15.1.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 11/49

1.1

V močno konkurenčnem globaliziranem svetu je evropska politika državnih pomoči za EU strateškega pomena.

1.2

EESO meni, da je treba reformo, ki jo Komisija predlaga v svojem sporočilu, podpreti, saj ima naslednje cilje:

1.3

EESO se strinja z vizijo Komisije, da je treba okrepiti pozitivno povezavo med učinkovitimi državnimi pomočmi ter ciljem trajnostne in vključujoče rasti. Ciljno naravnana politika državnih pomoči bo omogočila spodbujanje inovacij (vključno s socialnimi), uporabo okolju prijaznih tehnologij in razvoj človeškega kapitala, hkrati pa preprečevala okoljsko škodo. Dobro usmerjena in dinamična politika pomoči z javnimi sredstvi lahko močno pripomore k doseganju visoke stopnje zaposlenosti in socialne kohezije.

1.4

Vendar je treba nekatere vidike reforme, ki ima sicer ambiciozne cilje, način izvajanja in časovni razpored, natančneje opredeliti.

1.5

EESO poziva Komisijo, naj natančneje opredeli nekatere pojme, omenjene v sporočilu:

1.6

EESO želi izpostaviti nekatera vprašanja v zvezi s predlagano reformo:

1.7

EESO na koncu predlaga nekatere spremembe, ki se mu zdijo potrebne zaradi nujnosti, ki sta jo priznala tako Komisija kot Svet, da se podprejo MSP, sploh kadar so izpostavljena konkurenčnim pritiskom podjetij iz tretjih držav, ki neposredno in posredno ter po bolj nepreglednih postopkih prejemajo višjo državno pomoč.

1.7.1

EESO zaradi majhnega obsega pomoči, njihovega pozitivnega učinka na MSP in mikropodjetja ter omejenega vpliva na notranji trg predlaga, da se po vzoru pravkar sprejetega pravila za storitve splošnega gospodarskega pomena najnižji prag pomoči trajno dvigne z 200 000 EUR na 500 000 EUR, pri čemer jo posamezno podjetje izkoristi v obdobju treh zaporednih let.

1.7.2

Glede na to, da je treba evropskim MSP pomagati razviti njihovo poslovanje na mednarodnem trgu, EESO predlaga, da se člen 27(3) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah (Uredba št. 800/2008) spremeni tako, da se pomoči, namenjene MSP za udeležbo na sejmih in razstavah v omejenem obdobju treh zaporednih let, razglasijo za združljive s skupnim trgom.

1.8

EESO na podlagi svojih izkušenj Komisiji daje tri konkretna priporočila:

2.1

Komisija namerava reformo evropske politike državnih pomoči usmeriti k naslednjim trem ciljem:

2.2

Reforma je posledica mešanih rezultatov sedanje politike:

2.3

Za izboljšanje tega stanja v okoliščinah, ko je treba izkoristiti celoten potencial enotnega trga (energija, promet, digitalne tehnologije), Komisija predlaga sprejetje reforme, ki ima ambiciozne cilje, način izvajanja in časovni razpored.

2.4

Ambicioznost ciljev predlagane reforme se kaže v tem, da po eni strani za spodbujanje rasti v Evropi uporabi eno najstarejših in najcelovitejših politik Unije, po drugi pa si prizadeva za razmeroma korenite postopkovne izboljšave, čeprav te v sporočilu niso niti številčno navedene niti podrobno pojasnjene.

2.5

Ambicioznost načina izvajanja predlagane reforme se kaže v tem, da Komisija predlaga sočasno izvedbo celega svežnja usklajenih pregledov v okviru "celovite strategije":

2.6

Ambicioznost časovnega razporeda predlagane reforme se kaže v tem, da namerava Komisija predloga za pregled postopkovne in pooblastitvene uredbe sprejeti jeseni 2012, preostale dele svežnja pa do konca leta 2013, tj. pred začetkom veljavnosti finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

3.1.1

EESO podpira cilje Komisije, navedene v njenem sporočilu, ki naj bi "olajšal[i] obravnavo pomoči, ki je dobro oblikovana, ciljno usmerjena v ugotovljene tržne nepopolnosti in cilje skupnega interesa", z osredotočenjem nadzora na primere pomoči z največjim vplivom na notranji trg in ob hkratnem hitrejšem sprejemanju odločitev.

Takšno ravnanje je v skladu s splošnejšim razvojem konkurenčnega prava, in sicer tako prava, ki ureja protikonkurenčno ravnanje (karteli in zloraba prevladujočega položaja), kot nadzora koncentracij.

3.1.2

Protikonkurenčno ravnanje: s "posodobitvijo konkurenčnega prava" na podlagi Uredbe št. 1/2003 (1) in dokumenti, ki so s tem povezani, se je začela decentralizacija uporabe konkurenčnega prava, saj je bil odpravljen sistem predhodne priglasitve. Komisija lahko tako svoje dejavnosti osredotoči na boj proti najhujšim omejitvam in zlorabam, zlasti kartelom. Poleg omenjene posodobitve je bilo okrepljeno tudi sodelovanje med mrežno povezanimi nacionalnimi uradi za varstvo konkurence in Komisijo.

3.1.3

Nadzor koncentracij: komisar Almunia je pred kratkim omenil možnost skorajšnje reforme evropskega sistema za nadzor koncentracij, katere namen je, da bi se predvsem Komisija lahko osredotočila na koncentracije, ki bi utegnile najbolj vplivati na trg (2). Kratkoročno bi bila z izboljšanjem "poenostavljenega postopka" racionalizirana obravnava najmanj problematičnih primerov, revidiran pa bi bil tudi postopek vnaprejšnje priglasitve. Dolgoročneje bi lahko pregledali sámo ureditev nadzora koncentracij, in sicer s proučitvijo pridobitev manjšinskih neobvladujočih deležev ter boljšo uskladitvijo med nacionalnimi sistemi in evropskim sistemom pri pragovnih vrednostih in napotitvah zadev.

3.2.1

EESO ponovno izraža podporo splošnemu okviru za državne pomoči, ki temelji na naslednjih merilih (3):

3.3.1

Kakor razume EESO, bi osredotočenje nadzora Komisije na najbolj problematične primere temeljilo predvsem na razširitvi nabora ukrepov pomoči, izvzetih iz obveznosti priglasitve. Ob tem bi moralo nujno priti tudi do povečanja odgovornosti držav članic. Vendar EESO opozarja, da bi bilo treba pri tem upoštevati posebnosti v pravu državnih pomoči. Država ter širše gledano vsi državni in javni subjekti, ki lahko dajejo pomoč, so neke vrste "tožnik in sodnik hkrati".

3.3.2

Povečanje odgovornosti držav članic pri nadzoru pomoči bi utegnilo privesti do tega, da bi države članice pristransko izvajale pravila, pa tudi do nepoštenega ravnanja držav, pospremljenega z vračanjem k neki obliki gospodarskega patriotizma, kar bi na koncu povzročilo še več pravne negotovosti za podjetja.

3.3.3

Na voljo je več načinov za čim večje zmanjšanje teh tveganj:

3.4.1

Komisija in države članice so v obdobju 2008–2011 s sprejetjem vrste konkretnih dokumentov (5) pokazale, da so se sposobne odzvati na gospodarsko in finančno krizo. Odločitve so se lahko na zadovoljstvo držav in podjetij zelo hitro sprejemale predvsem zaradi okrepljenega sodelovanja držav članic in zavzetega dela služb Komisije.

3.4.2

Na splošno pa so postopki za zainteresirane strani še vedno predolgotrajni in zapleteni. EESO zato podpira pripravljenost Komisije, da skrajša čas za obravnavno zadev z izboljšanjem upravnih postopkov in apeliranjem na odgovornost držav članic z namenom zagotovitve preglednosti in učinkovitosti. Pomembno je, da časovni okviri čim bolj sovpadajo z dinamiko gospodarskega dogajanja.

3.4.3

V tem smislu bi lahko razširili "poenostavljeni postopek" za obravnavo nekaterih vrst pomoči (6), ki pa bi še vedno ostal znotraj okvirov. S tem postopkom Komisija zgolj preverja, ali je ukrep pomoči skladen z obstoječimi določbami in praksami.

3.5.1

Učinkovita uporaba prava državnih pomoči je bistvenega pomena. Vendar EESO ugotavlja, da nacionalna sodišča pogosto niso sposobna zagotoviti učinkovite uporabe prava državnih pomoči, s čimer bi zlasti zaščitila pravice podjetij, oškodovanih zaradi dajanja nezakonite državne pomoči konkurenčnimi podjetjem. Za to je več razlogov, vključno s tem, da sodniki ne poznajo dovolj dobro evropskega konkurenčnega prava, in postopkovnimi omejitvami, ki so del vsakega pravdnega postopka.

3.5.2

Treba je predvideti rešitve, s katerimi bo mogoče izboljšati uporabo prava državnih pomoči v praksi. Tako podjetja kot nacionalna sodišča bi morala imeti na voljo učinkovitejša orodja in postopke.

4.1.1

EESO podpira cilj, da se odobrijo samo ukrepi pomoči, ki (i) pomagajo podpirati rast prek prizadevanj za odpravo tržnih nepopolnosti (dodelitev državne pomoči mora dejansko dopolnjevati zasebno porabo, ne pa je nadomeščati) in (ii) imajo spodbujevalni učinek, tj. da spodbujajo upravičence k opravljanju dejavnosti, ki jih brez pomoči ne bi izvajali.

4.1.2

Zato je treba pojem tržne nepopolnosti nujno natančneje opredeliti in ponazoriti s primeri z različnih področij, zlasti na podlagi obstoječe evropske sodne prakse, da bi si javni organi in podjetja lažje enotno razlagali ta pojem ter ga upoštevali pri pripravi ukrepov pomoči.

4.2.1

V točkah 16 in 17 sporočila je omenjena politika konkurence, ki jo vodijo tretje države. V omenjenih točkah Komisija ugotavlja, da je okvir EU preglednejši in obenem omogoča doseganje primerljivih ravni pomoči. Ta trditev temelji na primerjalni analizi, ki jo je Svetovna trgovinska organizacija (STO) pripravila leta 2006. EESO poziva Komisijo, naj pri STO doseže izvedbo novejše študije, saj se je zaradi krize več držav članic STO, ki niso članice EU, zateklo k obsežnim subvencijam, zlasti v proizvodnih sektorjih. Pravzaprav je zaželeno, da prihodnja politika konkurence, ki bo v veljavi od leta 2013, temelji na svežem in natančnem pregledu razmer na primer v ZDA, na Kitajskem, v Indiji in Braziliji (vključno s pomočjo, ki jo bodo podelili federalni subjekti), saj bo gospodarska konkurenca zaradi svetovne krize še bolj zaostrena.

4.2.2

Izvajanje pravil o državnih pomočeh mora podjetjem omogočiti, da so bolj konkurenčna na notranjem in mednarodnem trgu. Vendar se evropska podjetja soočajo s konkurenco gospodarskih družb iz tretjih držav, katerih zakonodaja včasih z ničemer ne omejuje državnih pomoči. To lahko povzroči hudo izkrivljanje konkurence na škodo evropskih podjetij, kar Komisija tudi izpostavlja v svojem sporočilu (7).

4.2.3

Komisija v okviru svojih pristojnosti izvaja pobude, da bi vzpostavila enakovredne pogoje po vsem svetu, pri čemer se opira na pojem poštenosti. Vsakršna reforma prava državnih pomoči bo tako morala biti usklajena z ukrepi, ki jih Komisija z instrumenti trgovinske politike (pravila STO, dvostranski sporazumi o prosti trgovini) izvaja na drugih področjih.

4.3.1

Komisija je v predlogu uredbe o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020) (COM(2011) 834 final) prepoznala potrebo, da se MSP pomaga pri izvozu znotraj Unije in po svetu, če želimo okrepiti rast. Za MSP, ki imajo potencial za rast, so predvidene pomoč in podporne storitve prek Evropske podjetniške mreže.

4.3.2

Hkrati pa se doktrina Komisije zdi preveč omejevalna, saj na primer za udeležbo MSP na sejmih in razstavah člen 27 Uredbe št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 določa več kumulativnih pogojev: pomoč ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov ter je lahko dana samo podjetjem, skladnim z opredelitvijo MSP, ki se uporablja v Uniji, ter samo za prvo udeležbo na sejmu ali razstavi.

4.3.3

Pogoj prve udeležbe je za strategijo mednarodnega razvoja neustrezen, saj je zanjo potrebna vsaj triletna prisotnost na istem trgu, preden jo je mogoče pripraviti (zastopnik, ustanovitev podjetja, distribucija). Zato EESO predlaga, da se pogoj iz člena 27(3), ki se nanaša na prvo udeležbo, nadomesti s pogojem udeležbe na posameznem sejmu ali razstavi največ tri leta zapored, pri čemer preostala pogoja ostajata nespremenjena.

4.4.1

EU bo morala zagotoviti, da državne pomoči spodbujajo inovacije – vključno s tistimi na socialnem področju, pri čemer je pomoč za socialne inovacije že priznana v Uniji inovacij –, okolju prijazne tehnologije in razvoj človeškega kapitala v okviru modela trajnostnega razvoja. EESO izraža zadovoljstvo nad tem, da pomoč za socialne inovacije čedalje bolj velja za združljivo s skupnim trgom (8), in želi, da se ta trend med procesom posodobitve področja državnih pomoči v prihodnosti še okrepi.

4.4.2

EESO prav tako podpira pojmovanje državnih pomoči za raziskave in razvoj, ki zajema razvoj izdelkov, programov in storitev, dostopnih ranljivim skupinam v družbi (zlasti invalidom), ter njihovo proizvodnjo oziroma izvedbo in dajanje na trg (9).