-carbon economy)).

4.5

To seveda vključuje tudi razvoj primernih tehnologij in postopkov za zajem in skladiščenje ogljika (CCS) – čeprav se tako omejeni fosilni viri posledično še hitreje trošijo –, da se v prvi vrsti čim prej zmanjšajo emisije CO2.

4.6

Poleg tega Odbor ponavlja, da je pri razvoju nestalnih obnovljivih virov energije treba dajati prednost in večji poudarek tistemu razvoju, ki se nanaša na še manjkajoče elemente celotnega sistema, na podlagi katerih je mogoče zagotoviti bolj v uporabnika usmerjeno in koristno oskrbo z energijo.

4.7

Pri tem gre v prvi vrsti za razvoj čim bolj učinkovitih in cenovno ugodnih objektov za skladiščenje z zadostno zmogljivostjo. Odbor vidi posebno potrebo po napredku na področju nadaljnjega razvoja in obsežne uporabe tehnologije elektrokemije in elektrolize skupaj z ustreznimi materiali. Tako bi bilo poleg tega mogoče – podobno kot pri zasnovah za električna akumulatorska vozila – tudi pri vozilih na pogonska goriva (v plinasti ali tekoči obliki; z zgorevanjem ali gorivnimi celicami) vzpostaviti sistemsko povezavo z nestalnimi obnovljivimi viri.

4.8

Odbor se v zvezi s tem sklicuje na mnenje, ki ga je pripravil na zaprosilo irskega predsedstva (9) in v katerem je izrazil zaskrbljenost glede naraščajočih cen energije ter njihovega vpliva na državljane in konkurenčnost. Da bi omogočili več tržno usmerjene konkurence, je Odbor v mnenju predlagal, da se kot edini ukrep za podpiranje obnovljivih virov energije na trgu uvede primerna cena za ogljik (ustrezno trgovanje z emisijami, davek ali podobno). Tako bi se energija iz fosilnih virov sicer podražila, s tem pa tudi električna energija iz elektrarn na premog, nafto ali plin, hkrati pa bi se lahko odpovedali raznim drugim subvencijam, ki povišujejo stroške in izkrivljajo konkurenco. Prihodek od dodelitve pravic za emisije se torej pod nobenim pogojem ne bi smel vključiti v splošna sredstva držav članic kot vir dodatnega splošnega prihodka, ampak bi se moral uporabiti izključno za razvoj in uvajanje učinkovitih energetskih sistemov za prihodnost. Predlog Komisije je torej korak v pravo smer in ga je treba v celoti podpreti.