13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/23

—

pozdravlja prizadevanja za dosego resničnega območja varnosti, svobode in pravice na podlagi proračunskih predlogov, ki priznavajo pomen zagotavljanja potrebnih sredstev na področju priseljevanja, azila in varnosti;

—

potrjuje pomen predlaganih sprememb za lokalne in regionalne oblasti, saj te spremembe neposredno vplivajo na njihove naloge ter vsakodnevno življenje ljudi v Evropski uniji;

—

poudarja pomen odzivanja na varnostna vprašanja, ki izhajajo iz vedno večje globalne mobilnosti, in sicer v okviru univerzalnega varstva temeljnih pravic in svoboščin;

—

pozdravlja osredotočenost na prožnost in doseganje rezultatov, pri čemer poudarja, da to zahteva dobro načrtovanje, pa tudi sodelovanje in odgovornost vseh zainteresiranih strani. Zato poudarja, da je treba že v fazo načrtovanja vključiti lokalne in regionalne oblasti ter druge zainteresirane strani, kot so specializirane mednarodne organizacije, civilna družba in sami upravičenci, saj pogosto izvajajo programe in projekte;

—

meni, da se je na podlagi predlaganih reform dostop do finančnih sredstev močno izboljšal. Vendar spodbuja nadaljnji razvoj mehanizmov za razširjanje informacij o možnostih financiranja. V večjih državah bi lahko lokalne in regionalne oblasti organizirale regionalna in lokalna posvetovanja, da se omogoči udeležba tistih organizacij in zainteresiranih strani, ki so dejavne daleč stran od glavnih mest.

Poročevalec

Samuel AZZOPARDI (MT/EPP), župan mesta Victoria, Gozo

Referenčni dokumenti

1.

pozdravlja prizadevanja za dosego resničnega območja varnosti, svobode in pravice na podlagi proračunskih predlogov, ki priznavajo pomen zagotavljanja potrebnih sredstev na področju priseljevanja, azila in varnosti (1);

2.

podpira poenostavitev obstoječih instrumentov z združitvijo v dva sklada;

3.

potrjuje pomen predlaganih sprememb za lokalne in regionalne oblasti, saj te spremembe neposredno vplivajo na njihove naloge ter vsakodnevno življenje ljudi v Evropski uniji;

4.

poudarja pomen odzivanja varnostna vprašanja, ki izhajajo iz vedno večje globalne mobilnosti, in sicer v okviru univerzalnega varstva temeljnih pravic in svoboščin;

5.

poudarja, da je to mogoče doseči z uporabo skladnih instrumentov na področju svobode, varnosti in pravice na podlagi spoštovanja človekovih pravic, solidarnosti in odgovornosti, pri čemer je posebno pozornost treba nameniti enakosti spolov in nediskriminaciji (2);

6.

meni, da je potrebno ravnovesje med izdatki na področju varnosti in mej ter izdatki na področjih, kot so vključevanje priseljencev in pogoji sprejema prosilcev za azil;

7.

podpira oblikovanje proračuna na podlagi potreb, ki prispeva k razvoju sinergij med finančnimi instrumenti EU, zlasti med strukturnimi skladi in skladi na področju notranjih zadev. Iz proračuna Unije bi bilo treba nameniti zadostna sredstva področju notranjih zadev, tako prek strukturnih skladov kot tudi prek specializiranih instrumentov za območje svobode, varnosti in pravice;

8.

opozarja, da razveljavitev Sklepa Sveta 2007/125/PNZ, s katero je odpravljena možnost dopolnilne uporabe drugih instrumentov Unije in Skupnosti, precej zmanjšuje zaželeno prožnost pri uporabi finančnih instrumentov in ogroža nemoteno nadaljevanje čezmejnih regionalnih projektov na področju notranje varnosti, ki so se doslej financirali v okviru cilja 3 „podpora“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR); zato se zavzema za ohranitev dopolnjevanja med instrumenti Skupnosti;

9.

poudarja, da je pri upravljanju proračuna in finančnih instrumentov potrebna določena stopnja prožnosti, kar bo omogočilo dejanski vmesni pregled v skladu z opredeljenimi političnimi prednostnimi nalogami, pri čemer je treba poudariti, da mora takšna prožnost obstajati sočasno s pravičnim dodeljevanjem sredstev;

10.

pozdravlja politiko priseljevanja, ki se začne že v državah izvora in upošteva tudi potrebe evropskega trga dela in demografski razvoj, kar ustvarja sistem, koristen za vse strani, vključno z državami izvora, ki imajo pogosto koristi od nakazil iz EU (3);

11.

poudarja potrebo po močnem sodelovanju na ravni EU, da se doseže boljše usklajevanje med državami članicami pri upravljanju zunanjih meja Unije in da se omogoči napredek pri oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema;

12.

poudarja potrebo po preglednosti pri uporabi proračunskih sredstev, pri čemer morajo biti predlogi, projekti in doseženi rezultati vidni ter državljanom enostavno dostopni in razumljivi.

13.

pozdravlja osredotočenost na prožnost in doseganje rezultatov, pri čemer poudarja, da to zahteva dobro načrtovanje, pa tudi sodelovanje in odgovornost vseh zainteresiranih strani. Zato poudarja, da je treba že v fazo načrtovanja vključiti lokalne in regionalne oblasti ter druge zainteresirane strani, kot so specializirane mednarodne organizacije, civilna družba in sami upravičenci, saj pogosto izvajajo programe in projekte;

14.

poudarja potrebo po neodvisnem spremljanju in ocenjevanju, da se zagotovita učinkovita poraba sredstev in močno upravljanje v izvajalskih organizacijah. To je lahko spodbuda za povečanje institucionalne učinkovitosti. Vse zainteresirane strani morajo sodelovati pri izbiri kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov. Odbor poudarja, da so nekateri kvalitativni kazalniki lahko učinkoviti in stroškovno ugodni. Odbor tudi poziva, naj Evropska komisija in Parlament okrepita nadzor nad skladi, kar bi prispevalo k zagotovitvi neodvisnega elementa spremljanja in ocenjevanja.

15.

meni, da se je na podlagi predlaganih reform dostop do finančnih sredstev močno izboljšal. Vendar spodbuja nadaljnji razvoj mehanizmov za razširjanje informacij o možnostih financiranja. V večjih državah bi lahko lokalne in regionalne oblasti organizirale regionalna in lokalna posvetovanja, da se omogoči udeležba tistih organizacij in zainteresiranih strani, ki so dejavne daleč stran od glavnih mest.

16.

poudarja, da poleg pozitivnih vidikov poenostavitve in prožnosti predlagane reforme prinašajo tudi negotovosti v zvezi z dodeljevanjem sredstev med različnimi sektorji in tematskimi področji. Zato poudarja, da je treba sredstva dodeljevati glede na potrebe, ki jih je treba temeljito analizirati, pri čemer prednostno razvrščanje izhaja iz pristopa, ki temelji na pravicah. To je mogoče doseči z uveljavljenimi mehanizmi in zaščitnimi ukrepi za zagotavljanje učinkovitega prednostnega razvrščanja, vključno z udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti ter drugih zainteresiranih strani pri oblikovanju nacionalnih strategij;

17.

poudarja, da je treba sredstva razporediti enakomerno glede na institucionalne zmogljivosti in predloge projektov, ne pa jih usmeriti le na nekaj prejemnikov;

18.

v primeru nezadostnih sredstev meni, da je treba dati prednost sredstvom, ki so namenjena varstvu temeljnih pravic in svoboščin ljudi, vključno s tistimi, ki se nanašajo na osnovne življenjske standarde, vprašanja, vezana na spol in pravico do azila, pa tudi virom za krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti za obvladovanje migracijskih tokov.

19.

poudarja pomen participativnega pristopa pri doseganju učinkovitih rezultatov ter podpira predloge, ki države članice zavezujejo k organizaciji partnerstev z vsemi ustreznimi javnimi organi ter ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno s civilno družbo in mednarodnimi organizacijami, za razvoj, izvajanje in spremljanje nacionalnih programov;

20.

zato poziva, naj se partnerstvo z zainteresiranimi stranmi okrepi in postane obvezno. Poudarja, da bo glede na okvir načela iz osnutka uredbe o splošnih določbah (4) sodelovanje trenutno verjetno premalo zavezujoče. Medtem ko so mehanizmi usklajevanja dogovorjeni, je na drugih področjih veliko svobodnega odločanja o tem, ali bo ustrezno partnerstvo dejansko vzpostavljeno;

21.

meni, da morda ni ustrezno imenovati enega pristojnega organa za vse ukrepe, ki se financirajo iz skladov, kljub poenostavitvam, ki bi iz tega izhajale. Vzpostaviti je treba preglednost ter nadzor in ravnovesje za zagotavljanje pravičnih odločitev. Odbor izraža zaskrbljenost, da bi lahko obstajala pravna vprašanja, pri katerih pooblaščen organ ne sme delati pod nadzorom nacionalnega pristojnega organa, zato meni, da morajo biti predpisi dovolj prožni, da zajamejo vsa nacionalna pravila, ki veljajo v EU, držav članic pa ne smejo siliti v spremembo njihovih ustavnih struktur, če je cilje mogoče doseči tudi v okviru partnerskega pristopa.

22.

pozdravlja napredek na področju oblikovanja skupnega evropskega azilnega sistema ter hkrati poudarja, da si je treba v okviru takšnega sistema prizadevati za doseganje standardov, ki veljajo za boljše sisteme in strukture, ne pa povzročiti splošnega zmanjšanja kakovosti, ki velja za šibkejše sisteme;

23.

želi več informacij o tem, ali bo Evropski azilni podporni urad porabljal zgolj sredstva, ki so mu neposredno namenjena, ali pa bo imel dostop tudi do skladov za področje notranjih zadev.

24.

pozdravlja priznanje pomena lokalnih in regionalnih oblasti na področju sistemov za sprejem in azilnih sistemov kot tudi pri vključevanju državljanov tretjih držav in zakonitih priseljencev;

25.

pozdravlja zamisel o osredotočenosti na najbolj ranljive skupine ljudi, vključno z žrtvami trgovine z ljudmi;

26.

poudarja, da se mora vključevanje osredotočiti na dolgoročne trajnostne ukrepe, ob upoštevanju, da je vključevanje dvosmerni proces, v okviru katerega so lahko ukrepi usmerjeni v gostiteljske in priseljenske skupnosti;

27.

predlaga, da sklada za področje notranjih zadev podpirata tudi ukrepe, ki jih priporoča Evropska komisija, pri čemer je treba priznati pristop upravljanja na več ravneh v 2. evropskem programu za vključevanje (5);

28.

poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in organi za človekove pravice nadzirajo upravne načine pridržanja v EU, ter navaja, da je pri financiranju projektov, povezanih s pridržanjem oseb, treba zagotoviti, da je takšno pridržanje v skladu z zakonodajo EU in sodbami ESČP;

29.

poudarja, da mora biti družinskim članom, ki uživajo mednarodno zaščito v različnih državah članicah, dovoljeno, da živijo skupaj in uživajo zaščito v isti državi članici.

30.

poudarja, da morajo evropske mejne regije prejeti ustreznejšo podporo, kar zadeva azil in migracije, zlasti v izjemno težkih časih (6);

31.

poudarja, da morajo biti merila in mehanizmi za premestitev nediskriminatorni in da se morajo osredotočiti na najbolj ranljive skupine, pri čemer je treba upoštevati razmere na trgu dela EU, zlasti za osebe na območjih, kjer je dostop do trga dela omejen. Prednosti ne bi smela imeti visoko kvalificirana delovna sila in tisti, ki so že vključeni v družbo države gostiteljice;

32.

opozarja, da so lokalne in regionalne oblasti v dobrem položaju, da sodelujejo pri vzpostavitvi takšnih mehanizmov (7);

33.

meni, da bi morala biti solidarnost pri podpori obremenjenim državam odvisna od spoštovanja človekovih pravic in standardov EU za sprejem, kar bi pomenilo spodbude za izboljšanje.

34.

pozdravlja oblikovanje programa EU za ponovno naselitev in spodbuja vzpostavitev jasnega okvira, ki naj bi se ob upoštevanju najboljših praks v drugih delih sveta oblikoval v okviru partnerstva med Evropskim azilnim podpornim uradom, UNHCR in nevladnimi organizacijami. EU bi morala biti zgled ter si prizadevati za opredelitev ljudi, ki jih je mednarodna skupnosti najbolj pozabila, in zagotavljanje zaščite zanje;

35.

poudarja potrebo po spodbudah in informacijah o koristih, da se poveča število krajev, ki jih države članice v skladu s svojimi obljubami dajo na voljo za ponovno naselitev;

36.

poudarja, da je treba še naprej jasno razlikovati med ponovno naselitvijo iz tretjih držav in premestitvijo znotraj EU ter ohraniti število oseb, za katere veljata ta dva programa.

37.

poudarja, da je treba programe ponovnega naseljevanja dosledno izvajati samo na prostovoljni osnovi in v skladu s cilji razvojnega sodelovanja, kar bi moralo voditi v dolgoročno socialno vključevanje vračajočih se ljudi (8). Vračanje mora biti izvedljivo, prav tako pa ne sme priti do ponovne migracije prebivalstva (9). To je mogoče doseči s partnerstvi s specializiranimi mednarodnimi organizacijami, kot je Mednarodna organizacija za migracije;

38.

poudarja, da uspeha strategij za vračanje ni mogoče v zadostni meri ocenjevati zgolj s količinskim kazalnikom o številu povratnikov. Kazalnik bi lahko bil oblikovan na podlagi števila povratnikov glede na število primerov, ob upoštevanju dolgoročnih dejavnikov kakovosti.

39.

poudarja, da mora biti nujno vključen v proces izboljšanja notranje varnosti v Evropi in da je treba krepiti zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti;

40.

meni, da je treba pri financiranju iz Sklada za notranjo varnost upoštevati potrebo po naložbah v nadaljnje raziskave ter inovacijah in izmenjavi izkušenj na področjih, kot so kibernetska varnost, forenzika, zaščita osnovne infrastrukture in varnost v mestih, pa tudi, da mora Komisija podpirati te naložbe glede na povečano potrebo po soočanju z vse bolj specifičnimi in kompleksnimi težavami;

41.

potrjuje pomen vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti v policijsko sodelovanje in sodelovanje na področju varnosti, ki lahko poteka prek usposabljanja, izmenjave najboljših praks in programov za preprečevanje kot tudi prek razvoja skupnih orodij in sistemov IT ter boljšega komuniciranja.

42.

priporoča, da se obstoječe mreže lokalnih in regionalnih oblasti okrepijo in uporabijo v vsaki državi članici ali da se po potrebi ustanovijo nove, s čimer bi se olajšala izmenjava dobrih praks na področju socialnega vključevanja, strokovnjakom pa bi se omogočilo spoznavanje in razumevanje nasilnega ekstremizma, ki nastaja v lokalnih okrožjih in soseskah. To bi lahko podpiralo delo, ki se izvaja v okviru nedavno ustanovljene evropske mreže za preprečevanje radikalizacije;

43.

meni, da financiranje v okviru Sklada za notranjo varnost vključuje posvetovanje na lokalni ravni v državah članicah in vzpostavljanje stika s tistimi, ki se ne čutijo povezani z družbo. To lahko prispeva k oblikovanju večplastnega razumevanja lokalnih izkušenj in konceptov terorizma ter razlogov za ekstremizem;

44.

poudarja pomen večjega nadzora bančnih in podjetniških praks, da se ugotovijo viri financiranja terorizma in organiziranega kriminala prek pranja denarja in združevanja kriminalnih dejavnosti s podjetji z zakonitim ciljem ter nanje usmeri pozornost;

45.

prav tako opozarja na pomen zaplembe premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, kar je nedvomno pomemben način za boj proti kateremu koli kaznivemu dejanju na vseh področjih, zato pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija vložila zakonodajni predlog o okrepitvi pravnega okvira EU na področju zaplembe (10);

46.

poudarja, da lahko imajo javno-zasebna partnerstva pozitivni učinek, medtem ko se je treba privatizaciji varnosti izogibati.

47.

poudarja potrebo po ustreznem financiranju mejne kontrole (11). Hkrati meni, da je z vidika boja proti nezakonitim migracijam vprašljivo, ali so znatne naložbe v mejno kontrolo najučinkovitejši in najuspešnejši način za doseganje dolgoročnih in ustreznih sprememb;

48.

poudarja, da mora organizacija, kot je UNHCR, izvajati neodvisno kontrolo na mejah, da se zagotovi spoštovanje temeljnih človekovih pravic, vključno z občutljivostjo za vprašanje spola;

49.

poudarja, da mora skrb za človeška življenja prevladati nad vsemi drugimi vprašanji, ter poziva k večjemu sodelovanju držav članic in njihovi delitvi odgovornosti za rešene osebe, da se zagotovijo spodbude za reševanje. Meni, da bi lahko na podlagi samodejne delitve odgovornosti rešili več življenj na morju.

50.

pozdravlja spremembe, katerih namen je povečati hitrost odzivanja na izredne razmere;

51.

poziva Komisijo, da se zaveže k načrtovanju in razvoju čezmejnih operacij, ki vključujejo dejavno sodelovanje mejnih regij. To bi regijam omogočilo povezovanje izkušenj na področju civilne zaščite in zagotavljanje trdne operativne baze, na osnovi katere bi vzpostavili evropske sile za hitro posredovanje v izrednih razmerah;

52.

poziva Komisijo, naj prevzame vlogo večjega neposrednega upravljanja v izrednih razmerah, da se ohrani raven nadzora in pomoči pri čezmejnem usklajevanju;

53.

spodbuja države članice k oblikovanju multidisciplinarnih skupin za hitro odzivanje na izredne razmere, zlasti kadar izredne razmere vključujejo pojave, kot so mešani migracijski tokovi, pri katerih se zahteva strokovno znanje s področja azilnega prava in človekovih pravic;

54.

poudarja, da lahko nekatere izredne razmere trajajo dlje časa in da morajo biti sredstva za izredne razmere na voljo tako dolgo, dokler te trajajo.

55.

pozdravlja skladnejši pristop k notranjim in zunanjim vidikom upravljanja migracij in notranje varnosti, pri čemer poudarja, da sta sodelovanje in dialog s tretjimi državami potrebna za obvladovanje nezakonitega priseljevanja in osredotočenost na zakonite migracije;

56.

poudarja, da so lahko lokalne in regionalne oblasti, ki so najbližje tretjim državam ali imajo z njimi najtesnejše odnose, ključna povezava pri sodelovanju EU z navedenimi državami, saj znatno prispevajo k izboljšanju odnosov in življenjskih pogojev mest in regij izvora in tranzita (12). OR je prek sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v državah v procesu širitve in sosednjih državah (npr. v delovnih skupinah in skupnih posvetovalnih odborih, v CORLEAP-u, v ARLEM-u) primeren za spodbujanje ciljev skladov preko meja EU;

57.

ne prepozna jasne ločnice med razvojnimi in nerazvojnimi dejavnostmi, kar zadeva tretje države, in poziva k skladnosti in usklajevanju med projekti za pomoč in razvoj ter projekti na področju notranjih zadev, in sicer v duhu solidarnosti in delitve odgovornosti s tretjimi državami;

58.

poziva k vzpostavitvi zaščitnih ukrepov, da se prepreči, da bi države članice sledile lastnim nacionalnim interesom prek zunanjega vidika skladov za področje notranjih zadev, kot tudi mehanizmov za zagotavljanje preglednosti v dvostranskem sodelovanju med državami članicami in tretjimi državami.