Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52012AE1765

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska agenda za potrošnike – Za krepitev zaupanja in rasti COM(2012) 225 final

UL C 11, 15.1.2013, p. 54–58 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.1.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 11/54


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska agenda za potrošnike – Za krepitev zaupanja in rasti

COM(2012) 225 final

2013/C 11/12

Poročevalka: Reine-Claude MADER

Evropska komisija je 22. maja 2012 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska agenda za potrošnike – za krepitev zaupanja in rasti

COM(2012) 225 final.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 25. oktobra 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 484. plenarnem zasedanju 14. in 15. novembra 2012 (seja z dne 14. novembra) s 143 glasovi za, 1 glasom proti in 2 vzdržanima glasovoma.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropska komisija je 22. maja 2012 sprejela Evropsko agendo za potrošnike. V njej je določila strateški okvir za potrošniško politiko, in sicer na podlagi naslednjih štirih ključnih ciljev: povečanje varnosti potrošnikov, izboljšanje njihove obveščenosti, sprejetje boljših ukrepov za uveljavljanje pravic potrošnikov in zagotavljanje pravnih sredstev ter prilagoditev pravic in ključnih politik gospodarskim in družbenim spremembam. Evropska agenda za potrošnike sodi v okvir strategije Evropa 2020.

1.2

EESO se strinja s stališčem Komisije, da imajo potrošniki bistveno vlogo kot akterji rasti in da je treba upoštevati razmere, v katerih se gibljejo.

1.3

EESO podpira cilje v agendi, vendar si zastavlja vprašanje, ali je agenda usklajena s programom varstva potrošnikov ter ali je zanjo predvidenih dovolj sredstev; dodeljena sredstva so po njegovem mnenju očitno nesorazmerna z zastavljenimi cilji.

1.4

EESO opozarja, da je treba interese potrošnikov upoštevati pri pripravi in izvajanju vseh skupnih politik. Odbor izraža zadovoljstvo, ker želi Evropska komisija v enem besedilu, tj. agendi za potrošnike, združiti večino doslej razpršenih pobud EU na področju evropske potrošniške politike. Agenda je pomemben korak in odraža pomen, ki se ga pri pripravi politik EU pripisuje potrebam in pričakovanjem potrošnikov.

1.5

EESO izraža zadovoljstvo, ker je priznana pomembna vloga združenj potrošnikov. Tem je treba dodeliti sredstva, sorazmerna z nalogami, ki jih morajo opravljati. Odbor še posebej pozdravlja dejstvo, da namerava Evropska komisija v skladu z agendo sodelovati z nacionalnimi vladami, da bi združenjem zagotovila večje priznanje njihove vloge.

1.6

EESO pripisuje poseben pomen skrbi za ranljive skupine, predvsem v aktualnih gospodarskih in družbenih razmerah. Zato podpira pobude v agendi za vključevanje na finančnem področju ter za dostop do osnovnih storitev.

1.7

EESO ponavlja svoje stališče, da so vsi ukrepi za trajnostni razvoj izredno pomembni. Zato podpira prizadevanja Komisije v zvezi z upravljanjem z energijo in okoljsko primerno zasnovo izdelkov. Poleg tega poudarja, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe za strožje etične in ekološke standarde pri proizvodnji in distribuciji izdelkov, predvsem tistih, ki so uvoženi iz tretjih držav.

1.8

Po mnenju EESO je izboljšanje varnosti hrane nujno za zagotovitev varnosti proizvodov od kraja proizvodnje do kraja porabe ter zdrave in poštene konkurence. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, bodo poleg tega pomagali obnoviti zaupanje potrošnikov, ki so ga različne krize v zvezi z neoporečnostjo živil omajale.

1.9

Odbor pozdravlja vse pobude, ki naj bi potrošnikom omogočile pridobiti njim prilagojene informacije. Vendar pa opozarja, da izobraževanje potrošnikov ne pomeni, da trgovcem ni treba izpolnjevati svojih obveznosti.

1.10

EESO podpira pobude za uveljavljanje in nadaljnji razvoj potrošniškega prava ter za zagotovitev učinkovitih pravnih sredstev. V zvezi s tem opominja, da morajo biti alternativni sistemi reševanja sporov neodvisni od strank v sporih. Kot je poudaril že v več mnenjih, podpira uvedbo kolektivnega pravnega sredstva, in meni, da ne bi smeli več odlašati z uvedbo tovrstnega instrumenta na evropski ravni.

2.   Povzetek predloga Komisije

2.1   Evropska komisija je 22. maja 2012 sprejela Evropsko agendo za potrošnike, v kateri je določila strateški okvir za potrošniško politiko v prihodnjih letih. Dokument sodi v okvir strategije Evropa 2020 in dopolnjuje druge pobude, npr. program varstva potrošnikov za obdobje 2014–2020.

2.2   Komisija želi 500 milijonov evropskih potrošnikov, ki s svojo porabo ustvarijo 56 % BDP Evropske unije, postaviti v središče enotnega trga kot ključne akterje rasti, saj "spodbujanje takega povpraševanja lahko EU znatno pomaga pri izhodu iz krize".

2.3   Za dosego tega cilja in okrepitev zaupanja potrošnikov so v agendi določeni štirje cilji:

2.3.1   Večja varnost potrošnikov

V odgovor na izzive, povezane s trženjem proizvodov in storitev neodvisno od kraja njihove proizvodnje, želi Komisija izboljšati pravni okvir na področju varnosti proizvodov in storitev ter okrepiti okvir za nadzor trga. To namerava doseči z nadzorom varnosti in skladnosti proizvodov, ki se izvaja na kraju samem.

Komisija vztraja, da je treba izboljšati varnost v celotni živilski verigi.

Za uresničitev tega cilja bo države članice spodbujala k tesnejšemu sodelovanju.

2.3.2   Boljša obveščenost potrošnikov

Po mnenju Komisije je treba potrošnikom zagotoviti jasne, zanesljive in primerljive informacije ter orodja, da bodo te pravice tudi razumeli. Zato meni, da je treba izboljšati obveščenost potrošnikov ter jih ozavestiti o njihovih pravicah in interesih. Krepitev ozaveščenosti je po njenem mnenju tudi naloga trgovcev, zato bo sprejela potrebne pobude v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb. Priznava pomembno vlogo, ki jo imajo združenja potrošnikov pri razširjanju informacij ter pri zastopanju in varstvu potrošnikov.

2.3.3   Boljši ukrepi za uveljavljanje pravic potrošnikov in zagotavljanje pravnih sredstev

Komisija želi zagotoviti dejansko spoštovanje pravic potrošnikov ter učinkovita sredstva za reševanje sporov. Poleg tega namerava izboljšati sedanje sisteme za reševanje čezmejnih sporov, ne glede na način trženja, ter okrepiti sodelovanje s tretjimi državami ter velikimi mednarodnimi organizacijami.

2.3.4   Pravice in ključne politike, usklajene z gospodarskimi in družbenimi spremembami

Komisija meni, da morajo njeni predlogi odražati spremembe načinov potrošnje, predvsem v digitalni dobi. Poudarja, da je treba pri tem upoštevati potrebe ranljivih skupin ter potrošnikom omogočiti lažjo izbiro v smeri trajnostnega gospodarstva.

2.4   Cilji v agendi se nanašajo predvsem na naslednjih pet področij: digitalni sektor, finančne storitve, živilski sektor, energetski sektor ter potovanja in promet.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO se strinja s stališčem Komisije glede bistvene vloge potrošnikov kot akterjev rasti ter glede izzivov v prihodnjih letih. Ravno tako soglaša z njeno oceno, da je treba na vsak način upoštevati razmere, v katerih živimo. Kriza negativno vpliva na kupno moč potrošnikov. Poleg tega se spreminjajo načini potrošnje, ki zahtevajo večje tehnično znanje in so včasih dragi.

3.2

Kljub trdni bazi predpisov Unije se še vedno pojavljajo težave pri njihovem izvajanju: potrošniki nimajo dovolj sredstev za uveljavljanje svojih pravic, po drugi strani pa se število pritožb stalno povečuje; poleg tega se soočajo s poplavo najrazličnejših informacij, nimajo pa takih, ki bi bile dovolj zanesljive.

3.3

Poleg načelnih ugotovitev v agendi, ki jim je mogoče le pritrditi, pa se EESO postavljata dve vprašanji: ali sta program za varstvo potrošnikov in agenda povezana ter kako se bo ta politika izvajala.

3.4

V zvezi s tem je EESO v mnenju z dne 28. marca 2012 (1) opozoril na pomanjkanje sredstev za potrošniško politiko in izrazil zaskrbljenost glede zmožnosti izvajanja ambicioznega programa s sredstvi, ki so očitno premajhna za uresničitev zastavljenih ciljev programa.

3.5

Komisija je predložila dolg seznam pobud, ki bodo sprejete za dosego ciljev agende. Najpomembneje je, da so te pobude kakovostne in uporabne, da se zagotovi zares visoka raven varstva potrošnikov. Potrošniki bodo občutili učinek ukrepov šele, ko jih bodo države članice ter druge zainteresirane strani sprejele in izvajale.

3.6

EESO ugotavlja, da ni preglednega in učinkovitega postopka za oceno izvajanja in rezultatov agende. Zato poziva Evropsko komisijo, naj agendo dopolni z merili za ocenjevanje in kazalniki kakovosti za oceno letnega napredka ter naj vsako poldrugo leto objavi poročilo o izvajanju agende.

3.7

Agenda je pokazala, da potrošniška politika pokriva zelo obsežno področje. To potrjuje, da je treba interese potrošnikov – kot je že opozoril EESO – upoštevati pri pripravi in izvajanju vseh skupnih politik. Vendar pa EESO izraža začudenje, ker agenda ne zajema varstva potrošnikov na zdravstvenem področju, npr. farmacevtskih produktov in zdravstvenih pripomočkov, saj so bili ti v središču pozornost v več državah članicah zaradi škode, ki so jo povzročili potrošnikom in bolnikom. EESO meni, da mora celostna politika varstva potrošnikov obravnavati tudi zdravstveno in farmacevtsko področje z vidikov varnosti, obveščenosti in uveljavljanja pravic potrošnikov.

3.8

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da želi Komisija trgovce vključiti v politike varstva potrošnikov. Zato je treba nujno organizirati izobraževanje za podjetja o pravicah potrošnikov. Mreže podjetniških organizacij, ki bodo v to vključene, se spodbuja, da ob podpori Evropske komisije čim prej ponudijo izobraževalne programe, namenjene predvsem MSP.

3.9

EESO poziva Evropsko komisijo, naj vpletene in zainteresirane strani vključi v izvajanje agende ter okrepi posvetovanje, predvsem z organizacijami za varstvo potrošnikov, da se zagotovi ustrezno sodelovanje pri pripravi zadevnih politik.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Varnost

4.1.1

EESO odločno podpira revizijo zakonodajnega okvira na področju varnosti proizvodov, katere cilj je potrošnikom zagotoviti varne proizvode in storitve.

4.1.2

Po njegovem mnenju bodo pravila o nadzoru, sodobnih in enotnih praksah ter načinih sodelovanja, vključno s sodelovanjem s pristojnimi organi na kraju proizvodnje, omogočila boljši nadzor trga in s tem pošteno konkurenco, ki bo koristila vsem podjetjem in potrošnikom. Poleg tega si EESO zastavlja vprašanje, kakšen pomen bo imela standardizacija in kakšna sredstva bodo dodeljena v ta namen.

4.1.3

Po mnenju EESO je večja varnost nujna, da se znova pridobi zaupanje potrošnikov, ki so ga različne krize v zvezi z neoporečnostjo živil omajale. Zato je treba nujno izboljšati ukrepe za izvajanje zakonodaje ter zagotoviti sodelovanje med državami članicami.

4.2   Boljša obveščenost potrošnikov

4.2.1

EESO se strinja s stališčem Komisije, da je trenutno na voljo preobilica informacij, ki pa niso prilagojene potrebam potrošnikov. Soglaša s tem, da je treba dati potrošnikom na voljo zanesljive, jasne in primerljive informacije, ki so dostopne tudi prek drugih in ne le prek elektronskih medijev.

4.2.2

EESO izraža zadovoljstvo, ker je priznana pomembna vloga organizacij za varstvo potrošnikov, in opozarja, da se mora to odražati v sredstvih za dosego zastavljenih ciljev, ki jih dodeljujejo tako evropski kot nacionalni organi. To velja predvsem za izvedbo testiranj proizvodov in storitev za potrošnike.

4.2.3

Odbor podpira ukrepe za obveščanje potrošnikov, če so primerni in zares učinkoviti.

4.2.4

Odbor podpira vse pobude za izobraževanje potrošnikov in predvsem poudarja, da jih je treba ne le obveščati, temveč tudi – že od šolskih let dalje – izboljševati njihovo znanje, npr. znanje na računalniškem in finančnem področju. Te pobude morajo biti časovno opredeljene, vendar pa nikoli ne morejo nadomestiti informacij, ki jih morajo potrošnikom dati trgovci.

4.3   Izvajanje zakonodaje in pravna sredstva

4.3.1

EESO se seznanja z odločitvijo Komisije, da bo v skladu s splošnimi pričakovanji zagotovila spoštovanje potrošniškega prava, saj zgolj kopičenje besedil ne bo privedlo do visoke ravni varstva potrošnikov.

4.3.2

Odbor se zavzema za obstoj evropskih mrež; prva izmed njimi, tj. Evropska pravosodna mreža, je bila ustanovljena leta 2001. Da se zagotovi njihova učinkovitost, Odbor poziva k rednemu ocenjevanju, ki bo omogočilo potrebna spoznanja.

4.3.3

EESO soglaša z vsemi pobudami za boljše poznavanje zakonodaje v Evropski uniji.

4.3.4

Odbor podpira pobude samoregulacije in soregulacije, npr. objavo smernic, vendar le, če so učinkovito prilagojene ciljem javne politike. Poleg tega je treba z rednim nadzorom in ocenjevanjem zagotoviti, da se te pobude – če cilji niso izpolnjeni – nadomestijo z obvezujočimi ukrepi.

4.3.5

EESO podpira ukrepe Komisije, katerih cilj je zagotoviti lažje alternativno reševanje sporov, vendar le, če so ti sistemi, kot je poudaril v mnenju (2), neodvisni in nepristranski za stranke v sporih ter če uporaba pravnih sredstev ni izključena.

4.3.6

EESO poziva Evropsko komisijo, naj podpre učinkovite ukrepe za spodbujanje spletnega poslovanja v kombinaciji s sistemi za spletno reševanje sporov. Poleg tega izraža zadovoljstvo, da se načrtuje ustanovitev platforme zainteresiranih strani, namenjene razpravi o evropskem "znaku zaupanja" za spletne strani.

4.3.7

Glede kolektivnih tožb EESO obžaluje, da je v agendi zgolj zelo previdna omemba možnosti uvedbe tovrstnega orodja za uveljavljanje potrošniškega prava. Meni, da je glede na stanje v nekaterih državah ter glede na čezmejne spore in vsa posvetovanja napočil čas za hitro uvedbo tega instrumenta brez oklevanja.

4.4   Prilagoditev pravic in politik gospodarskim in družbenim spremembam

4.4.1   EESO izpostavlja dejstvo, da namerava Komisija kljub nasprotovanju skorajda vseh organizacij za varstvo potrošnikov in nekaterih podjetij nadaljevati delo v zvezi z osnutkom uredbe o evropskem prodajnem pravu, ki uvaja nezavezujoč sklop pravil. Odbor ponavlja svoje stališče (3), da je ta predlog neprimeren za dosego nekaterih zastavljenih ciljev, zlasti pa višje ravni varstva potrošnikov, in poudarja, da je treba nadaljevati razvoj evropskega potrošniškega prava.

4.4.2   Digitalni sektor

Odbor podpira različne predloge na digitalnem področju, pripravljene z vidika tehnološkega razvoja. Ugotavlja, da si bo Komisija prizadevala za zagotovitev enake ravni varstva potrošnikov na tem področju, kar je pobuda, ki je nujna za njegov razvoj.

4.4.3   Finančne storitve

4.4.3.1

EESO ugotavlja, da namerava Komisija strožje nadzorovati finančne storitve za potrošnike, predvsem za najbolj ranljive skupine. Odbor podpira to usmeritev, ki naj bi povečala preglednost ter primerljivost ponudb in cen.

4.4.3.2

Odbor znova poudarja, da vsem vidikom vključevanja na finančnem področju posveča posebno pozornost.

4.4.4   Živilski sektor

4.4.4.1

Odbor brez zadržkov podpira sprejetje predpisov o zagotavljanju informacij o živilih in o prehranskih trditvah, in sicer zaradi razlogov v zvezi z javnim zdravjem, ki so za potrošnike izredno pomembni.

4.4.4.2

Nedavni problemi v nekaterih državah članicah v zvezi z nezakonito prodajo alkoholnih pijač so znova pokazali, kako pomembna sta nadzor in spremljanje trga.

4.4.4.3

EESO se strinja s predlogom, da se za omejitev prehranskih odpadkov sprejmejo ukrepi, usmerjeni v različne člene živilske verige.

4.4.5   Energetski sektor

4.4.5.1

Odbor posveča posebno pozornost ključnemu pomenu energije za vse potrošnike, predvsem najbolj ranljive skupine, ki jim je treba te storitve omogočiti po sprejemljivih pogojih.

4.4.5.2

EESO podpira pobude za spodbujanje obvladovanja porabe energije – dobrine, ki je ni na voljo v preobilju in ki za gospodinjstva predstavlja precejšnje finančno breme. Opozarja, da je treba preveriti tehnične rešitve, ki so na voljo potrošnikom, in zagotoviti, da so res inovativne in dajejo rezultate.

4.4.6   Potovanja in promet

4.4.6.1

Po mnenju EESO je pomembno, da se področje prometa – tako letalski promet kot javni prevoz – vključi v agendo. Podpira prizadevanja Komisije za večje pravice potnikov, ki jih je treba prilagoditi ponudbam podjetij in organizatorjev potovanj. Odbor poudarja, da je treba predvsem na področju letalskega prometa z načrtovanim pregledom evropskega prava in z ustreznimi ukrepi v okviru Akta za enotni trg (4) okrepiti pravice potnikov ter omejiti nepoštene pogodbene in trgovinske prakse.

4.4.6.2

EESO poudarja, da je treba nujno sprejeti ukrepe za zaščito potnikov v letalskem prometu, ki zaradi stečaja letalskih prevoznikov ne morejo nadaljevati potovanja; tega problema agenda za potrošnike ne obravnava.

4.4.6.3

Odbor podpira predlog za razvoj strategije za "čiste avtomobile" kot prispevka za boj proti emisijam CO2.

4.4.7   Trajnostni proizvodi

4.4.7.1

EESO je že večkrat poudaril, da je trajnostni razvoj odločilnega pomena za prihodnost Evrope. Zato podpira predloge Komisije za trajnejše proizvode in za spodbujanje okoljsko primerne zasnove vseh izdelkov.

4.4.7.2

EESO pozdravlja nenehna prizadevanja Evropske komisije za spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb, vendar so potrebni strožji ukrepi za zagotovitev preglednosti in odgovornosti, s čimer bi bili proizvodnja in distribucija izdelkov, predvsem iz tretjih držav, bolj etični in okolju prijazni. Za te države bi bilo treba uvesti obvezujoče ukrepe, da se zagotovi skladnost izdelkov z evropskimi standardi, npr. obvezno pisno izjavo o skladnosti z mednarodnimi standardi dela.

V Bruslju, 14. novembra 2012

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON


(1)  UL C 181, 21.6.2012, str. 89.

(2)  UL C 286, 17.11.2005, str. 1.

(3)  UL C 181, 21.6.2012, str. 75.

(4)  COM(2010) 608 final.


Top