15.1.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 11/81

1.1

EESO pozdravlja, da se v predlogih sprememb Evropskega parlamenta obravnava širok razpon pravic, pri čemer je poseben poudarek namenjen vprašanju enakosti spolov, pravicam migrantov, potrebni zagotovitvi vključevanja invalidov in pravicam manjšin.

1.2

EESO podpira navedbo celovitega pristopa, ki ga mora uporabiti Unija pri obravnavi človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno z njihovo nedeljivostjo (1). Na podlagi tega EESO poziva, naj se večja pozornost nameni ekonomskim, socialnim in kulturnim pravicam; zaščita delovnih standardov, kot je zapisana v konvencijah MOD, je zdaj bolj kot kdaj koli prej ključni temelj razvoja demokracije.

1.3

EESO podpira vključitev pravice do dela ter pravice do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, vključno s pravico do ustanavljanja sindikatov in včlanitve vanje v povezavi s spodbujanjem osnovnih delovnih standardov in družbene odgovornosti gospodarskih družb (2). Glede slednjega bi bilo treba izrecno navesti vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah (3). EESO podpira tudi spodbujanje pravice do svobodnega podjetništva.

1.4

Na podlagi tega bi bilo treba izrecno navesti pravico do združevanja in kolektivnih pogajanj ter podporo za socialne partnerje in socialni dialog za spodbujanje izvajanja mednarodnih delovnih standardov.

1.5

EESO izraža zadovoljstvo, da se večji poudarek namenja oblikovanju neodvisne civilne družbe, ki bo prispevala k demokratizaciji in procesom dobrega upravljanja, vključno z odgovornostjo na nacionalni ravni (4). V skladu s tem je treba v tej uredbi prednost nameniti vlogi organizacij civilne družbe in krepitvi njihove vloge (na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni), tudi z njihovo neposredno udeležbo v političnem dialogu pri načrtovanju programov (5).

1.6

EESO podpira potrebo po krepitvi zmogljivosti delegacij EU v partnerskih državah, saj te delegacije vse bolj potrebujejo ustrezno strokovno znanje in izkušnje na področju človekovih pravic in podpore demokraciji, seznanjene pa morajo biti tudi z razvojem civilne družbe (6). Poleg tega bodo imele delegacije bistveno vlogo pri zagotavljanju, da je nacionalna podpora civilni družbi skladna z drugimi instrumenti EU za zunanje odnose, kot sta instrument za razvojno sodelovanje ali Evropski razvojni sklad.

1.7

EESO podpira poziv k prožnejšim postopkom, ki naj bi bili v zadostni meri dostopni upravičencem in bi omogočili zmanjšanje upravne obremenitve (zlasti v izrednih razmerah) (7).

1.8

Nenazadnje EESO znova poudarja, da ga je treba vključiti tudi v načrtovanje programov instrumenta, zlasti v letno in večletno strateško načrtovanje ter vmesni pregled in ocene.

2.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na zaprosilo Sveta pripravil mnenje o predlogu uredbe o vzpostavitvi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu  (8), ki ga je predložila Evropska komisija.

2.2

V skladu s postopkom soodločanja zdaj v Evropskem parlamentu (9) poteka prva obravnava tega predloga.

2.3

V tem okviru je Parlament že predlagal različne predloge sprememb, ki bodo predmet pogajanj med Parlamentom in Svetom. Predlagana uredba naj bi bila dokončno sprejeta leta 2013, veljati pa naj bi začela leta 2014.

2.4

Ta uredba naj bi nadomestila obstoječo pravno podlago evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) (10), finančnega instrumenta EU za podporo dejavnostim na področju varstva človekovih pravic in demokracije v tretjih državah.

2.5

EESO je to vprašanje obravnaval pred kratkim in leta 2009 sprejel mnenje na lastno pobudo o evropskem instrumentu za demokracijo in človekove pravice (11), v katerem je opravil pregled instrumenta in predložil posebna priporočila.

2.6

EESO namerava v tem mnenju na podlagi omenjenih priporočil oblikovati nadaljnje predloge glede predlagane uredbe ob upoštevanju nedavno vloženih predlogov sprememb Evropskega parlamenta.

3.1

EESO tako kot v prejšnjem mnenju (12) ponavlja, da je treba v politikah Evropske unije na splošno večjo pozornost nameniti ekonomskim, socialnim in kulturnim pravicam z uporabo razpoložljivih tematskih instrumentov, kot je novi instrument za spodbujanje demokracije in človekovih pravic. Dejansko so te pravice lahko pogosto izhodišče za naknadno podporo državljanskim in političnim pravicam. Kot je poudarila Komisija (13), so globalizacija in nedavni dogodki, kot je arabska pomlad, dokaz, da neenakosti, diskriminacija in izkoriščanje pomenijo nove izzive pri spodbujanju človekovih pravic. Varstvo pravic delavcev in vseh z njim povezanih pravic, zapisanih v konvencijah MOD, je zato s tega vidika bolj kot kdaj koli prej ključnega pomena. Na podlagi tega bi bilo treba v tej uredbi izrecno navesti pravico do združevanja in kolektivnih pogajanj ter podporo za socialne partnerje in socialni dialog (14) za spodbujanje izvajanja mednarodnih delovnih standardov (15). EESO hkrati poudarja pomen spodbujanja pravice do svobodnega podjetništva kot ključnega načela ekonomskih in socialnih pravic.

3.2

EESO zelo ceni pomen tega tematskega instrumenta, ki je zaradi svoje neodvisne narave ključnega pomena za ohranitev neodvisnosti organizacij civilne družbe in njihove pravice do pobude pri obravnavi kršitev človekovih pravic ter spodbujanju in ohranjanju resnične demokracije. Komisija je v svojem nedavnem sporočilu o koreninah demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov  (16) upravičeno navedla: "Opolnomočena civilna družba je ključni element vsakega demokratičnega sistema in je vrednota sama po sebi. Predstavlja in spodbuja pluralizem ter lahko prispeva k učinkovitejšim politikam, uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju ter vključujoči rasti. Je pomemben akter pri spodbujanju miru in razreševanju sporov. Organizacije civilne družbe so dejavne v javni sferi, kjer izražajo skrbi prebivalstva in sodelujejo pri pobudah za spodbujanje participativne demokracije". EESO zato poziva, naj se v tej uredbi prednost nameni podpori organizacijam civilne družbe, vključno z njihovim sodelovanjem v mehanizmih političnega dialoga na nacionalni, regionalni in svetovni ravni med načrtovanjem programa tega instrumenta.

3.3

EESO poudarja, da si je treba prizadevati za skladnejši okvir podpornih programov za organizacije civilne družbe v okviru različnih instrumentov financiranja EU za zunanje ukrepanje, kot so instrument, obravnavan v tem mnenju, instrument za razvojno sodelovanje (geografski in tematski programi) in Evropski razvojni sklad. Zato poziva, naj se v fazah načrtovanja programov okrepijo mehanizmi notranjega usklajevanja med zadevnimi organi, na primer med Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, generalnim direktoratom za razvoj in sodelovanje ter samimi državami članicami. To je zlasti potrebno na ravni države, kjer bi morale delegacije EU imeti ključno vlogo pri zagotavljanju skladnosti in dopolnjevanja med različnimi podpornimi programi za organizacije civilne družbe. EESO v skladu s tem pozdravlja pobudo za pripravo časovnih načrtov EU za sodelovanje z organizacijami civilne družbe  (17) na nacionalni ravni, kar bi moralo aktivirati in zagotoviti strukturiran dialog in strateško sodelovanje, s tem pa povečati doslednost in učinek delovanja EU.

3.4

Na podlagi tega je bistvenega pomena, da se na ravni delegacij zagotovijo ustrezne zmogljivosti, da bodo lahko polno sodelovale z organizacijami civilne družbe, razumele različne akterje in specifične vloge teh organizacij ter tako zagotovile bolj strateško sodelovanje. Tudi sama Komisija v svojem sporočilu navaja, da so "priporočeni redni in participativni načrti, ki upoštevajo raznolikost akterjev ter vključujejo mreže in platforme na nacionalni/sektorski ravni" (18). EESO v celoti podpira ta pristop in ponavlja, da je treba podpreti vključujoč in pregleden dialog z neodvisnimi in predstavniškimi organizacijami civilne družbe na ravni države.

3.5

Nenazadnje EESO znova poudarja, da bi moral imeti tudi možnost sodelovanja pri načrtovanju programov instrumenta, zlasti pri letnem in večletnem strateškem načrtovanju ter vmesnem pregledu in ocenah. Na ta način lahko prispeva rezultate sodelovanja s partnerji civilne družbe iz tretjih držav, s katerimi ima posebne odnose (okrogla miza Indija-EU, evro-sredozemsko območje, države AKP, Latinska Amerika itd.). Poziva tudi, da se z njim opravi posvetovanje glede vmesnega pregleda in ocene instrumenta.

3.6

EESO želi imeti dejavno vlogo v tem procesu, pri čemer bi se opiral na lastne izkušnje in posvetovalne "mreže" (ekonomski in socialni partnerji po vsem svetu ter ekonomsko-socialni sveti, v katerih so ti partnerji dejavni in imajo predstavniško vlogo).

3.7

EESO ima lahko v odnosu do civilne družbe pomembno vlogo tudi na področju spremljanja povolilnega dogajanja in tako prispeva k utrjevanju demokratičnih sistemov.

3.8

EESO je pred tremi leti ustanovil odbor za spremljanje EIDHR, katerega naloga je (i) odzvati se na nujna zaprosila za posvetovanje v okviru novih postopkov, uvedenih za finančne instrumente, ter (ii) zagotoviti spremljanje programov in izvajanje EIDHR. Odbor za spremljanje je bil zadolžen tudi za analizo drugih instrumentov EU za ukrepanje v tretjih državah in je zelo uspešno sodeloval s Komisijo in Parlamentom. Ta odbor bi se lahko preoblikoval v bolj strukturiran pododbor EESO, ki bi lahko sodeloval z različnimi podpornimi programi, ki so v okviru različnih instrumentov financiranja EU na voljo organizacijam civilne družbe v tretjih državah.