Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52012IP0476

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o sodnem sistemu za patentne spore (2011/2176(INI))

    UL C 434, 23.12.2015, p. 34–38 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    23.12.2015   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 434/34

    P7_TA(2012)0476

    Sodni sistem za patentne spore

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o sodnem sistemu za patentne spore (2011/2176(INI))

    (2015/C 434/04)

    Evropski parlament,

    —

    ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/167/EU z dne 10. marca 2011 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (1),

    —

    ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (COM(2011)0215),

    —

    ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja (COM(2011)0216),

    —

    ob upoštevanju mnenja Sodišča EU št. 1/09 z dne 8. marca 2011 (2),

    —

    ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

    —

    ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za ustavne zadeve (A7-0009/2012),

    A.

    ker je učinkovit patentni sistem v Evropi nujen pogoj za spodbujanje rasti prek inovacij in za pomoč evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP), pri soočanju z gospodarsko krizo in mednarodno konkurenco;

    B.

    ker so bili v skladu s Sklepom Sveta 2011/167/EU o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Francija, Irska, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo pooblaščeni, da med seboj vzpostavijo okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva z uporabo ustreznih določb iz Pogodb;

    C.

    ker je 13. aprila 2011 na podlagi sklepa o odobritvi Sveta Komisija sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva in predlog uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja;

    D.

    ker je 8. marca 2011 Sodišče Evropske unije izdalo mnenje o predlogu Sodišča za evropske patente in patente Skupnosti in opozorilo na njegovo nezdružljivost z zakonodajo Unije;

    E.

    ker je mogoče učinkovito enotno patentno varstvo zagotoviti samo z delujočim sistemom reševanja patentnih sporov;

    F.

    ker so se po objavi mnenja Sodišča Evropske unije države članice, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, zavzele za vzpostavitev enotnega sodišča za reševanje patentnih sporov z mednarodnim sporazumom;

    G.

    ker s tem v zvezi obstaja znatna vsebinska razlika med običajnimi mednarodnimi sporazumi in ustanovitvenimi pogodbami Evropske unije, saj so slednje vzpostavile nov pravni red in imajo svoje institucije, v korist katerih so države članice omejile svoje suverene pravice na vedno širših področjih, in katerim niso podrejene le države članice, temveč tudi njihovi državljani, varuhi tega pravnega reda pa so Sodišče Evropske unije in redna sodišča držav članic;

    H.

    ker mora enotno patentno sodišče tako kot vsa nacionalna sodišča v celoti spoštovati in uporabljati pravo Unije, v sodelovanju s Sodiščem Evropske unije;

    I.

    ker bi moralo enotno patentno sodišče izhajati iz sodne prakse Sodišča Evropske unija in nanj naslavljati prošnje za predhodno odločanje v skladu s členom 267 PDEU;

    J.

    ker bi bilo na podlagi členov 258, 259 in 260 PDEU treba zagotoviti spoštovanje primarnosti in ustrezno uporabo prava Unije;

    K.

    ker bi moralo biti enotno patentno sodišče del sodnih sistemov držav pogodbenic in imeti izključno pristojnost za evropske patente z enotno veljavnostjo in za evropske patente, v katerih je imenovana ena ali več držav pogodbenic;

    L.

    ker je za učinkovit sodni sistem potrebna decentralizirana prva stopnja;

    M.

    ker je učinkovitost sistema reševanja sporov odvisna od kakovosti in izkušenj sodnikov;

    N.

    ker bi morala obstajati enotna postopkovna pravila za vse postopke na vseh oddelkih in stopnjah sodišča;

    O.

    ker bi si moralo enotno patentno sodišče prizadevati za kakovostne odločbe brez nepotrebno dolgotrajnih postopkov in bi moralo pomagati zlasti malim in srednjim podjetjem, da zavarujejo svoje pravice ali se branijo pred neutemeljenimi zahtevki ali patenti, ki bi jih bilo treba preklicati;

    1.

    poziva k vzpostavitvi enotnega sistema za reševanje patentnih sporov, saj razdrobljeni trg patentov in razlike v izvrševanju zakonov ovirajo inovacije in napredek na notranjem trgu, zaradi njih je uporaba patentnega sistema bolj zapletena, so dragi in onemogočajo učinkovito patentno varstvo, predvsem malih in srednjih podjetij;

    2.

    spodbuja države članice, naj nemudoma sklenejo pogajanja in ratificirajo mednarodni sporazum („sporazum“) med temi državami članicami („države pogodbenice“) o ustanovitvi enotnega patentnega sodišča („sodišče“), Španijo in Italijo pa spodbuja k razmisleku o pridružitvi postopku okrepljenega sodelovanja;

    3.

    vztraja, da mora Sodišče Evropske unije kot varuh prava Unije zagotoviti enakost pravnega reda v Uniji in primarnost evropskega prava na tem področju;

    4.

    meni, da države članice, ki se še niso odločile za okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, lahko sodelujejo v enotnem sistemu za reševanje patentnih sporov za evropske patente, veljavne na njihovem ozemlju;

    5.

    poudarja, da bi morala biti prednostna naloga enotnega patentnega sodišča okrepitev pravne varnosti in boljše uveljavljanje patentov s poštenim ravnotežjem med interesi imetnikov pravic in vpletenih strani;

    6.

    poudarja potrebo po stroškovno učinkovitem sistemu za reševanje patentnih sporov, ki bi se financiral na tak način, da bo vsem lastnikom patentov kot tudi malim in srednjim podjetjem, posameznikom in neprofitnim organizacijam zagotavljal dostop do sodišča;

    Splošni pristop

    7.

    priznava, da bi bilo treba dosleden sistem reševanja patentnih sporov v državah članicah, ki so udeležene v okrepljenem sodelovanju oblikovati s sporazumom;

    8.

    zato poudarja naslednje:

    (i)

    države pogodbenice so lahko samo države članice Evropske unije;

    (ii)

    sporazum naj začne veljati, ko ga ratificira najmanj trinajst držav članic pogodbenic, vključno s tremi državami članicami, v katerih je v letu pred letom, v katerem je potekala diplomatska konferenca za podpis sporazuma, veljalo največ evropskih patentov;

    (iii)

    sodišče bi moralo biti skupno sodišče za vse države pogodbenice, zanj pa bi morale veljati enake obveznosti spoštovanja prava Unije kot za vsako nacionalno sodišče; tako bi na primer ob uporabi člena 267 PDEU sodelovalo s Sodiščem Evropske unije;

    (iv)

    sodišče bi moralo delovati v skladu s pravom Unije in spoštovati njegovo primarnost; če bi prizivno sodišče kršilo pravo Unije, bi bile države pogodbenice skupaj odgovorne za škodo, ki bi jo stranke utrpele v postopku; za vse pogodbenice bi se uporabljali postopki za ugotavljanje kršitev na podlagi členov 258, 259 in 260 PDEU;

    9.

    pozdravlja ustanovitev sodišča za mediacijo in arbitražo v okviru sporazuma;

    Ustroj sistema za reševanje patentnih sporov

    10.

    meni, da bi moral biti učinkovit sodni sistem in sistem za reševanje sporov decentraliziran in da:

    (i)

    sistem sodišča za reševanje sporov morala sestavljati prva stopnja (v nadaljnjem besedilu: „sodišče prve stopnje“) in stopnja za pritožbe (v nadaljnjem besedilu: „prizivno sodišče“); da bi se izognili neučinkovitosti in dolgotrajnim postopkom, dodatnih stopenj ne bi smelo biti;

    (ii)

    decentralizirano prvo stopnjo bi morali poleg osrednjega oddelka sestavljati tudi lokalni in regionalni oddelki;

    (iii)

    dodatni lokalni oddelki na prvi stopnji bi se v državi pogodbenici vzpostavili na njeno zahtevo, če se je v tej državi pogodbenici v treh zaporednih letih pred začetkom veljavnosti sporazuma ali po njem začelo več kot sto zadev na koledarsko leto; predlaga tudi, naj država pogodbenica ne bi imela več kot štiri oddelke;

    (iv)

    regionalni oddelek bi se vzpostavil za dve ali več pogodbenic na njihovo zahtevo;

    Sestava sodišča in usposobljenost sodnikov

    11.

    poudarja, da je učinkovitost sistema reševanja sporov najbolj odvisna od kakovosti in izkušenj sodnikov;

    12.

    v ta namen:

    (i)

    priznava, da bi morala prizivno sodišče in sodišče prve stopnje imeti večnacionalno sestavo; poudarja, da mora njihova sestava upoštevati obstoječi ustroj sodišč, hkrati pa se zaveda, da je najvišji cilj ustanovitev novih, resnično enotnih sodišč; zato predlaga, naj sestava lokalnih oddelkov postane večnacionalna čim prej, pri čemer so morebitna odstopanja od tega temeljnega načela možna na podlagi odobritve upravnega odbora za največ petletno prehodno obdobje, hkrati pa je treba zagotoviti, da se standarda kakovosti in učinkovitosti obstoječega ustroja ne znižata; meni, da bi bilo treba to petletno obdobje izkoristiti za intenzivno usposabljanje in pripravo sodnikov;

    (ii)

    meni, da bi morali sodišče sestavljati tako pravno kot tehnično usposobljeni sodniki; ti bi morali zagotoviti najvišje standarde znanja in dokazano usposobljenost na področju patentnih sporov in protimonopolnega prava; to usposobljenost bi morali med drugim izkazati z ustreznimi poklicnimi izkušnjami in poklicnim usposabljanjem; pravno usposobljeni sodniki bi morali biti ustrezno usposobljeni za imenovanje v sodniško službo v državi pogodbenici; tehnično usposobljeni sodniki bi morali imeti univerzitetno diplomo in strokovno znanje z nekega tehnološkega področja poleg znanja civilnega in civilnega procesnega prava;

    (iii)

    predlaga, da se določbe sporazuma o sestavi sodišča po njegovi uveljavitvi ne bi smele spremeniti, razen če zaradi teh določb ne bodo izpolnjeni cilji sistema reševanja sporov, tj. najvišja kakovost in učinkovitost; predlaga, da bi moral sklepe v zvezi s sestavo sodišča pristojni organ sprejemati soglasno;

    (iv)

    meni, da bi moral sporazum vsebovati varnostne ukrepe, ki bi zagotavljali, da so primerni zgolj sodniki v katerih nevtralnost ni dvoma, zlasti če so bili člani odborov za pritožbe pri nacionalnih patentnih uradih ali Evropskem patentnem uradu;

    Postopek

    13.

    glede postopkovnih zadev meni, da:

    (i)

    bi morala enotna postopkovna pravila veljati za postopke na vseh oddelkih in stopnjah sodišča;

    (ii)

    bodo sodni postopki pred sodiščem, ki so sestavljeni iz pisnega, začasnega in ustnega postopka, uvedli elemente prilagodljivosti, kot se zdijo primerni, ob upoštevanju ciljev glede hitrosti in učinkovitosti postopka;

    (iii)

    bi moral biti jezik postopkov na katerim koli lokalnem ali regionalnem oddelku uradni jezik države pogodbenice, ki gosti oddelek, ali uradni jezik, ki ga določijo države pogodbenice, ki si delijo regionalni oddelek; stranke bi se lahko dogovorile, da se za jezik postopka uporabi jezik, v katerem je podeljen patent, kar mora odobriti pristojni oddelek; jezik postopka na osrednjem oddelku bi moral biti jezik, v katerem je podeljen patent; jezik postopka na prizivnem sodišču bi moral biti jezik postopka na sodišču prve stopnje;

    (iv)

    sodišče bi moralo imeti pristojnost izrekanja predhodnih odredb, s katerimi bi preprečilo možne kršitve in prepovedalo nadaljevanje domnevne kršitve; taka pristojnost pa ne sme voditi v nepravično izbiranje najugodnejšega sodišča; ter

    (v)

    stranke bi morali zastopati samo odvetniki, pooblaščeni za opravljanje tega dela pred sodiščem ene od držav pogodbenic; zastopnikom strank bi lahko pomagali patentni odvetniki, ki bi imeli pravico do besede na zaslišanjih pred sodiščem;

    Pristojnost in učinek odločb sodišča

    14.

    poudarja, da:

    (i)

    bi moralo sodišče imeti izključno pristojnost v zvezi z evropskimi patenti z enotno veljavnostjo in evropskimi patenti, v katerih je imenovana ena ali več držav pogodbenic; v ta namen bo treba spremeniti Uredbo (ES) št. 44/2001 (3);

    (ii)

    bi moral tožnik postopek začeti na lokalnem oddelku, ki ga gosti država pogodbenica, v kateri je kršitev nastala oziroma bi lahko nastala ali v kateri ima sam sedež ali poslovalnico, ali na regionalnem oddelku, v katerem ta država pogodbenica sodeluje; če zadevna država pogodbenica ne gosti lokalnega oddelka in ne sodeluje v regionalnem oddelku, bi moral tožnik postopek začeti na osrednjem oddelku; stranke bi se lahko dogovorile, na katerem oddelku sodišča prve stopnje (lokalnem, regionalnem ali osrednjem) bo uveden postopek;

    (iii)

    bi moral imeti v primeru nasprotne tožbe za preklic lokalni ali regionalni oddelek diskrecijsko pravico, da postopek v primeru kršitve nadaljuje neodvisno od tega, ali oddelek prevzame tudi nasprotno tožbo ali jo odstopi osrednjemu oddelku;

    (iv)

    se pravila o pristojnosti sodišča po uveljavitvi ne bi smela spremeniti, razen če zaradi teh pravil ne bodo izpolnjeni cilji sistema reševanja sporov, tj. najvišja kakovost in učinkovitost; predlaga, da bi moral sklepe v zvezi s pristojnostjo sodišča pristojni organ sprejemati soglasno;

    (v)

    bi morale biti odločbe vseh oddelkov sodišča prve stopnje in odločbe prizivnega sodišča izvršljive v kateri koli državi pogodbenici brez potrdila o izvršljivosti;

    (vi)

    bi moral biti v sporazumu opredeljen odnos med sporazumom in Uredbo (ES) št. 44/2001;

    Materialno pravo

    15.

    meni, da bi morale odločbe sodišča temeljiti na pravu Unije, sporazumu, evropski patentni konvenciji in nacionalnem pravu, sprejetem v skladu z njo, določbah mednarodnih sporazumov, ki se uporabljajo za patente ter zavezujejo vse države pogodbenice in na pravu države pogodbenice glede na pravo Unije, ki se uporablja;

    16.

    poudarja, da bi moral na podlagi evropskega patenta z enotno veljavnostjo njegov lastnik imeti pravico, da tretji osebi prepreči neposredno in posredno uporabo izuma na ozemlju držav pogodbenic brez njegove odobritve, da bi moral biti lastnik upravičen do odškodnine v primeru nezakonite uporabe izuma in da bi moral imeti pravico do povračila izgubljenega dobička zaradi kršitve in drugih izgub, do ustrezne licenčnine ali do dobička, ki izhaja iz nezakonite uporabe izuma;

    o

    o o

    17.

    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

    (1)  UL L 76, 22.3.2011, str. 53.

    (2)  UL C 211, 16.7.2011, str. 2.

    (3)  Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgovinskih zadevah (Bruselj I) (UL L 12, 16.1.2001, str. 1).

    Top