OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Komisija na podlagi obsežnega posvetovanja z državami članicami in zainteresiranimi stranmi ter ocene učinka predlaga revizijo mehanizma za spremljanje, vzpostavljenega z Odločbo št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta[1], in sicer z nadomestitvijo navedene odločbe. Cilj predloga je izboljšati obstoječi sistem spremljanja in poročanja, da se zagotovi izpolnjevanje zavez in obveznosti Unije ter držav članic iz sedanjih in prihodnjih mednarodnih sporazumov o podnebnih spremembah, izpolnijo pravne zahteve iz svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo ter podpre razvoj instrumentov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje na ravni Unije.

Komisija predlaga, da se Odločba št. 280/2004/ES zaradi širšega področja uporabe zakonodaje, večjega števila naslovnikov, zelo tehnične in usklajene narave mehanizma za spremljanje ter za olajšanje njegovega izvajanja nadomesti z uredbo.

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 94/69/ES[2] z dne 15. decembra 1993 o sklenitvi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, je doseči ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. Za dosego tega cilja splošno povečanje svetovne letne povprečne temperature površja ne sme preseči predindustrijske ravni za več kot 2 °C. V četrtem ocenjevalnem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je navedeno, da se za dosego tega cilja globalne emisije toplogrednih plinov po letu 2020 ne smejo več povečevati.

Kjotski protokol, ki ga je Unija ratificirala 31. maja 2002[3], je začel veljati 16. februarja 2005. Protokol določa zavezujoče cilje za zmanjšanje ali omejitev emisij toplogrednih plinov za Unijo in države članice (razen za Malto in Ciper). Tudi Evropski svet se je na zasedanju marca 2007 trdno zavezal k zmanjšanju skupnih emisij toplogrednih plinov EU za vsaj 20 % do leta 2020 glede na ravni iz leta 1990 ter za 30 %, če se druge razvite države zavežejo primerljivemu zmanjšanju emisij in gospodarsko naprednejše države v razvoju prispevajo glede na svoje zmožnosti. S svežnjem ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo iz leta 2008 je bil cilj zmanjšanja emisij za 20 % vključen v zakonodajo. Ti cilji so navedeni tudi v Sklepu 2/CP.15 (Københavnski dogovor), ki so ga Unija in države članice potrdile 28. januarja 2010.

Cilj Odločbe št. 280/2004/ES (v nadaljnjem besedilu: odločba o mehanizmu za spremljanje) je bil vzpostaviti mehanizem za spremljanje vseh antropogenih emisij po virih in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola, oceniti napredek držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz UNFCCC in Kjotskega protokola, izpolniti zahteve za poročanje iz UNFCCC in Kjotskega protokola ter zagotoviti pravočasnost, popolnost, točnost, doslednost, primerljivost in preglednost poročanja Unije in držav članic Sekretariatu UNFCCC.

Cilji predlagane revizije so, da:

– se v uredbo o mehanizmu za spremljanje vključijo zahteve za poročanje o emisijah toplogrednih plinov ter finančni in tehnološki podpori državam v razvoju, ki izhajajo iz UNFCCC, Kjotskega protokola in poznejših odločitev, sprejetih na njihovi podlagi;

– se Uniji in državam članicam pomaga pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v zvezi z blažitvijo ter izvajanju svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo;

– podpre razvoj novih instrumentov Unije za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

S tem predlogom se na podlagi šestletnih izkušenj, pridobljenih z Odločbo št. 280/2004/ES in njenimi izvedbenimi določbami, in sicer Odločbo 2005/166/ES[4], ter izkušenj pri izpolnjevanju različnih zahtev iz UNFCCC izboljšujejo tudi zahteve za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov.

· Splošno ozadje

Revizija odločbe o mehanizmu za spremljanje je potrebna zaradi naslednjih razlogov:

– Odločba št. 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola ter njene izvedbene določbe so glavni instrumenti za spremljanje emisij toplogrednih plinov, poročanje o njih in njihovo preverjanje. Določajo podrobnosti v zvezi s poročanjem o antropogenih emisijah toplogrednih plinov po virih in odstranitvah po ponorih ter zagotavljanjem informacij o nacionalnih programih za zmanjšanje emisij, projekcijah emisij toplogrednih plinov ter politikah in ukrepih o podnebnih spremembah v skladu z UNFCCC;

– na podlagi šestletnih izkušenj pri izvajanju teh dveh odločb ter izkušenj, pridobljenih med mednarodnimi pogajanji in pri izpolnjevanju različnih zahtev iz UNFCCC, je bilo ugotovljeno, da so na nekaterih področjih mogoče znatne izboljšave. Poleg tega je zaradi potrebe po okrepitvi blažilnih ukrepov na ravni EU in držav članic ter izpolnjevanju novih in prihodnjih mednarodnih in nacionalnih obveznosti, vključno s strategijo Evropa 2020, treba izboljšati sistem spremljanja in poročanja;

– Unija zaradi zaskrbljenosti glede vedno večje nevarnosti globalnih podnebnih sprememb, ki so posledica naraščajoče koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, izvajan in načrtuje več politik in ukrepov za blažitev podnebnih sprememb. Oblikovanje trdnega okvira za spremljanje, ocenjevanje, poročanje in preverjanje za emisije toplogrednih plinov je pomemben del tega procesa, saj EU omogoča učinkovitejši razvoj in izvajanje prihodnjih politik ter ocenjevanje in dokazovanje, da izpolnjuje svoje obveznosti;

– na konferenci pogodbenic (COP) UNFCCC v Københavnu (COP 15) so se Unija in države članice zavezale k hitremu začetku izvajanja znatnega in dolgoročnega financiranja ukrepov proti podnebnim spremembam ter tehnološke podpore državam v razvoju. Na COP 16 v Cancúnu so se države dogovorile (odstavek 40 Sklepa 1/CP.16), da bo vsaka razvita država v okviru UNFCCC izboljšala poročanje o zagotavljanju finančne in tehnološke podpore ter podpore za krepitev zmogljivosti državam pogodbenicam v razvoju. Izboljšano poročanje je bistveno za priznavanje prizadevanj Unije in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

Z revizijo odločbe o mehanizmu za spremljanje se bodo poskušala obravnavati zlasti naslednja vprašanja:

(1) Obstoječi sistem spremljanja emisij toplogrednih plinov in blažilnih ukrepov ter poročanja o njih ne zadostuje za izpolnjevanje novih zahtev, ki izhajajo iz nove zakonodaje in novih dogodkov v okviru UNFCCC na mednarodni ravni.

S svežnjem ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, o katerem sta se leta 2009 dogovorila Svet in Evropski parlament, so bile za države članice uvedene nove zahteve za spremljanje in poročanje. Da bi te zahteve začele veljati, jih je treba vključiti v obstoječi sistem spremljanja in poročanja. Tudi v sporazumih iz Cancúna (Sklep 1/CP.16) v okviru UNFCCC se zahteva izboljšano poročanje o emisijah in blažilnih ukrepih v okviru nadaljnjega spremljanja Kjotskega protokola.

(2) Na ravni EU ni na voljo dovolj podatkov za podporo prihodnjega razvoja in izvajanja politik.

Na več področjih/sektorjih, ki so zelo pomembni za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in sprejemanje ukrepov na ravni EU, trenutno niso zbrani podatki za podporo oblikovanja in izvajanja učinkovite politike ali pa ti podatki niso zadostni. Ta področja so: a) pomorski promet, b) letalski promet, c) raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) ter d) prilagajanje.

(3) Obstoječi sistem spremljanja in poročanja obravnava emisije toplogrednih plinov in blažilne ukrepe, pri čemer ne upošteva novih obveznosti v okviru UNFCCC, povezanih z zagotavljanjem finančne in tehnološke podpore državam v razvoju, ter ne zagotavlja njihovega izpolnjevanja.

Unija se je na mednarodni ravni zavezala k zagotavljanju financiranja hitrega začetka izvajanja ukrepov proti podnebnim spremembam in dolgoročnega financiranja teh ukrepov ter tehnološke podpore državam v razvoju. Za zagotavljanje prepoznavnosti Unije, učinkovitega posredovanja njenega sporočila v zvezi s podnebnimi spremembami in njene verodostojnosti pri mednarodnih partnerjih so bistvene pregledne in celovite informacije o vrsti in znesku zagotovljene podpore. Zgoraj opredeljene težave so pogosto povzročile resne kritike drugih držav, da Unija in njene države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti, zato jih je treba odpraviti.

(4) Za spremljanje napredka pri izpolnjevanju ciljev omejitve emisij, zlasti v okviru strategije Evropa 2020, so potrebni dodatni podatki in informacije.

Med krovne cilje strategije Evropa 2020, tj. nove celostne strategije gospodarske politike Unije za rast in delovna mesta, so vključeni tudi cilji Unije in nacionalni cilji omejitve emisij.

(5) Ugotovljeno je, da informacije, ki se sporočajo na podlagi odločbe o mehanizmu za spremljanje, niso dovolj pregledne, pravočasne, enotne, popolne in primerljive.

Razmeroma veliko število primerov neskladnosti v zadnjih letih kaže, da bi bilo mogoče izboljšati preglednost, točnost, enotnost in učinkovitost obstoječega sistema spremljanja in poročanja.

(6) Glede na izkušnje obstaja nujna potreba po poenostavitvi in racionalizaciji sedanjih zahtev za poročanje.

Izkušnje pri izvajanju odločbe o mehanizmu za spremljanje so pokazale, da nekatere zahteve za poročanje niso zagotovile pričakovanih rezultatov ali da se informacije niso uporabile tako, kot je bilo predvideno. Pokazale so tudi, da bi bilo mogoče izboljšati povezave med instrumenti za poročanje.

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Mehanizem za spremljanje se zdaj izvaja na podlagi Odločbe št. 280/2004/ES, ki bo s tem predlogom razveljavljena.

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Revizija odločbe o mehanizmu za spremljanje:

– prispeva k splošnim ciljem svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo glede zmanjšanja globalnih emisij toplogrednih plinov ter je skladna s posameznimi pravnimi instrumenti, sprejetimi kot del zadevnega svežnja, pri čemer je njen cilj izboljšati izvajanje dodatnih politik na področjih, ki v zadevni sveženj še niso ustrezno vključena;

– upošteva razprave v okviru UNFCCC o prihodnjih sistemih merjenja, poročanja in preverjanja v zvezi z emisijami, ukrepi in zagotavljanjem finančne podpore, in sicer kar zadeva vprašanja, predlagana za vključitev, in področja za poročanje, izbrana za izboljšanje;

– je skladna s strategijo Evropa 2020, ki kot enega od krovnih ciljev vključuje zavezo za omejitev emisij ter v skladu s katero je treba za spremljanje napredka držav članic in Unije zagotoviti posodobljene najnovejše informacije o ukrepih na področju podnebnih sprememb;

– je skladna s ciljema Unije glede poenostavitve in boljše priprave zakonodaje, saj revizija temelji na izkušnjah pri izvajanju ter povratnih informacijah, ki so jih predložile zainteresirane strani. Cilja revizije sta obravnavati ugotovljene pomanjkljivosti in težave ter poenostaviti zahteve za poročanje, kjer je primerno. Nove zahteve so usklajene z obstoječimi usmeritvami poročanja in potrebami po informacijah ter jih natančno upoštevajo.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

· Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Poleg srečanj strokovnjakov in delavnic je od 7. marca 2011 do 29. aprila 2011 potekalo spletno javno posvetovanje zainteresiranih strani, ki je zajemalo vse vidike načrtovane revizije Odločbe št. 280/2004. Spletni vprašalnik je bil na voljo na spletni strani GD za podnebno politiko in spletni strani „Vaš glas v Evropi“. Vprašalnik je bil na voljo v vseh uradnih jezikih, zainteresirane strani pa so bile ustrezno obveščene. Odgovore so predložili fizične osebe, nacionalne uprave, nevladne organizacije, zasebne družbe, industrijske skupine in raziskovalna institucija.

· Izid postopka spletnega javnega posvetovanja

Podatki, zbrani prek spletnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, kažejo, da se državljani EU zelo zanimajo za informacije v zvezi s podnebnimi spremembami in da podpirajo dodatne izboljšave sistema poročanja, zlasti kar zadeva celovitost in preglednost informacij. Vprašanci so na splošno menili, da so kljub razmeroma veliki količini in kakovosti informacij ter podatkov v zvezi s podnebnimi spremembami še vedno možne izboljšave, pri čemer je večina vprašancev menila, da bi bilo koristno izboljšati zahteve na vseh področjih, obravnavanih v tej oceni učinka. Rezultati posvetovanja so na voljo v spletu[5].

· Posvetovanja z državami članicami

V letih 2009, 2010 in 2011 so bili izvedeni dve delavnici, več tehničnih in sektorskih srečanj strokovnjakov ter več projektov, katerih cilj je bil države članice obvestiti o reviziji odločbe o mehanizmu za spremljanje. Na teh srečanjih so se države članice strinjale, da je potrebna revizija odločbe o mehanizmu za spremljanje, da se upoštevajo razvoj na ravni Unije in mednarodni ravni ter izkušnje, pridobljene med njenim izvajanjem. Vendar je države članice skrbelo morebitno posledično povečanje upravne obremenitve.

Sedem držav članic (Finska, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Slovaška, Španija in Švedska) se je ponudilo, da bodo zagotovile informacije o upravni obremenitvi/stroških. S temi državami članicami se je posvetovalo dvakrat, in sicer prek vprašalnikov. Vendar je na drugi vprašalnik odgovorilo le pet držav (Finska, Nemčija, Madžarska, Nizozemska in Švedska). Razlog za nizko stopnjo odgovora na drugi vprašalnik je zlasti dejstvo, da so vprašanja zadevala predvsem nove določbe, ki bodo vključene v novo uredbo o mehanizmu za spremljanje. Zato so države članice težko ocenile možno upravno obremenitev. V okviru nadaljnjega spremljanja in v skladu z nasvetom usmerjevalne skupine za oceno učinka so se dodatni podatki in pojasnitev predloženih informacij od predstavnikov držav članic pridobili prek telefona in elektronske pošte. S tem postopkom so se pridobili končni podatki o upravni obremenitvi, na katerih temelji ocena učinka.

· Ocena učinka

V okviru ocene učinka je bilo preučenih več vprašanj, vključno s:

– ciklusom pregledovanja in usklajevanja v skladu z odločbo o porazdelitvi prizadevanj;

– zahtevami za poročanje o emisijah iz mednarodnega pomorskega prometa;

– zahtevami za poročanje o vplivih letalskega prometa, ki niso povezani s CO2, na svetovno podnebje;

– zahtevami za poročanje o prilagajanju;

– dodatnimi zahtevami za poročanje o LULUCF;

– zahtevami za poročanje o finančni in tehnološki podpori državam v razvoju;

– upoštevanjem drugih pravnih instrumentov EU, ki urejajo onesnaževala zraka, in izboljšav, ki temeljijo na preteklih izkušnjah pri izvajanju.

V oceni učinka so bile za vsako od teh vprašanj obravnavane različne možnosti politike. Podrobno so bili preučeni morebitni gospodarski in okoljski učinki. Podrobna ocena možnosti je navedena v poročilu o oceni učinka, ki je priloženo temu predlogu in bo na voljo na naslednjem spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/clima/studies/g-gas/index_en.htm.

· Povzetek predlaganih ukrepov

Glavni cilj te uredbe je pomagati Uniji in njenim državam članicam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti in ciljev na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ter dodatno razviti politiko prek preglednega, natančnega, skladnega, primerljivega in popolnega poročanja.

V skladu z obstoječimi mednarodnimi zahtevami za poročanje je že treba vsako leto poročati o emisijah toplogrednih plinov in vsaka štiri leta poročati o drugih informacijah, povezanih s podnebjem (projekcije, blažilni ukrepi, podpora državam v razvoju, prilagajanje). Vendar takšno poročanje že dolgo ne zadostuje več, zato obstaja močna mednarodna podpora za izboljšanje obstoječih zahtev za poročanje, za dodatne zahteve za poročanje ter povečanje pogostosti poročanja. To je zlasti ključno v teh kritičnih časih, ko gospodarski razvoj močno vpliva na razvoj blažilne politike ter ko lahko zagotavljanje zgodnjega opozarjanja bistveno vpliva na zmožnost države za ukrepanje in zagotavlja, da trajnostna gospodarska rast ni vezana na emisije toplogrednih plinov. Prav iz teh premislekov izhajajo konkretne zahteve v nedavnih mednarodnih sporazumih v Cancúnu (Sklep 1/CP.16), za katere je treba vsake dve leti predložiti čim več tehtnih in celovitih informacij (o projekcijah, blažilnih ukrepih, podpori državam v razvoju), da se podprejo zaveze pogodbenic. Mednarodne zahteve dopolnjujejo tudi nedavno določene zahteve na ravni EU prek svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, v katerem je prav tako jasno izpostavljena potreba po boljših in novejših podatkih in informacijah. Nazadnje, zbiranje novejših informacij od držav članic, zlasti o njihovih projekcijah in blažilnih ukrepih v zvezi s toplogrednimi plini, bo prispevalo k izvajanju strategije Evropa 2020, ki kot krovne cilje vključuje evropske in nacionalne cilje glede omejitve emisij. V tej uredbi se v zvezi s tem predlaga izboljšanje okvira v EU za spremljanje, poročanje in pregledovanje, kar bo omogočilo izpolnjevanje domačih in mednarodnih obveznosti ter izvajanje sedanjih politik in učinkovit nadaljnji razvoj politik.

Ta predlog ob upoštevanju negotovosti, povezanih z ureditvijo za podnebne spremembe po sprejetju Kjotskega protokola, in potrebe po letnem ciklusu usklajevanja za izvajanje odločbe o porazdelitvi prizadevanj vključuje postopek pregledovanja podatkov o toplogrednih plinih, ki jih predložijo države članice, na ravni Unije, s čimer se bo zagotovila celovita, pregledna, verodostojna in pravočasna ocena izpolnjevanja ciljev iz odločbe o porazdelitvi prizadevanj, kot je določeno v svežnju ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo.

Predlog temelji na preudarnem pristopu k poročanju o emisijah iz mednarodnega pomorskega prometa in sektorja LULUCF, v zvezi s katerima potekajo razprave o politiki na mednarodni ravni in na ravni Unije. Zagotavlja, da mehanizem za spremljanje predstavlja ustrezen okvir za določanje podrobnih zahtev za poročanje v poznejši fazi, ko se bodo s politiko zagotovili konkretni rezultati na mednarodni ravni ali ravni Unije. S tem se zagotavlja skladnost s prihodnjim okvirom politike, preprečuje podvajanje prizadevanj in zagotavlja, da Unija lahko čim učinkoviteje izpolnjuje podrobne zahteve.

Predlog zagotavlja skladnost z obstoječo politiko Unije o vplivih letalskega prometa, ki niso povezani s CO2, saj mora Komisija vsaki dve leti te vplive oceniti na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov o emisijah in znanstvenih dosežkov. Ta pristop se razlikuje od pristopov, obravnavanih v oceni učinka, in upošteva koristne prispevke, ki so jih druge službe Komisije prejele med postopkom posvetovanja med službami. V predlog je bil vključen, ker naj bi se z njim dosegle enake prednosti z bistveno nižjo upravno obremenitvijo.

V skladu s predlogom je treba o projekcijah, politikah in ukrepih poročati vsako leto, da se omogočijo letna ocena obveznosti EU na nacionalni in mednarodni ravni ter zgodnji in učinkoviti popravni ukrepi. Poudariti je treba, da veliko držav članic že vsako leto sporoča posodobljene informacije, če menijo, da so informacije, predložene v preteklem letu, zastarele. Predlog temelji na praktičnem pristopu, saj ne zahteva, da se Komisiji predložijo podvojene osnovne informacije, ampak želi zagotoviti, da so obstoječa tehnična poročila na voljo javnosti.

Kar zadeva finančno in tehnološko podporo, predlog izboljšuje poročanje na podlagi skupnih metod v skladu z obveznostjo Unije, da zagotovi pregledne in popolne informacije o finančni in tehnološki podpori, ki jo zagotavlja državam v razvoju.

Letno poročanje o prilagoditvenih ukrepih bo pomagalo opredeliti ukrepe držav članic in razviti strategijo za prilagajanje na ravni Unije. Prav tako bo zagotovilo tudi informacije in podatke mehanizmu EU za izmenjavo informacij, ki bo koristno orodje za nacionalne, regionalne in lokalne oblikovalce politik. V skladu z oceno učinka je to učinkovita možnost, saj vključuje omejeno upravno obremenitev in hkrati zagotavlja, da bo Unija bolje izpolnjevala mednarodne obveznosti poročanja.

Nazadnje, predlog krepi obstoječe nacionalne sisteme v državah članicah, da bi se obravnavalo poročanje o projekcijah, politikah in ukrepih ter zagotovila skladnost z drugimi pravnimi instrumenti, ki urejajo onesnaževala zraka. To je učinkovit način za doseganje napredka, saj bo kljub povezani obremenitvi dolgoročno zagotovil večjo skladnost, poenostavitev in nižje stroške. Predlog vsebuje tudi določbe za boljše zagotavljanje kakovosti/kontrolo kakovosti ter uvaja poenostavljene oblike poročanja in smernice za povečanje kakovosti in popolnosti zagotovljenih podatkov ter poenostavitev obstoječih zahtev za poročanje brez nalaganja neupravičene upravne obremenitve.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Pravna podlaga

Pravna podlaga zakonodajnega predloga je člen 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Cilj predloga, tj. boj proti podnebnim spremembam (ublažitev in prilagajanje), je legitimen cilj s področja uporabe člena 191(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Cilj predloga je izboljšati razpoložljivost informacij za oblikovanje politik in odločanje na ravni Unije ter usklajenost in enotnost poročanja Unije in držav članic na podlagi UNFCCC. Tega cilja ni mogoče doseči z manj omejevalnimi sredstvi. Predlog ne vpliva na sedanjo splošno razdelitev odgovornosti med Unijo in državami članicami za spremljanje, zbiranje podatkov ter poročanje, kot je uvedena z odločbo o mehanizmu za spremljanje.

· Načelo subsidiarnosti

Ukrepi EU so upravičeni, če se upošteva načelo subsidiarnosti:

(a) Mednarodna narava težave (preskus nujnosti)

Mednarodna narava podnebnih sprememb je pomemben element pri določanju, ali so ukrepi Unije nujni. Le z nacionalnimi ukrepi ne bi bilo mogoče izpolniti mednarodno dogovorjenih obveznosti in doseči ciljev iz odločbe o porazdelitvi prizadevanj. Zato mora Unija oblikovati okvir, ki bo omogočil izpolnjevanje mednarodnih zahtev in zahtev Unije, pri čemer se bo zagotovilo usklajeno poročanje, kjer je mogoče. Usklajevanje na ravni Unije je potrebno tudi za večjo učinkovitost poročanja, zaradi katere je treba uskladiti različne instrumente, ter za pravočasnost in kakovost poročanja na podlagi UNFCCC pri pripravi podatkov v vseh 27 državah članicah.

(b) Preskus učinkovitosti (dodana vrednost)

Poleg dejstva, da večina predlaganih sprememb izhaja iz obstoječih ali prihodnjih zahtev Unije in mednarodnih zahtev, bi imeli ukrepi na ravni Unije zaradi svoje učinkovitosti jasne koristi v primerjavi z ukrepi na nacionalni ravni. Ker so splošne zaveze sprejete na ravni Unije, je prav tako učinkoviteje, da se potrebni instrumenti za poročanje oblikujejo na ravni Unije. Poleg tega je za odpravo ugotovljenih težav, na primer v zvezi s kakovostjo in pravočasnostjo poročanja Unije in držav članic, potrebno usklajevanje podatkov ter metod v vseh 27 državah članicah, ki je učinkovitejše na ravni Unije.

Izkušnje, zlasti v zvezi s poročanjem UNFCCC o emisijah toplogrednih plinov, so pokazale, da je odločba o mehanizmu za spremljanje bistveno prispevala k olajšanju in krepitvi kakovostnega poročanja. Dodatna preverjanja in analize podatkov držav članic v skladu z odločbo o mehanizmu za spremljanje so izboljšali kakovost poročanja UNFCCC, pomagali državam članicam pri izpolnjevanju obveznosti in tudi znatno prispevali k zmanjševanju števila primerov neskladnosti v okviru UNFCCC. Koristna je bila tudi dodatna stopnja uveljavljanja skladnosti, ogrožene zaradi možnosti, da Komisija sproži postopke za ugotavljanje kršitev.

Pričakuje se, da bo razširitev poročanja v okviru revidiranega mehanizma za spremljanje na nova področja, ki jih zajema UNFCCC, kot je finančna in tehnološka podpora, zagotovila podobne pomembne prednosti. Poročanje v okviru revidiranega mehanizma za spremljanje bo zagotovilo podrobnejšo oceno in vrednotenje podatkov držav članic ter zagotovilo jasno opredelitev pomanjkljivosti in slabosti ter sprejetje konkretnih ukrepov za njihovo odpravo, pri čemer sta ti dve področji poročanja ključni za verodostojnost Unije na mednarodni ravni. Poleg tega bo poročanje v okviru revidiranega mehanizma za spremljanje zagotovilo vsaj nekatere skupne minimalne standarde, saj je sporočanje informacij potekalo precej neskladno. Nazadnje, uporaba postopkov za ugotavljanje kršitev bo pomembna za zagotavljanje reševanja vseh preostalih vprašanj znotraj Unije v nasprotju z UNFCCC, kjer bi bile politične in pravne posledice lahko velike.

Ob upoštevanju poročanja o prilagajanju bo imel revidiran mehanizem za spremljanje podobne prednosti, kot so navedene zgoraj, poleg tega pa bo zagotovil tudi podlago za izmenjavo najboljših praks. Ker je prilagajanje skupna težava vseh držav članic, bo centralizacija poročanja informacij prispevala k razumevanju potreb v zvezi s prilagajanjem ter opredelitvi najboljših praks in pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče obravnavati prek ukrepanja na ravni EU ali sodelovanja med državami članicami.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Predlog ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje ciljev izboljšanja kakovosti podatkov o podnebnih spremembah ter izpolnjevanja mednarodnih zahtev in zahtev Unije.

Predlog je sorazmeren s splošnim ciljem Unije, in sicer doseči njene cilje iz Kjotskega sporazuma glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter cilje Unije iz svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, Københavnskega dogovora in Sklepa 1/CP.16 (sporazumi iz Cancúna).

Predlog določa izvajanje mehanizma za spremljanje, ki je v praksah in postopkih podoben mehanizmu, ki se že izvaja v skladu z Odločbo št. 280/2004/ES.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Kot je podrobno opisano v oceni finančnih posledic, ki je priložena tej uredbi, se bo Uredba izvajala z uporabo obstoječega proračuna in ne bo vplivala na večletni finančni okvir.

5. NEOBVEZEN ELEMENT

· Klavzula ponovnega pregleda/revizijska klavzula/samoderogacijska klavzula

Predlog vsebuje določbo, ki Komisiji omogoča pregled te uredbe glede na prihodnje odločitve v zvezi z UNFCCC in Kjotskim protokolom ali drugo zakonodajo Unije. Komisija bo po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala spremembe te uredbe, spremenila obstoječe delegirane akte ali sprejela nove delegirane akte.

2011/0372 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[7],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Z Odločbo št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola[8] je bil vzpostavljen okvir za spremljanje antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi s temi emisijami ter izpolnjevanje zahtev za spremljanje in poročanje iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC)[9] in Kjotskega protokola[10] v Evropski uniji. Za upoštevanje nedavnega in prihodnjega razvoja dogodkov na mednarodni ravni v zvezi z UNFCCC in Kjotskim protokolom ter izpolnjevanje novih zahtev za spremljanje in poročanje, ki jih določa zakonodaja Unije, je treba navedeno odločbo nadomestiti. Zaradi širšega področja uporabe zakonodaje, vključitve dodatnih kategorij oseb, na katere se obveznosti nanašajo, zapletenejše in zelo tehnične narave uvedenih določb, večje potrebe po enotnih pravilih, ki bi veljala po vsej Uniji, ter za olajšanje izvajanja je treba Odločbo št. 280/2004/ES nadomestiti z uredbo.

(2) Končni cilj UNFCC je doseči ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. Za dosego tega cilja splošno povečanje svetovne letne povprečne temperature površja ne sme preseči predindustrijske ravni za več kot 2 °C.

(3) Potrebno je natančno spremljanje in poročanje ter redno ocenjevanje v zvezi z emisijami toplogrednih plinov v Uniji in državah članicah ter njihovih prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam.

(4) Sklep 1/CP.15 konference pogodbenic UNFCCC („Sklep 1/CP.15“ ali „Københavnski dogovor“) in Sklep 1/CP.16“ konference pogodbenic UNFCCC („Sklep 1/CP.16“ ali sporazumi iz Cancúna“) sta znatno prispevala k napredku pri uravnoteženem obravnavanju izzivov zaradi podnebnih sprememb. Z navedenima sklepoma so bile uvedene nove zahteve za spremljanje in poročanje, ki veljajo za izvajanje ambicioznega zmanjšanja emisij, h kateremu so se zavezale Unija in njene države članice, ter zagotovljena podpora državam v razvoju. Z navedenima sklepoma se tudi priznava, da je obravnavanje prilaganja enako pomembno kot obravnavanje ublažitve. V skladu s Sklepom 1/CP.16 morajo razvite države tudi pripraviti strategije ali načrte za razvoj z nizkimi emisijami ogljika. Pričakuje se, da bodo takšne strategije ali načrti prispevali k oblikovanju nizkoogljične družbe in zagotovili nadaljnjo veliko rast in trajnostni razvoj. Ta uredba bi morala prek delegiranih aktov olajšati izvajanje navedenih in prihodnjih zahtev za spremljanje in poročanje, ki izhajajo iz nadaljnjih odločitev ali odobritve mednarodnega sporazuma na podlagi UNFCCC.

(5) Sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, sprejet leta 2009, zlasti Odločba št. 406/2009/ES z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov[11], in Direktiva 2009/29/ES z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov[12], pomeni še eno trdno zavezo Unije in držav članic k znatnemu zmanjšanju njihovih emisij toplogrednih plinov. Ob upoštevanju novih zahtev iz navedene zakonodaje je treba posodobiti tudi sistem Unije za spremljanje emisij in poročanje o njih.

(6) UNFCCC Unijo in njene države članice zavezuje, da z uporabo primerljivih metodologij, dogovorjenih v okviru konference pogodbenic, pripravijo, redno posodabljajo in objavijo nacionalne evidence antropogenih emisij po virih in vseh po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola iz leta 1987 o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, k Dunajski konvenciji o varstvu ozonskega plašča (Montrealski protokol)[13], ter o njih poročajo konferenci pogodbenic.

(7) V skladu s členom 5(1) Kjotskega protokola morajo Unija in države članice vzpostaviti ter vzdrževati nacionalni sistem za ocenjevanje antropogenih emisij po virih in vseh po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola, da se zagotovi izvajanje drugih določb Kjotskega protokola. V skladu s Sklepom 1/CP.16 je treba tudi sprejeti nacionalne dogovore za ocenjevanje antropogenih emisij po virih in vseh po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola. Ta uredba bi morala omogočiti izvajanje obeh navedenih zahtev.

(8) Izkušnje pri izvajanju Odločbe št. 280/2004/ES so pokazale potrebo po krepitvi sinergij in skladnosti s poročanjem na podlagi drugih pravnih instrumentov, zlasti z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES[14], z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES[15], z Direktivo 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka[16], z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih[17] ter z Uredbo (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008[18] o statistiki energetike. Medtem ko je za poenostavitev zahtev za poročanje potrebna sprememba posameznih pravnih instrumentov, je za zagotavljanje kakovosti poročanja o emisijah bistvena uporaba skladnih podatkov za poročanje o emisijah toplogrednih plinov.

(9) V četrtem ocenjevalnem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je opredeljen potencial globalnega segrevanja za dušikov trifluorid (NF3), ki je približno 17 000-krat višji od potenciala globalnega segrevanja za CO2. NF3 se vse pogosteje uporablja v elektronski industriji namesto perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6). V skladu s členom 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije mora okoljska politika Unije temeljiti na previdnostnem načelu. V skladu s tem načelom je potrebno spremljanje NF3, da se oceni raven emisij v Uniji in po potrebi opredelijo blažilni ukrepi.

(10) Podatki, ki se trenutno sporočajo za nacionalne evidence toplogrednih plinov ter nacionalne registre in registre Unije, ne zadostujejo, da bi se na ravni držav članic določile emisije CO2 iz civilnega letalskega prometa na nacionalni ravni, ki niso zajete v Direktivo 2003/87/ES. Unija pri sprejemanju obveznosti poročanja ne sme povzročati obremenitev držav članic ter malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki niso sorazmerne z zastavljenimi cilji. Emisije CO2 iz letov, ki niso zajete v Direktivi 2003/87/ES, predstavljajo le zelo majhen del skupnih emisij toplogrednih plinov, zato bi bila uvedba sistema poročanja o teh emisijah neupravičeno obremenjujoča glede na sedanje zahteve za širši sektor v skladu z Direktivo 2003/87/ES. Zato je treba za namene člena 3 in člena 7(1) Odločbe št. 406/2009/ES šteti, da so emisije CO2 iz vrste virov IPCC „1A3s − Civilni letalski promet“ enake nič.

(11) Čeprav emisije in odstranitve toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) prispevajo k cilju zmanjšanja emisij Unije v okviru Kjotskega protokola, niso del cilja 20 % za leto 2020 v skladu s svežnjem ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo. V skladu z Odločbo št. 406/2009/ES in Direktivo 2003/87/ES mora Komisija oceniti načine za vključitev LULUCF v cilj za leto 2020. Časovni okvir za to delo je bil pogojen z izidom pogajanj o mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah. Ker tak sporazum do konca leta 2010 ni bil sprejet, lahko Komisija predloži predlog, zato da predlagani akt začne veljati leta 2013. Ta uredba mora omogočiti izpolnjevanje zahtev za poročanje iz mednarodnega sporazuma ali takšne zakonodaje Unije.

(12) Unija in države članice si morajo prizadevati za zagotovitev najnovejših informacij o emisijah toplogrednih plinov, zlasti v skladu z okvirom strategije Evropa 2020 in njenimi določenimi časovnimi okviri. S to uredbo se mora omogočiti priprava takšnih ocen v najkrajšem možnem času z uporabo statističnih in drugih informacij.

(13) Zahteve za spremljanje emisij iz pomorskega prometa in poročanje o njih s strani držav članic je treba sprejeti tako, da bodo dopolnjevale vse zahteve, dogovorjene v okviru UNFCCC, ali v čim večji meri zahteve, ki veljajo za plovila, kot je določeno v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO) ali ukrepa Unije, ki obravnava emisije toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, ter da bodo z njimi usklajene. S takšnim spremljanjem in poročanjem bi se omogočilo boljše razumevanje teh emisij ter podprlo učinkovito izvajanje politik.

(14) Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Odločbe št. 280/2004/ES, so pokazale, da bi morale biti sporočene informacije o politikah, ukrepih ter projekcijah bolj pregledne, točne, enotne, popolne in primerljive. V skladu z Odločbo št. 406/2009/ES morajo države članice poročati o predvidenem napredku pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz navedene odločbe, vključno z informacijami o nacionalnih politikah, ukrepih in nacionalnih projekcijah. S strategijo Evropa 2020 je bil določen celosten program gospodarske politike, v skladu s katerim si morajo Unija in države članice dodatno prizadevati za pravočasno poročanje o politikah in ukrepih o podnebnih spremembah ter njihovih predvidenih učinkih na emisije. Vzpostavitev nacionalnih sistemov na ravni Unije in držav članic bo skupaj z boljšimi smernicami za poročanje bistveno prispevala k doseganju teh ciljev. Komisija mora za zagotovitev, da Unija izpolnjuje svoje mednarodne in notranje zahteve za poročanje o projekcijah toplogrednih plinov, ter za oceno napredka pri izpolnjevanju njenih mednarodnih in notranjih zavez in obveznosti pripraviti in uporabljati ocene projekcij toplogrednih plinov.

(15) Za spremljanje napredka in ukrepanja držav članic pri prilagajanju podnebnim spremembam so potrebne boljše informacije s strani držav članic. Te informacije so potrebne za oblikovanje celostne strategije Unije za prilagajanje v skladu z belo knjigo z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“[19]. Poročanje o informacijah o prilagajanju bo državam članicam omogočilo izmenjavo najboljših praks ter oceno potreb in stopnje pripravljenosti za boj s podnebnimi spremembami.

(16) V okviru Sklepa 1/CP.15 so se Unija in države članice zavezale k zagotavljanju znatnega financiranja ukrepov proti podnebnim spremembam, namenjenega podpori prilagoditvenih in blažilnih ukrepov v državah v razvoju. V skladu z odstavkom 40 Sklepa 1/CP.16 mora vsaka razvita država pogodbenica UNFCCC izboljšati poročanje o zagotavljanju finančne in tehnološke podpore ter podpore za krepitev zmogljivosti državam pogodbenicam v razvoju. Izboljšano poročanje je bistveno za priznavanje prizadevanj Unije in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. S Sklepom 1/CP.16 je bil uveden tudi nov tehnološki mehanizem za izboljšanje mednarodnega prenosa tehnologije. S to uredbo se mora zagotoviti razpoložljivost tehtnih najnovejših informacij o dejavnostih prenosa tehnologije državam v razvoju.

(17) Zaradi sprememb v okviru Direktive 2008/101/ES[20] zdaj Direktiva 2003/87/ES uporablja sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Uniji tudi za letalske dejavnosti. Ta direktiva vsebuje določbe o uporabi prihodkov z dražb, poročanju o uporabi prihodkov z dražb s strani držav članic in sprejetih ukrepih za dražbo pravic za letalstvo v skladu s členom 3d(1) ali (2) navedene direktive, da se spremlja, ali se 100 % teh prihodkov ali enak znesek uporabi za namene enega ali več ukrepov iz člena 3d(4) Direktive 2003/87/ES. Zaradi sprememb v okviru Direktive 2009/29/ES zdaj tudi Direktiva 2003/87/ES vsebuje zahteve za poročanje o uporabi prihodkov z dražb, od katerih naj bi se vsaj 50 % uporabilo za namene ene ali več dejavnosti iz člena 10(3) Direktive 2003/87/ES. Preglednost uporabe prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic v skladu z Direktivo 2003/87/ES, je ključna za podporo obveznosti Unije. Poročanje o uporabi teh prihodkov mora vključevati dokaze o dejanskih izplačanih zneskih, dokaze, ali so prihodki dodeljeni za izplačilo prek neposrednih naložb v projekte, naložbenih skladov ali fiskalnih politik ali politik finančne podpore, ter vrsto teh politik, projektov ali skladov in sklicevanje nanje.

(18) UNFCCC zavezuje Unijo in njene države članice, da z uporabo smernic, metodologij in oblik, dogovorjenih v okviru konference pogodbenic, pripravijo, redno posodabljajo in objavijo nacionalna sporočila in dvoletna poročila ter o njih poročajo konferenci pogodbenic. Sklep 1/CP.16 poziva k izboljšanemu poročanju o ciljih ublažitve in zagotavljanju finančne in tehnološke podpore ter podpore za krepitev zmogljivosti državam pogodbenicam v razvoju.

(19) Z Odločbo št. 406/2009/ES je bil spremenjen letni ciklus poročanja v letni ciklus obveznosti, za katerega je potreben celovit pregled evidenc toplogrednih plinov držav članic v krajšem časovnem okviru od sedanjega pregleda evidenc UNFCCC, da se po potrebi omogočita uporaba prilagodljivosti in izvajanje popravnih ukrepov na koncu vsakega zadevnega leta. Ob upoštevanju negotovosti glede prihodnjega razvoja v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola je treba na ravni Unije oblikovati postopek pregledovanja evidenc toplogrednih plinov, ki jih predložijo države članice, da se zagotovi verodostojnost, enotnost, preglednost in pravočasnost ocen izpolnjevanja obveznosti iz Odločbe št. 406/2009/ES.

(20) V okviru postopka UNFCCC se trenutno razpravlja o več tehničnih elementih, povezanih s poročanjem o emisijah toplogrednih plinov po virih in odstranitvah po ponorih, kot so potenciali globalnega segrevanja, obseg sporočenih toplogrednih plinov in metodološke smernice IPCC, ki se uporabljajo za pripravo nacionalnih evidenc toplogrednih plinov. Spremembe teh metodoloških elementov v okviru postopka UNFCCC in posledični preračuni časovnih vrst emisij toplogrednih plinov lahko vplivajo na raven ter trende emisij toplogrednih plinov. Komisija mora spremljati ta razvoj na mednarodni ravni in po potrebi predlagati revizijo te uredbe, da se zagotovi skladnost z metodologijami, uporabljenimi v okviru postopka UNFCCC.

(21) Emisije toplogrednih plinov v sporočenih časovnih vrstah je treba oceniti z uporabo enakih metod. Temeljne podatke o dejavnostih in emisijske faktorje je treba pridobiti in uporabljati skladno ter zagotoviti, da spremembe trendov emisij niso posledica sprememb metod ali predpostavk za oceno. Preračune je treba izvajati v skladu z dogovorjenimi smernicami in z namenom izboljšanja enotnosti, natančnosti in popolnosti sporočenih časovnih vrst ter izvajanja podrobnejših metod. Če se metodologija ali način pridobitve temeljnih podatkov o dejavnostih in emisijskih faktorjev spremeni, morajo države članice preračunati evidence za sporočene časovne vrste in oceniti potrebo po preračunih na podlagi razlogov iz dogovorjenih smernic, zlasti za ključne kategorije. S to uredbo je treba določiti, ali se učinki takih preračunov upoštevajo in pod katerimi pogoji.

(22) Letalski promet vpliva na svetovno podnebje z izpusti ogljikovega dioksida (CO2) ter tudi z drugimi emisijami in mehanizmi, vključno z emisijami dušikovih oksidov in krepitvijo cirusov. Ob upoštevanju hitrega razvoja znanstvenega razumevanja teh vplivov je treba v okviru te uredbe redno izvajati posodobljeno oceno vplivov letalskega prometa, ki niso povezani s CO2, na svetovno podnebje.

(23) Cilj Evropske agencije za okolje (EEA) je podpreti trajnostni razvoj ter prispevati k doseganju znatnega in merljivega izboljšanja okolja Evrope z zagotavljanjem pravočasnih, usmerjenih, pomembnih in zanesljivih informacij oblikovalcem politik, javnim institucijam ter javnosti. EEA mora Komisiji po potrebi pomagati pri spremljanju in poročanju, zlasti v okviru sistema evidenc Unije ter njenega sistema za politike in ukrepe ter projekcije, pri izvajanju letnega strokovnega pregleda evidenc držav članic, ocenjevanju napredka pri zavezah za zmanjšanje emisij, učinkov podnebnih sprememb, ranljivosti zaradi podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam ter sporočanju tehtnih informacij o podnebnih spremembah javnosti.

(24) Komisija mora za zagotovitev skladnosti spremljati izvajanje zahtev za spremljanje in poročanje v okviru te uredbe ter nadaljnji razvoj v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola. V zvezi s tem mora Komisija po potrebi razveljaviti ali spremeniti določbe te uredbe.

(25) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja člena 20(5) te uredbe je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Da se oblikujejo usklajene zahteve za poročanje za spremljanje emisij toplogrednih plinov in drugih informacij, pomembnih za politiko o podnebnih spremembah, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v zvezi z revizijo Priloge I k tej uredbi, poročanjem držav članic o LULUCF in pomorskem prometu, nacionalnimi sistemi držav članic, strokovnim pregledom podatkov iz evidenc držav članic, podrobnimi zahtevami glede vsebine, strukture, oblike in postopkov predložitve v okviru poročanja s strani držav članic ter tudi razveljavitvijo in spremembo nekaterih obveznosti v skladu s to uredbo. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(26) Ker ciljev predlaganega ukrepa iz člena 1 te uredbe zaradi njihove narave države članice ne morejo zadovoljivo doseči, ampak jih je mogoče zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski Uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1

Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Vsebina

Uredba vzpostavlja mehanizem za:

(a) zagotavljanje pravočasnosti, preglednosti, točnosti, enotnosti, primerljivosti in popolnosti poročanja Unije ter njenih držav članic Sekretariatu UNFCCC;

(b) sporočanje in preverjanje informacij, povezanih z obveznostmi v skladu z UNFCCC in Kjotskim protokolom ter sklepi, sprejetimi na njuni podlagi, in oceno napredka pri izpolnjevanju teh obveznosti;

(c) spremljanje vseh antropogenih emisij po virih in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, v državah članicah ter poročanje o njih;

(d) spremljanje emisij toplogrednih plinov in drugih informacij v skladu s členom 6 Odločbe št. 406/2009/ES, poročanje o njih ter njihovo pregledovanje in preverjanje;

(e) poročanje o emisijah CO2 iz pomorskega prometa;

(f) spremljanje uporabe prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic, na podlagi člena 3d(1) in (2) ali člena 10(1) Direktive 2003/87/ES in poročanje o njih v skladu s členoma 3d(4) in 10(3) navedene direktive;

(g) spremljanje ukrepov držav članic za prilagoditev neizogibnim posledicam podnebnih sprememb in poročanje o njih;

(h) ocenjevanje napredka držav članic pri izpolnjevanju obveznosti iz Odločbe št. 406/2009/ES;

(i) zbiranje informacij in podatkov, potrebnih za podporo oblikovanja in ocene prihodnje politike Unije o podnebnih spremembah.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a) strategije Unije in njenih držav članic za razvoj z nizkimi emisijami ogljika ter vse njihove posodobitve v skladu s Sklepom 1/CP.16;

(b) emisije toplogrednih plinov iz Priloge I iz sektorjev in virov ter odstranitve po ponorih, zajete v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov v skladu s členom 4(1)(a) UNFCCC in izpuščene znotraj ozemelj držav članic;

(c) emisije toplogrednih plinov, ki spadajo na področje uporabe člena 2(1) Odločbe št. 406/2009/ES;

(d) emisije toplogrednih plinov iz morskih plovil, ki pristajajo v morskih pristaniščih držav članic;

(e) vplive na podnebje, ki niso povezani s CO2, ampak z drugimi emisijami iz civilnega letalskega prometa;

(f) projekcije Unije in držav članic v zvezi z antropogenimi emisijami toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih ter politike in ukrepe držav članic;

(g) združeno finančno in tehnološko podporo državam v razvoju ter tako podporo za posamezne projekte in države;

(h) uporabo prihodkov z dražb pravic v skladu s členoma 3d(1) in (2) ter 10(1) Direktive 2003/87/ES;

(i) ukrepe držav članic na nacionalni in regionalni ravni za prilagajanje podnebnim spremembam.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „potencial globalnega segrevanja“ plina pomeni celotni prispevek h globalnemu segrevanju zaradi emisij ene enote tega plina v primerjavi z eno enoto referenčnega plina, tj. ogljikovega dioksida, ki mu je dodeljena vrednost 1;

(2) „nacionalni sistem evidenc“ pomeni sistem institucionalnih, pravnih in postopkovnih ureditev, vzpostavljenih v državi članici, za ocenjevanje antropogenih emisij po virih in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki niso zajeti v okviru Montrealskega protokola, ter za sporočanje in arhiviranje informacij iz evidenc v skladu s Sklepom 19/CMP.1 konference pogodbenic UNFCCC kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola („Sklep 19/CMP.1“) ali v skladu z drugimi pomembnimi sklepi na podlagi UNFCCC ali Kjotskega protokola;

(3) „pristojni organi za evidence“ pomenijo vse organe, ki so v okviru nacionalnega sistema evidenc države članice zadolženi za pripravo evidenc toplogrednih plinov;

(4) „zagotavljanje kakovosti“ pomeni organiziran sistem postopkov za preverjanje, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev kakovosti podatkov ter sporočanje čim boljših ocen in informacij v podporo učinkovitosti programa kontrole kakovosti in v pomoč državam članicam;

(5) „kontrola kakovosti“ pomeni sistem rednih tehničnih dejavnosti za merjenje in nadzor kakovosti zbranih informacij in ocen, da se zagotovijo celovitost, pravilnost in popolnost podatkov, opredelijo in odpravijo napake in opustitve, dokumentirajo in arhivirajo podatki in drugo uporabljeno gradivo ter evidentirajo vse dejavnosti zagotavljanja kakovosti;

(6) „kazalnik“ pomeni kvantitativni ali kvalitativni faktor ali spremenljivko, ki omogoča boljše razumevanje napredka pri izvajanju politik ali ukrepov ter trendov na področju emisij toplogrednih plinov;

(7) „enota dodeljene količine“ ali „AAU“ je enota, ki se izda v skladu z ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1 konference pogodbenic UNFCCC kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola („Sklep 13/CMP.1“);

(8) „enota odstranjevanja“ ali „RMU“ pomeni enoto, ki se izda v skladu z ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1 ali drugih pomembnih sklepov na podlagi UNFCCC ali sklepov organov Kjotskega protokola;

(9) „enota zmanjšanja emisij“ ali „ERU“ pomeni enoto, ki se izda v skladu z ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1 in pomembnimi sklepi, sprejetimi na podlagi UNFCCC ali Kjotskega protokola;

(10) „potrjeno zmanjšanje emisij“ ali „CER“ pomeni enoto, ki se izda v skladu s členom 12 Kjotskega protokola in zahtevami na podlagi navedenega člena ter ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1;

(11) „nacionalni register“ pomeni register v obliki standardizirane elektronske zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o izdajanju, posedovanju, prenašanju, pridobivanju, preklicevanju in umiku ERU, CER, AAU in RMU ter prenosu ERU, CER in AAU v naslednje obdobje;

(12) „politike in ukrepi“ pomenijo vse instrumente politike ter upravne in zakonodajne instrumente, ki so namenjeni izvajanju zavez iz člena 4(2)(a) in (b) UNFCCC, vključno z instrumenti, katerih glavni cilj ni omejevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov;

(13) „nacionalni sistem za politike in ukrepe ter projekcije“ pomeni sistem institucionalnih, pravnih in postopkovnih ureditev, vzpostavljenih v državi članici, za poročanje o politikah in ukrepih ter za pripravo projekcij antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, kot se zahteva v skladu s členom 13 te uredbe, in poročanje o teh projekcijah;

(14) „predhodna ocena politik in ukrepov“ pomeni oceno predvidenih učinkov politike ali ukrepa v prihodnosti;

(15) „naknadna ocena politik in ukrepov“ pomeni oceno preteklih učinkov politike ali ukrepa;

(16) „projekcije brez ukrepov“ pomenijo projekcije antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, iz katerih so izključeni učinki vseh politik in ukrepov, načrtovanih, sprejetih ali izvajanih po letu, ki je izbrano za izhodišče zadevne projekcije;

(17) „projekcije z ukrepi“ pomenijo projekcije antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, ki zajemajo učinke sprejetih in izvajanih politik in ukrepov na zmanjšanje toplogrednih plinov;

(18) „projekcije z dodatnimi ukrepi“ pomenijo projekcije antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, ki zajemajo učinke sprejetih ter izvajanih politik in ukrepov za blažitev podnebnih sprememb ter načrtovanih politik in ukrepov na zmanjšanje toplogrednih plinov;

(19) „analiza občutljivosti“ pomeni preučitev algoritma modela ali predpostavke za ocenitev občutljivosti ali stabilnosti izhodnih podatkov modela glede na spremembe vhodnih podatkov ali temeljnih predpostavk. Izvaja se tako, da se spreminjajo vhodne vrednosti ali enačbe modela, nato pa se opazuje, kako se na podlagi tega spreminjajo izhodni podatki modela;

(20) „pomoč za blažitev podnebnih sprememb“ pomeni podporo za dejavnosti v državah v razvoju, s katerimi se prispeva k cilju ustalitev koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem;

(21) „pomoč za prilagajanje podnebnim spremembam“ pomeni podporo za dejavnosti v državah v razvoju, katerih cilj je zmanjšati ranljivost človeških ali naravnih sistemov zaradi vpliva podnebnih sprememb in tveganj, povezanih s podnebjem, in sicer z ohranjanjem ali povečevanjem sposobnosti prilagajanja in odpornosti držav v razvoju;

(22) „tehnični popravki“ pomenijo prilagoditve ocen nacionalnih evidenc toplogrednih plinov v okviru pregleda v skladu s členom 20 te uredbe, kadar so predloženi podatki iz evidenc nepopolni ali niso pripravljeni v skladu z mednarodnimi pravili ali pravili ali smernicami Unije, pri čemer bodo te prilagoditve ocen nadomestile prvotno predložene ocene;

(23) „preračuni“ v skladu v smernicami UNFCCC v zvezi s poročanjem pomenijo postopek za ponovno oceno antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih v predhodno predložnih evidencah zaradi sprememb metodologije, sprememb načina pridobitve ter uporabe emisijskih faktorjev in podatkov o dejavnostih ali vključitve novih kategorij virov in ponorov.

Poglavje 2

Strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika

Člen 4

Strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika

1. Vsaka država članica, v imenu Unije pa Komisija, oblikuje in izvaja strategijo za razvoj z nizkimi emisijami ogljika, da prispeva k:

(a) preglednemu in natančnemu spremljanju dejanskega in predvidenega napredka držav članic, vključno s prispevkom ukrepov Unije, pri izpolnjevanju obveznosti Unije in njenih držav članic iz UNFCCC, ki se nanašajo na omejevanje ali zmanjševanje antropogenih emisij toplogrednih plinov;

(b) izpolnjevanju zavez držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz Odločbe št. 406/2009/ES ter doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij in povečanja odstranjevanja po ponorih v vseh sektorjih v skladu s ciljem Unije, da se do leta 2050 emisije zmanjšajo za 80 do 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, v okviru zmanjšanj, ki jih morajo po mnenju IPCC doseči države v razvoju kot celota.

2. Države članice svoje strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika Komisiji predložijo eno leto po začetku veljavnosti te uredbe ali v skladu s kakršnimi koli časovnimi razporedi, dogovorjenimi na mednarodni ravni v okviru procesa UNFCCC.

3. Komisija in države članice takoj objavijo svoje strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika in vse njihove posodobitve.

Poglavje 3

Poročanje o preteklih emisijah toplogrednih plinov in odstranitvah

Člen 5

Nacionalni sistemi evidenc

1. Države članice vzpostavijo in upravljajo nacionalne sisteme evidenc ter si prizadevajo za njihovo stalno izboljševanje, da ocenijo antropogene emisije toplogrednih plinov po virih in po ponorih odstranjene toplogredne pline iz Priloge I k tej uredbi ter zagotovijo pravočasnost, preglednost, točnost, enotnost, primerljivost in popolnost svojih evidenc toplogrednih plinov.

2. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi pristojni organi za evidence dostop do naslednjih elementov in da njihov nacionalni sistem evidenc tem organom omogoča dostop do teh elementov:

(a) podatkov in metod, o katerih se poroča za dejavnosti in naprave iz Direktive 2003/87/ES, za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov, da se zagotovi skladnost sporočenih emisij toplogrednih plinov v okviru sistema Unije za trgovanje z emisijami in v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov;

(b) podatkov, ki se zberejo v okviru sistemov poročanja o fluoriranih plinih v različnih sektorjih, vzpostavljenih v skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 842/2006, za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov;

(c) emisij, temeljnih podatkov in metodologij, o katerih poročajo industrijski kompleksi v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006, za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov;

(d) podatkov, o katerih se poroča v skladu z Uredbo (ES) št. 1099/2008.

3. Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi za evidence izvajajo naslednji dejavnosti in da njihov nacionalni sistem evidenc tem organom omogoča izvajanje teh dejavnosti:

(a) uporabo sistemov poročanja, vzpostavljenih v skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 842/2006, z namenom izboljšanja ocene fluoriranih plinov v njihovih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov;

(b) izvajanje letnih pregledov skladnosti iz člena 7(1)(l) in (m) te uredbe.

Člen 6

Sistem evidenc Unije

Vzpostavi se sistem evidenc Unije, s katerim se zagotovi pravočasnost, preglednost, točnost, enotnost, primerljivost in popolnost nacionalnih evidenc glede na evidence toplogrednih plinov Unije. Komisija ta sistem upravlja, vzdržuje in si prizadeva za njegovo stalno izboljševanje, kar vključuje:

(a) program zagotavljanja kakovosti in kontrole kakovosti, ki vključuje določitev ciljev kakovosti ter pripravo načrta zagotavljanja in kontrole kakovosti evidenc. Komisija državam članicam pomaga pri izvajanju njihovih programov zagotavljanja kakovosti in kontrole kakovosti;

(b) postopek za ocenjevanje podatkov, ki jih v nacionalnih evidencah ni, v posvetovanju z zadevno državo članico;

(c) letni strokovni pregled evidenc toplogrednih plinov držav članic.

Člen 7

Evidence toplogrednih plinov

1. Države članice do 15. januarja vsako leto („leto X“) določijo in Komisiji sporočijo:

(a) svoje antropogene emisije toplogrednih plinov iz Priloge I k tej uredbi in antropogene emisije toplogrednih plinov iz člena 2(1) Odločbe št. 406/2009/ES za leto X – 2. Brez poseganja v poročanje o toplogrednih plinih iz Priloge I k tej uredbi se za namene člena 3 in člena 7(1) Odločbe št. 406/2009/ES šteje, da so emisije ogljikovega dioksida (CO2) iz vrste virov IPCC „1A3a – Civilni letalski promet“ enake nič;

(b) podatke o svojih antropogenih emisijah ogljikovega monoksida (CO), žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in hlapnih organskih spojin (HOS), ki se sporočajo tudi v skladu s členom 7 Direktive 2001/81/ES, za leto X – 2;

(c) svoje antropogene emisije toplogrednih plinov po virih in po ponorih odstranjen CO2, ki so posledica LULUCF, za leto X – 2;

(d) svoje antropogene emisije toplogrednih plinov po virih in po ponorih odstranjen CO2, ki so posledica dejavnosti LULUCF, v skladu s Kjotskim protokolom ter informacije glede obračunavanja teh emisij toplogrednih plinov in odstranjevanja zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v skladu s členom 3(3) Kjotskega protokola in členom 3(4) Kjotskega protokola, kadar se države članice odločijo za njegovo uporabo, in ustrezne odločitve na njegovi podlagi za obdobje med letoma 2008 in X – 2. Države članice, ki so izbrale vključitev gospodarjenja s polji, gospodarjenja s pašniki in obnove vegetacije v obračunavanje v skladu s členom 3(4) Kjotskega protokola, poročajo tudi o emisijah toplogrednih plinov po virih in odstranitvah po ponorih za vsako takšno dejavnost za leto 1990;

(e) vse spremembe informacij iz točk (a) do (d) za leta med letoma 1990 in X – 3, pri čemer navedejo tudi razloge za te spremembe;

(f) informacije o kazalnikih za leto X – 2;

(g) informacije iz nacionalnega registra o izdajanju, pridobivanju, posedovanju, prenašanju, preklicevanju, umikanju in prenosu v naslednje obdobje AAU, RMU, ERU in CER za leto X – 1;

(h) povzetek informacij o izvedenih prenosih iz člena 3(4) in (5) Odločbe št. 406/2009/ES za leto X – 1;

(i) informacije o uporabi skupnega izvajanja, mehanizma čistega razvoja in mednarodnega trgovanja z emisijami v skladu s členi 6, 12 in 17 Kjotskega protokola ali katerega koli drugega prožnega mehanizma iz drugih instrumentov, sprejetih na konferenci pogodbenic UNFCCC ali na konferenci pogodbenic UNFCCC kot sestanku pogodbenic Kjotskega protokola, za izpolnjevanje njihovih obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij v skladu s členom 2 Odločbe št. 2002/358/ES[21] in Kjotskim protokolom ali kakršnih koli prihodnjih obveznosti na podlagi UNFCCC ali Kjotskega protokola za leto X – 2;

(j) informacije o ukrepih, sprejetih za izboljšanje ocen evidenc, zlasti za področja evidenc, ki so se prilagajala ali za katera so bila po strokovnih pregledih predložena priporočila;

(k) dejansko ali ocenjeno dodelitev preverjenih emisij, sporočenih za naprave in dejavnosti v skladu z Direktivo 2003/87/ES, za vrste virov v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov ter delež teh preverjenih emisij glede na vse sporočene emisije toplogrednih plinov za te vrste virov za leto X – 2;

(l) rezultate pregledov v zvezi s skladnostjo emisij, sporočenih za evidence toplogrednih plinov, za leto X – 2, skupaj s:

(i)      preverjenimi emisijami, sporočenimi v skladu z Direktivo 2003/87/ES;

(ii)      emisijami, sporočenimi na ravni industrijskih kompleksov v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006;

(m) rezultate pregledov v zvezi s skladnostjo dejavnosti, osnovnih podatkov in predpostavk, uporabljenih za oceno emisij pri pripravi evidenc toplogrednih plinov, za leto X – 2, skupaj s:

(i)      podatki in predpostavkami, uporabljenimi za pripravo evidenc onesnaževal zraka v skladu z Direktivo 2001/81/ES;

(ii)      podatki, sporočenimi v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 842/2006;

(iii)     podatki o energiji, sporočenimi v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1099/2008 in njeno Prilogo B;

(n) opis vseh sprememb nacionalnega sistema evidenc;

(o) opis vseh sprememb nacionalnega registra;

(p) vse druge elemente poročila o nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, potrebne za pripravo poročila o evidencah toplogrednih plinov Unije, kot so informacije o načrtu držav članic za zagotavljanje kakovosti in kontrolo kakovosti, ocena splošne negotovosti in splošna ocena popolnosti.

V prvem letu poročanja na podlagi te uredbe države članice Komisijo obvestijo, ali nameravajo uporabiti določbe člena 3(4) in (5) Odločbe št. 406/2009/ES.

2. Države članice do 15. marca vsako leto Komisiji predložijo popolno in posodobljeno poročilo o nacionalnih evidencah. Takšno poročilo vsebuje vse informacije, določene v odstavku 1 tega člena, in vse poznejše posodobitve teh informacij.

3. Države članice Sekretariatu UNFCCC do 15. aprila vsako leto predložijo nacionalne evidence, ki vsebujejo enake informacije, kot so predložene Komisiji v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4. Komisija v sodelovanju z državami članicami vsako leto pripravi evidence toplogrednih plinov Unije in poročilo o evidencah toplogrednih plinov Unije, ki jih do 15. aprila vsako leto predloži Sekretariatu UNFCCC.

5. Komisija je v skladu s členom 29 te uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov za:

(a) dodajanje snovi na seznam toplogrednih plinov iz Priloge I k tej uredbi ali črtanje snovi s tega seznama;

(b) določanje zahtev za spremljanje in poročanje o LULUCF v skladu s kakršnim koli novim mednarodnim sporazumom ali zakonodajnim aktom, sprejetim na podlagi člena 9 Odločbe št. 406/2009/ES.

Člen 8

Okvirne evidence toplogrednih plinov

Države članice do 31. julija vsako leto („leto X“) Komisiji predložijo okvirne evidence toplogrednih plinov za leto X – 1. Komisija na podlagi okvirnih evidenc toplogrednih plinov držav članic ali po potrebi na podlagi svojih ocen vsako leto pripravi okvirne evidence toplogrednih plinov Unije. Komisija te informacije objavi do 30. septembra vsako leto.

Člen 9

Postopki za pripravo ocen emisij

1. Komisija izvede začetni pregled podatkov, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7(1) te uredbe, da preveri njihovo popolnost in ugotovi morebitne težave. Rezultate v šestih tednih od roka za predložitev pošlje državam članicam. Države članice odgovore na morebitna vprašanja na podlagi začetnega pregleda predložijo skupaj s končnimi evidencami za leto X – 2, in sicer do 15. marca.

2. Kadar država članica do 15. marca ne odgovori na vprašanja Komisije ali ne predloži popolnih ocen evidenc, potrebnih za pripravo evidenc Unije, Komisija pripravi ocene, ki se uporabijo namesto ustreznih ocen v evidencah države članice. Komisija v ta namen uporabi metode, skladne s smernicami, ki se uporabljajo za pripravo nacionalnih evidenc toplogrednih plinov.

Člen 10

Poročanje o emisijah CO2 iz pomorskega prometa

1. Komisija je v skladu s členom 29 te uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranega akta, da se določijo zahteve za spremljanje emisij CO2 iz pomorskega prometa, povezanih z morskimi plovili, ki pristajajo v morskih pristaniščih držav članic, in poročanja o njih. Sprejete zahteve za spremljanje in poročanje so skladne z zahtevami, dogovorjenimi v okviru UNFCCC, in po možnosti z zahtevami, ki veljajo za plovila v okviru IMO ali na podlagi zakonodaje Unije, ki ureja emisije toplogrednih plinov iz pomorskega prometa. Kolikor je mogoče, se pri zahtevah za spremljanje in poročanje čim bolj zmanjša delovna obremenitev držav članic, tudi s centralnim zbiranjem in vzdrževanjem podatkov.

2. Kadar se sprejme akt v skladu z odstavkom 1, države članice do 15. januarja vsako leto („leto X“) za leto X – 2 določijo emisije CO2 iz pomorskega prometa v skladu z navedenim aktom in jih sporočijo Komisiji.

Poglavje 4

Registri

Člen 11

Vzpostavitev in upravljanje registrov

1. Unija in države članice vzpostavijo in vzdržujejo registre za točno obračunavanje izdajanja, posedovanja, prenašanja, pridobivanja, preklicevanja, umika ter prenosa v naslednje obdobje AAU, RMU, ERU in CER. Države članice lahko te registre uporabijo tudi za točno obračunavanje enot iz člena 11a(5) Direktive 2003/87/ES.

2. Unija in države članice lahko svoje registre vzdržujejo prek združenega sistema skupaj z eno ali več drugimi državami članicami.

3. Podatki iz odstavka 1 tega člena so na voljo centralnemu administratorju, imenovanemu v skladu s členom 20 Direktive 2003/87/ES.

4. Komisija je v skladu s členom 29 te uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranega akta za vzpostavitev registra Unije iz odstavka 1 tega člena.

Člen 12

Umik enot v skladu s Kjotskim protokolom

1. Države članice po zaključku pregleda svojih nacionalnih evidenc v skladu s Kjotskim protokolom za vsako leto prvega ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola, vključno z rešitvami vseh vprašanj glede izvajanja, iz registra umaknejo enote AAU, RMU, ERU in CER, ki so enakovredne njihovim neto emisijam v navedenem letu.

2. Države članice za zadnje leto ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola enote umaknejo iz registra pred koncem dodatnega obdobja za izpolnitev obveznosti iz Sklepa 11/CMP.1 konference pogodbenic UNFCCC kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola.

Poglavje 5

Poročanje o politikah in ukrepih ter o projekcijah antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih

Člen 13

Nacionalni sistemi za politike, ukrepe in projekcije

1. Države članice in Komisija najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe vzpostavijo nacionalne sisteme za poročanje o politikah in ukrepih ter za pripravo projekcij antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih in poročanje o njih, pri čemer te sisteme upravljajo in si prizadevajo za njihovo nenehno izboljševanje. Ti nacionalni sistemi vključujejo vse institucionalne, pravne in postopkovne ureditve, vzpostavljene v državi članici in Uniji, za ocenjevanje politike in pripravo projekcij antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih.

2. Njihov cilj je zagotoviti pravočasnost, preglednost, točnost, enotnost, primerljivost in popolnost sporočenih informacij o politikah in ukrepih ter projekcijah antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, kot je določeno v členih 14 in 15 te uredbe, vključno z uporabo podatkov, metod in modelov ter izvajanjem dejavnosti zagotavljanja kakovosti, kontrole kakovosti in analize občutljivosti.

Člen 14

Poročanje o politikah in ukrepih

1. Države članice do 15. marca vsako leto („leto X“) Komisiji predložijo:

(a) opis svojega nacionalnega sistema za poročanje o politikah in ukrepih ter za pripravo projekcij antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih in poročanje o njih v skladu s členom 13(1) te uredbe ali informacije o morebitnih spremembah navedenega sistema, kadar je bil takšen opis že predložen;

(b) vse dodatne informacije ali posodobitve v zvezi s strategijami za razvoj z nizkimi emisijami ogljika iz člena 4 te uredbe ter informacije o napredku pri izvajanju teh strategij;

(c) informacije o nacionalnih politikah in ukrepih ter o izvajanju politik in ukrepov Unije, ki omejujejo ali zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov po virih ali povečujejo odstranjevanje po ponorih, predstavljenih na sektorski osnovi za vsak toplogredni plin iz Priloge I k tej uredbi. Te informacije vsebujejo sklicevanja na veljavne nacionalne politike ali politike Unije, zlasti na področju kakovosti zraka, in vključujejo:

(i)      cilj politike ali ukrepa in kratek opis politike ali ukrepa;

(ii)      vrsto instrumenta politike;

(iii)     stanje izvajanja;

(iv)     kazalnike za spremljanje in ocenjevanje napredka v določenem obdobju;

(v)     količinske ocene učinkov na emisije toplogrednih plinov po virih in   in njihovo odstranjevanje po ponorih, razdeljene na:

– rezultate predhodne ocene učinkov vsake politike in ukrepa. Predložijo se ocene za zaporedna 4 leta po letu X, ki se končajo z 0 ali 5, pri čemer se ločuje med toplogrednimi plini iz Direktive 2003/87/ES in toplogrednimi plini iz Odločbe št. 406/2009/ES;

– rezultate naknadne ocene učinkov vsake politike in ukrepa za blažitev podnebnih sprememb, kadar se izvajajo, pri čemer se ločuje med toplogrednimi plini iz Direktive 2003/87/ES in toplogrednimi plini iz Odločbe št. 406/2009/ES;

(vi)     ocene predvidenih stroškov politik in ukrepov ter, če je primerno, ocene dejanskih stroškov politik in ukrepov;

(vii)    vsa sklicevanja na oceno in tehnična poročila, na katerih temelji, iz odstavka 2 tega člena;

(d) informacije o izvajanih ali načrtovanih nacionalnih politikah in ukrepih za izvajanje ustrezne zakonodaje Unije ter informacije o nacionalnih postopkih usklajevanja in izvrševanja;

(e) informacije iz člena 6(1)(d) Odločbe št. 406/2009/ES;

(f) informacije o obsegu, v katerem ukrepi držav članic dejansko predstavljajo pomemben element prizadevanj na nacionalni ravni, ter obsegu, v katerem načrtovana uporaba skupnega izvajanja, mehanizma čistega razvoja in mednarodnega trgovanja z emisijami dopolnjuje domače ukrepe, v skladu z ustreznimi določbami Kjotskega protokola in sklepov, sprejetih na njegovi podlagi.

2. Države članice v elektronski obliki objavijo vse ocene stroškov in učinkov nacionalnih politik in ukrepov ter vse informacije o izvajanju politik in ukrepov Unije, ki omejujejo ali zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov po virih ali povečujejo odstranjevanje po ponorih, skupaj z vsemi tehničnimi poročili, na katerih te ocene temeljijo. Vključevati morajo opise modelov in uporabljenih metodoloških pristopov, opredelitev in temeljnih predpostavk.

Člen 15

Poročanje o projekcijah

1. Države članice Komisiji do 15. marca vsako leto („leto X“) sporočijo nacionalne projekcije antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, organizirane po plinih in sektorjih. Navedene projekcije vključujejo količinske ocene za zaporedna 4 leta po letu X, ki se končajo z 0 ali 5. Nacionalne projekcije upoštevajo vse politike in ukrepe, sprejete na ravni Unije, ter vključujejo:

(a) projekcije brez ukrepov, projekcije z ukrepi in projekcije z dodatnimi ukrepi;

(b) projekcije vseh toplogrednih plinov in ločene ocene za projekcije emisij toplogrednih plinov za vire emisij iz Direktive 2003/87/ES in Odločbe št. 406/2009/ES;

(c) jasno opredelitev nacionalnih in regionalnih politik in ukrepov ter politik in ukrepov Unije, vključenih v projekcije antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih. Kadar takšne politike in ukrepi niso vključeni, je to jasno navedeno in obrazloženo;

(d) rezultate analize občutljivosti, izvedene za projekcije;

(e) vsa ustrezna sklicevanja na oceno in tehnična poročila, na katerih te ocene temeljijo, iz odstavka 3 tega člena.

2. Kadar država članica ne predloži popolnih projekcij do 15. marca vsako leto, lahko Komisija pripravi ocene, ki so potrebne za pripravo projekcij Unije.

3. Države članice v elektronski obliki objavijo svoje nacionalne projekcije emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, skupaj z vsemi tehničnimi poročili, na katerih te projekcije temeljijo. Te morajo vključevati opise modelov in uporabljenih metodoloških pristopov, opredelitev in temeljnih predpostavk.

Poglavje 6

Poročanje o drugih informacijah v zvezi s podnebnimi spremembami

Člen 16

Poročanje o nacionalnih prilagoditvenih ukrepih

Države članice Komisiji do 15. marca vsako leto sporočijo informacije o svojih izvajanih ali načrtovanih ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam, zlasti o nacionalnih ali regionalnih strategijah in prilagoditvenih ukrepih. Te informacije vključujejo dodelitev proračunskih sredstev po sektorjih politike ter za vsak prilagoditveni ukrep glavni cilj, vrsto instrumenta, stanje izvajanja in kategorijo vpliva na podnebne spremembe (kot so poplave, dvig morske gladine, ekstremne temperature, suša in izjemni vremenski pojavi).

Člen 17

Poročanje o finančni in tehnološki podpori državam v razvoju

Države članice do 15. marca vsako leto („leto X“) Komisiji na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov sporočijo:

(a) informacije o finančni podpori, dodeljeni in izplačani državam v razvoju na podlagi UNFCCC za leto X – 1, o finančni podpori, dodeljeni za leto X, in o načrtovanem zagotavljanju podpore. Sporočene informacije vključujejo:

(i)      informacijo, ali so finančna sredstva, ki jih je država članica zagotovila državam v razvoju, nova in dodatna, kar zadeva UNFCCC, ter kako je bilo to izračunano;

(ii)      informacije o vseh finančnih sredstvih, ki jih je država članica dodelila in so povezana z izvajanjem UNFCCC, po vrsti kanala, kot so dvostranski, regionalni ali drugi večstranski kanal;

(iii)     kvantitativne informacije o finančnih tokovih na podlagi tako imenovanih kazalnikov za pomoč za blažitev podnebnih sprememb v okviru konvencij iz Ria („kazalniki iz Ria“), ki jih je uvedla skupina za razvojno pomoč pri OECD, ter metodološke informacije v zvezi z izvajanjem metodologije kazalnikov iz Ria za podnebne spremembe;

(iv)     podrobne informacije o pomoči, ki jo zagotavljata javni in zasebni sektor državam v razvoju, ki so posebej ranljive zaradi posledic podnebnih sprememb in se nanje težko prilagajajo;

(v)     podrobne informacije o pomoči, ki jo zagotavljata javni in zasebni sektor državam v razvoju za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov;    

(b) informacije o dejavnostih države članice v zvezi s prenosom tehnologije na države v razvoju na podlagi UNFCCC in o tehnologijah, ki so bile prenesene za leto X – 1, informacije o načrtovanih dejavnostih v zvezi s prenosom tehnologije na države v razvoju na podlagi UNFCCC in o tehnologijah, ki bodo prenesene za leto X in naslednja leta. Vključevati morajo informacije o tem, ali je bila prenesena tehnologija uporabljena za blažitev posledic podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje, o državi prejemnici, znesku zagotovljene podpore in vrsti prenesene tehnologije.

Člen 18

Poročanje o uporabi prihodkov z dražb in dobropisi iz projektov

1. Države članice do 15. marca vsako leto („leto X“) za leto X – 1 Komisiji predložijo:

(a) natančno opravičilo iz člena 6(2) Odločbe št. 406/2009/ES;

(b) informacije o uporabi prihodkov v letu X – 1, ki jih je država članica pridobila s prodajo pravic na dražbi v skladu s členom 10(1) Direktive 2003/87/ES. Te informacije vključujejo tudi posebne in podrobne informacije o uporabi 50 % prihodkov in iz tega izhajajočih ukrepov, pri čemer se opredeli kategorija takšnih ukrepov v skladu s členom 10(3) Direktive 2003/87/ES in navede zadevna država ali regija prejemnica;

(c) informacije o uporabi vseh prihodkov, ki jih je država članica pridobila s prodajo pravic za letalstvo na dražbi v skladu s členom 3d(1) ali (2) Direktive 2003/87/ES;

(d) informacije iz člena 6(1)(b) Odločbe št. 406/2009/ES in informacije o tem, kako njihova nakupna politika podpira doseganje mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah.

2. Kadar države članice za namene iz členov 3d(4) in 10(3) Direktive 2003/87/ES uporabijo znesek, enak pridobljenim prihodkom z dražb, za ta znesek veljajo zahteve iz odstavka 1(b) in (c) tega člena.

3. Prihodki z dražb, ki v času, ko država članica Komisiji predloži poročilo v skladu s tem členom, niso izplačani, se količinsko opredelijo in sporočijo v poročilih za naslednja leta.

4. Države članice objavijo poročila, ki jih predložijo Komisiji v skladu s tem členom.

Člen 19

Dvoletna poročila in nacionalna sporočila

1. Unija in države članice Sekretariatu UNFCCC predložijo dvoletna poročila v skladu s Sklepom 1/CP.16 in nacionalna sporočila v skladu s členom 12 UNFCCC.

2. Države članice dvoletna poročila in nacionalna sporočila predložijo tudi Komisiji.

Poglavje 7

Strokovni pregled Unije v zvezi z emisijami toplogrednih plinov

Člen 20

Strokovni pregled evidenc

1. Komisija izvede začetni strokovni pregled podatkov iz nacionalnih evidenc, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 7(2) te uredbe, da se določijo dodeljene letne emisije, kot je določeno v členu 3(2) Odločbe št. 406/2009/ES.

2. Za spremljanje doseganja zmanjšanja ali omejitve emisij toplogrednih plinov v državah članicah v skladu s členom 3 Odločbe št. 406/2009/ES in vseh drugih ciljev zmanjšanja ali omejitve emisij toplogrednih plinov, določenih v zakonodaji Unije, Komisija izvaja letne strokovne preglede podatkov iz nacionalnih evidenc, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 7(2) te uredbe, pri čemer začne s podatki, sporočenimi za leto 2013.

3. Začetni in letni strokovni pregledi zajemajo:

(a) preglede za preverjanje preglednosti, točnosti, enotnosti, primerljivosti in popolnosti predloženih informacij;

(b) preglede za opredelitev primerov, ko podatki iz evidence niso pripravljeni skladno s smernicami iz UNFCCC ali pravili Unije, in

(c) po potrebi izračun s tem povezanih potrebnih tehničnih popravkov.

4. Komisija je v skladu s členom 29 te uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da se določijo pravila izvajanja strokovnih pregledov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, vključno z nalogami iz odstavka 3 tega člena.

5. Komisija sprejme izvedbeni akt, da določi skupno količino emisij za zadevno leto na podlagi popravljenih podatkov iz evidenc po končanem zadevnem letnem pregledu.

6. Podatki za posamezno državo članico, kot so v registrih, vzpostavljenih v skladu s členom 11 Odločbe št. 406/2009/ES in členom 19 Direktive 2003/87/ES, zabeleženi en mesec po datumu objave izvedbenega akta, sprejetega na podlagi odstavka 5 tega člena, vključno s spremembami takšnih podatkov zaradi uporabe prilagodljivosti s strani zadevne države članice v skladu s členoma 3 in 5 Odločbe št. 406/2009/ES, so pomembni za uporabo člena 7(1) Odločbe št. 406/2009/ES.

Člen 21

Obravnavanje posledic preračunov

1. Po izvedbi strokovnega pregleda podatkov iz evidenc za leto 2020 v skladu s členom 20 te uredbe Komisija z enačbo iz Priloge II k tej uredbi izračuna preračunano skupno količino emisij toplogrednih plinov za posamezno državo članico.

2. Brez poseganja v člen 31(2) te uredbe Komisija preračunano skupno količino iz odstavka 1 tega člena med drugim uporabi, ko predlaga cilje za zmanjšanje ali omejitev emisij za posamezno državo članico za obdobje po letu 2020 v skladu s členom 14 Odločbe št. 406/2009/ES.

3. Komisija takoj objavi rezultate izračunov v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Poglavje 8

Ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju obveznosti Unije in mednarodnih obveznosti

Člen 22

Ocenjevanje napredka

1. Komisija na podlagi informacij, sporočenih v skladu s členi 7, 8, 11 in 15 do 18 te uredbe, in po posvetovanju z državami članicami za določitev, ali je bil dosežen zadosten napredek, vsako leto oceni napredek Unije in njenih držav članic pri izpolnjevanju naslednjih obveznosti:

(a) obveznosti iz člena 4 UNFCCC in člena 3 Kjotskega protokola, kot so podrobneje opredeljene v sklepih, sprejetih na konferenci pogodbenic UNFCCC kot sestanku pogodbenic Kjotskega protokola;

(b) obveznosti iz člena 3 Odločbe št. 406/2009/ES.

2. Komisija vsaki dve leti oceni skupni vpliv letalskega prometa na svetovno podnebje, tudi zaradi emisij, ki niso CO2, na primer dušikovih oksidov, ter učinkov, kot je krepitev cirusov, na podlagi podatkov o emisijah, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 te uredbe, ter izboljša to količinsko opredelitev s sklicevanjem na znanstvene dosežke in podatke o letalskem prometu, kot je ustrezno.

3. Komisija do 31. oktobra vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem povzame ugotovitve iz ocen iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Člen 23

Poročilo o dodatnem obdobju za izpolnitev obveznosti iz Kjotskega protokola

Unija in vse države članice predložijo Sekretariatu UNFCCC poročilo o dodatnem obdobju za izpolnitev obveznosti iz odstavka 3 Sklepa 13/CMP.1 ob izteku tega obdobja.

Poglavje 9

Sodelovanje in podpora

Člen 24

Sodelovanje med državami članicami in Unijo

Države članice in Unija sodelujejo in se usklajujejo v zvezi z obveznostmi iz te uredbe, in sicer v zvezi s:

(a) pripravo evidenc toplogrednih plinov Unije in poročila o evidencah toplogrednih plinov Unije na podlagi člena 7(4) te uredbe;

(b) pripravo nacionalnega sporočila za Unijo v skladu s členom 12 UNFCCC in dvoletnega poročila v skladu s Sklepom 1/CP.16;

(c) postopki pregledovanja in usklajevanja na podlagi UNFCCC in Kjotskega protokola v skladu z vsemi veljavnimi sklepi, sprejetimi na podlagi UNFCCC ali Kjotskega protokola, ter postopki Unije za pregled evidenc toplogrednih plinov držav članic iz člena 20 te uredbe;

(d) vsemi prilagoditvami v skladu s členom 5(2) Kjotskega protokola ali po postopku pregleda Unije iz člena 20 te uredbe ali drugimi spremembami evidenc in poročil o evidencah, ki so bili ali bodo predloženi Sekretariatu UNFCCC;

(e) pripravo okvirnih evidenc toplogrednih plinov Unije na podlagi člena 8 te uredbe;

(f) poročanjem v zvezi z umikom AAU, CER, ERU ali RMU po dodatnem obdobju iz odstavka 14 Sklepa 13/CMP.1 za izpolnitev obveznosti v skladu s členom 3(1) Kjotskega protokola.

Člen 25

Vloga Evropske agencije za okolje

Evropska agencija za okolje Komisiji pomaga pri izvajanju členov 6 do 10, 13 do 20, 22 in 23 te uredbe v skladu s svojim letnim delovnim programom. To vključuje pomoč pri:

(a) pripravi evidenc toplogrednih plinov Unije in poročila o evidencah toplogrednih plinov Unije;

(b) izvajanju programov zagotavljanja kakovosti in kontrole kakovosti, da se pripravijo evidence toplogrednih plinov Unije;

(c) pripravi ocen podatkov, o katerih se ne poroča v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov;

(d) izvajanju letnega strokovnega pregleda;

(e) pripravi okvirnih evidenc toplogrednih plinov Unije;

(f) pripravi informacij o projekcijah ter politikah in ukrepih, o katerih države članice poročajo;

(g) izvajanju postopkov za zagotavljanje kakovosti in kontrolo kakovosti glede informacij o projekcijah ter politikah in ukrepih, o katerih države članice poročajo;

(h) pripravi ocen za podatke o projekcijah, o katerih države članice ne poročajo;

(i) pripravi podatkov, potrebnih za letno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki ga pripravi Komisija;

(j) razširjanju informacij, zbranih v skladu s to uredbo, vključno z vodenjem in posodabljanjem zbirke podatkov o politikah in ukrepih držav članic za blažitev, ter mehanizmu za izmenjavo informacij o učinkih podnebnih sprememb, ranljivostih zaradi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam.

Poglavje 10

Pooblastilo

Člen 26

Podrobne zahteve glede poročanja

Komisija je v skladu s členom 29 te uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da se določijo podrobna pravila o poročanju, vključno s pravili o vsebini, strukturi, obliki in postopkih predložitve v okviru poročanja s strani držav članic o informacijah v skladu s členi 4, 5, 7, 8 in 13 do 19 te uredbe.

Člen 27

Zahteve glede nacionalnih sistemov

Komisija je v skladu s členom 29 te uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da se določijo zahteve glede vzpostavitve, upravljanja in delovanja nacionalnih sistemov držav članic v skladu s členoma 5 in 13 te uredbe.

Člen 28

Razveljavitev ali sprememba obveznosti

Komisija je v skladu s členom 29 te uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se razveljavijo členi 4 do 7, 10 do 12, 14, 15, 17 in 19 te uredbe ali katerega koli njihovega dela ali s katerimi se navedeni členi spremenijo, če ugotovi, da zaradi dogodkov na mednarodni ravni ali drugih dogodkov obveznosti iz navedenih členov niso več potrebne, sorazmerne z njihovimi koristmi ali skladne z zahtevami za poročanje na podlagi UNFCCC ali te zahteve podvajajo. Noben akt, sprejet na podlagi tega člena, ne sme uvesti obveznosti poročanja na ravni Unije ali na mednarodni ravni, ki bodo kot celota za države članice zahtevnejše.

Člen 29

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo iz členov 7, 10, 11, 20 in 26 do 28 te uredbe se na Komisijo prenese za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti Uredbe.

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz členov 7, 10, 11, 20 in 26 do 28 te uredbe. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 7, 10, 11, 20 ali 26 do 28 te uredbe, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom navedenega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Poglavje 11

Končne določbe

Člen 30

Postopek v odboru

Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011[22].

Člen 31

Pregled

1. Komisija redno pregleduje skladnost določb te uredbe o spremljanju in poročanju s prihodnjimi odločitvami v zvezi z UNFCCC in Kjotskim protokolom ali drugo zakonodajo Unije.

2. Če se v obdobju obveznosti iz Odločbe št. 406/2009/ES spremenijo mednarodna pravila v zvezi z oceno emisij toplogrednih plinov za pripravo evidenc toplogrednih plinov, Komisija oceni, v kakšnem obsegu nova pravila veljajo za Odločbo št. 406/2009/ES.

Člen 32

Razveljavitev

Odločba št. 280/2004/ES se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno odločbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I

Toplogredni plini

Ogljikov dioksid (CO2)

Metan (CH4)

Dušikov oksid (N2O)

Žveplov heksafluorid (SF6)

Dušikov trifluorid (NF3)

Fluorirani ogljikovodiki (HFC):

HFC-23         CHF3

HFC-32         CH2F2

HFC-41         CH3F

HFC-125       CHF2CF3

HFC-134       CHF2CHF2

HFC-134a     CH2FCF3

HFC-143       CH2FCHF2

HFC-143a     CH3CF3

HFC-152       CH2FCH2F

HFC-152a     CH3CHF2

HFC-161       CH3CH2F

HFC-227ea   CF3CHFCF3

HFC-236cb   CF3CF2CH2F

HFC-236ea   CF3CHFCHF2

HFC-236fa    CF3CH2CF3

HFC-245fa    CHF2CH2CF3

HFC-245ca   CH2FCF2CHF2

HFC-365mfc CH3CF2CH2CF3

HFC-43-10mee CF3CHFCHFCF2CF3 ali (C5H2F10)

Perfluorirani ogljikovodiki (PFC):

PFC-14, perfluorometan, CF4

PFC-116, perfluoroetan, C2F6

PFC-218, perfluoropropan, C3F8

PFC-318, perfluorocicklobutan, c-C4F8

Perfluorociklopropan, c-C3F6

PFC-3-1-10, perfluorobutan, C4F10

PFC-4-1-12, perfluoropentan, C5F12

PFC-5-1-14, perfluoroheksan, C6F14

PFC-9-1-18, C10F18

PRILOGA II

Preračunana skupna količina emisij toplogrednih plinov za posamezno državo članico iz člena 21(1)

Preračunana skupna količina emisij toplogrednih plinov za posamezno državo članico se izračuna z naslednjo enačbo:

pri čemer:

– ti,2012 predstavlja dodeljene letne emisije države članice, kot so določene v skladu s četrtim odstavkom člena 3(2) in členom 10 Odločbe št. 406/2009/ES;

– ti,2022 predstavlja dodeljene letne emisije države članice za leto i v skladu s četrtim odstavkom člena 3(2) in členom 10 Odločbe št. 406/2009/ES, kot bi bile izračunane, če bi se kot vhodni podatek uporabili pregledani podatki iz evidenc, predloženi v letu 2022;

– ei,j predstavlja emisije toplogrednih plinov države članice za leto i, kot so določene v skladu z akti, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 20(5), po strokovnem pregledu evidenc v letu j.

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Odločba št. 280/2004/ES || Ta uredba

člen 1 || člen 1

člen 2(1) || člen 4(1)

člen 2(2) || –

člen 2(3) || člen 4(3)

člen 3(1) || člen 7(1) in člen 7(2)

člen 3(2) || člena 14(1) in 15(1)

člen 3(3) || členi 26, 27, 28 in 29

člen 4(1) || člen 6

člen 4(2) || člen 6

člen 4(3) || člen 25

člen 4(4) || člen 5(1)

člen 5(1) || člen 22(1)

člen 5(2) || člen 22(3)

člen 5(3) || –

člen 5(4) || –

člen 5(5) || člen 23

člen 5(6) || –

člen 5(7) || člen 25

člen 6(1) || člen 11(1)

člen 6(2) || člen 11(3)

člen 7(1) || –

člen 7(2) || člen 12(1) in člen 12(2)

člen 7(3) || –

člen 8(1) || člen 24

člen 8(2) || člen 7(3)

člen 8(3) || –

člen 9(1) || člen 30

člen 9(2) || –

člen 9(3) || –

člen 10 ||

člen 11 || člen 32

člen 12 || člen 33

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije

1.2.        Zadevna področja v okviru ABM/ABB[23]

OKOLJE IN PODNEBNI UKREPI [07]

1.3.        Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[24].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

x Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Ta predlog je vključen v strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Neposredno prispeva k doseganju enega od petih krovnih ciljev, določenih v strategiji, in sicer doseganju cilja 20-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2020.

1.4.2.     Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB – letni načrt upravljanja

Specifični cilj:

Izvajanje politike in zakonodaje EU na področju podnebnih ukrepov (koda ABB 07 12)

Zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB:

07 12 01 (Izvajanje politike in zakonodaje EU na področju podnebnih ukrepov)

1.4.3.     Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Obstoječi mehanizem za spremljanje je treba spremeniti zaradi izvajanja določenih politik o podnebnih spremembah ter zagotavljanja koristi vsem državljanom in podjetjem, zlasti glede izboljšanja kakovosti zraka, zanesljive oskrbe z energijo, spodbujanja ekološke gospodarske rasti in inovacij. Ta predlog bo z zagotavljanjem visokokakovostnih informacij o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam tudi prispeval k večji verodostojnosti EU na mednarodni ravni. Z zbiranjem teh informacij bo ta predlog zagotovil tudi boljšo pripravljenost EU na soočanje z morebitnimi prihodnjimi izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami.

1.4.4.     Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

Naslednji kazalniki ustrezajo splošnim, specifičnim in operativnim ciljem predloga:

– število primerov neskladnosti na ravni EU ali v okviru UNFCCC;

– število poročil, ki so bila pravočasno predložena Komisiji in/ali UNFCCC;

– usklajenost poročil na ravni EU s poročili, ki jih predložijo države članice, kot je ugotovljena v pregledih EU in UNFCCC;

– usklajenost podatkov o emisijah, o katerih poročajo države članice v skladu z odločbo o mehanizmu za spremljanje in drugimi instrumenti za poročanje, kot je ugotovljena v pregledih EU in UNFCCC;

– popolnost poročil držav članic, ki se predložijo Komisiji in v okviru UNFCCC, glede na obstoječe zahteve;

– uporaba skupnih metodologij in oblik poročanja v državah članicah, ko poročajo o finančni in tehnološki podpori;

– uporaba nacionalnih in mednarodnih metodoloških smernic in smernic za poročanje v državah članicah;

– popolnost poročil držav članic, ki se predložijo Komisiji in UNFCCC, glede na obstoječe zahteve;

– uporaba skupnih praks in oblik poročanja za projekcije, politike, ukrepe in dejanske emisije;

– razpoložljivost podatkov in informacij ter vzpostavitev tokov novih informacij na področjih, ki jih predlog obravnava.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Kratkoročni cilj tega predloga je znatno prispevati k izpolnitvi cilja zmanjšanja emisij EU za leto 2020 in doseganju ciljev strategije EU 2020. Predlog ima tudi dolgoročni cilj, in sicer doseči zmanjšanje emisij v EU po letu 2020.

Kratkoročno bo morala Komisija za pridobitev tehnične pomoči, potrebne za izvajanje predloga, zlasti za strokovni pregled evidenc iz člena 20 predloga, začeti postopke oddaje javnih naročil.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Nekatere določbe tega predloga je treba v skladu z zakonodajo EU, in sicer Odločbo št. 406/2009/ES in revidirano Direktivo 2003/87/ES izvajati na ravni EU.

Ker so splošne zaveze sprejete na ravni EU, je prav tako učinkoviteje, da se potrebni instrumenti za poročanje oblikujejo na ravni EU. Poleg tega je za odpravo ugotovljenih težav, na primer v zvezi s kakovostjo in pravočasnostjo poročanja EU in držav članic Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, potrebno usklajevanje podatkov in metod v vseh 27 državah članicah, ki se lahko učinkoviteje izvaja na ravni EU.

1.5.3.     Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Predlog upošteva glavna spoznanja pri izvajanju Odločbe št. 280/2004/ES in povratne informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani. Cilj predloga je obravnavati ugotovljene pomanjkljivosti in težave ter poenostaviti zahteve za poročanje, kjer je primerno. Izkušnje pri izvajanju odločbe o mehanizmu za spremljanje so zlasti pokazale, da nekatere zahteve za poročanje niso zagotovile pričakovanih rezultatov (npr. zahtevani kazalniki) ali da se informacije niso uporabljale, kot se je pričakovalo. Te zahteve so zato spremenjene, da se zagotovi smiselno in ustrezno poročanje. Nove zahteve so usklajene z obstoječimi usmeritvami poročanja in potrebami po informacijah.

1.5.4.     Združljivost z drugimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja

Predlog je tesno povezan s strategijo Evropa 2020 in vodilno pobudo iz strategije Evropa 2020 za Evropo, gospodarno z viri. Predlog je skladen s podnebno, energetsko in socialno politiko EU ter jih dopolnjuje.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

¨ Časovno omejen predlog/pobuda

– ¨  Trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL.

– ¨  Finančni učinek med letoma LLLL in LLLL.

x Časovno neomejen predlog/pobuda:

– Izvajanje se bo verjetno začelo leta 2013, odvisno od napredka v zvezi z zakonodajnim postopkom.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[25]

x Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[26],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Države članice bodo odgovorne za izvajanje glavnega dela tega predloga. Komisija bo državam članicam zagotovila smernice in bo ocenila poročila, ki jih bodo predložile. Preverila, pregledala in zbrala bo nekatere informacije, vključene v ta poročila.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Skladnost poročil, zahtevanih v predlogu, z nacionalnimi in mednarodnimi zahtevami bo pokazala, ali so cilji predloga doseženi.

Poročila, pripravljena v skladu s predlogom, se bodo še naprej ocenjevala na ravni EU in/ali mednarodni ravni vsako leto, vsaki dve leti in/ali vsaka štiri leta. Ocena dejanskih emisij bo še naprej obsežna, izvajali pa jo bodo strokovnjaki na ravni EU in na nacionalni ravni. Cilj ocene je prispevati k izboljšanju poročanja ter oceniti izpolnjevanje ciljev in obveznosti. Zdaj se predlaga, naj se tudi ocena vseh drugih podatkov in informacij o podnebju na ravni EU izvede vsako leto, pri čemer naj se ta ocena osredotoča na popolnost in skladnost s smernicami, na mednarodni ravni pa se bo ta ocena izvedla vsaki dve in/ali vsaka štiri leta. Tudi to oceno izvajajo strokovnjaki, njen cilj pa je oceniti skladnost in opredeliti področja, na katerih so potrebne dodatne izboljšave.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Ker je predlog uredba, ne vključuje prenosa v nacionalno zakonodajo. Tveganja, povezana z izvajanjem te uredbe, so omejena, ker predlagani mehanizem pomeni nadaljevanje in izboljšanje sedanjega mehanizma.

2.2.2.     Načrtovani načini nadzora

Ukrepi, sprejeti za obravnavanje takšnih tveganj, bodo enaki sedanjim: okrepljen dialog in sodelovanje z državami članicami, zlasti prek Odbora za podnebne spremembe in njegovih delovnih skupin, uporabe komitologije in tehnične pomoči Evropske agencije za okolje.

2.3.        Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Glede na vključene zneske in vrsto javnega naročila ta pobuda ne predstavlja večjih tveganj za goljufije. Komisija bo upravljala in nadzorovala delo z vsemi običajnimi sredstvi, kot je letni načrt upravljanja GD za podnebno politiko.

Zlasti so pomembni standardi notranjega nadzora št. 2, 7, 8, 9, 11, 12, 13, 15 in 16. Poleg tega se bodo v celoti uporabljala načela iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/202 (finančna uredba) in njenih izvedbenih pravil.

Postopke oddaje javnih naročil bo urejal s finančni krog GD za podnebno politiko: delno centraliziran krog, v katerem so osebe, ki zagotavljajo finančni začetek in preverjanje, hierarhično neodvisne od odredbodajalca na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa.

Odbor za notranji nadzor (ENVAC) bo tudi preučil postopek izbire izvajalca in preveril skladnost postopkov, ki jih sprejmejo odredbodajalci, z določbami finančne uredbe in izvedbenimi pravili, in sicer za kombinacijo naključnega vzorca in vzorca, ki temelji na analizi tveganj, iz pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Poleg teh ukrepov se bodo z delegiranimi akti določile tudi tehnične smernice za strokovne preglede iz člena 20. S temi smernicami se bosta zagotovili neodvisnost in ustrezna usposobljenost oseb, ki izvajajo strokovne preglede.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

· Obstoječe proračunske vrstice odhodkov

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodka || Prispevek

številka [poimenovanje…………………...……….] || dif./nedif.[27] || držav Efte[28] || držav kandidatk[29] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

2 || 07. 12. 01 [izvajanje politike in zakonodaje Unije na področju podnebnih ukrepov] || dif. || NE || NE || NE || NE

5 || 07.01.02.11 [Drugi odhodki za upravljanje] || nedif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice — NE

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodka || Prispevek

številka [razdelek……………………………………..] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

|| [XX.YY.YY.YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3.2.        Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

PREDLOG SE BO IZVAJAL Z UPORABO OBSTOJEČEGA PRORAČUNA IN NE BO VPLIVAL NA VEČLETNI FINANČNI OKVIR.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || številka || [Razdelek 2]

GD: <CLIMA> || || || leto N[30] || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 07.12.01 || obveznosti || (1) || 0,2540 || 1,6310 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 10,04

plačila || (2) || 0,2540 || 1,256 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 9,665

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[31] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || ||

Odobritve za GD za <CLIMA> SKUPAJ || obveznosti || =1 + 1a + 3 || 0,2540 || 1,6310 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 10,04

plačila || =2 + 2a + 3 || 0,2540 || 1,256 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 9,665

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0,2540 || 1,6310 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 10,04

plačila || (5) || 0,2540 || 1,256 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 9,665

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELEK <2> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4 + 6 || 0,2540 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 10,04

plačila || =5 + 6 || 0,2540 || 1,256 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 9,665

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0,2540 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 10,04

plačila || (5) || 0,2540 || 1,256 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 9,665

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ || (6) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Odobritve za RAZDELKE od 1do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || =4 + 6 || 0,2540 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 10,04

plačila || =5 + 6 || 0,2540 || 1,256 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 9,665

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 ||  Upravni odhodki

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || leto N || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ

GD: <CLIMA> ||

Ÿ Človeški viri || 0,254 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 3,302

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 1,925

GD za <CLIMA> SKUPAJ || odobritve || 0,529 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 5,227

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 0,529 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 5,227

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || leto N[32] || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 0,783 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 15,267

plačila || 0,783 || 2,039 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 14,892

3.2.2.     Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe novih odobritev za poslovanje (pobuda je del veljavnega finančnega okvira).

– x Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || leto N || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ

REALIZACIJA

Vrsta realizacije[33] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || Število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ Izvajanje politike in zakonodaje EU na področju podnebnih ukrepov (koda ABB 07 12)

– Realizacija || Tehnična pomoč || 0,717 || 2 || 0,254 || 2 || 1,631 || 2 || 1,631 || 2 || 1,631 || 2 || 1,631 || 2 || 1,631 || 2 || 1,631 || 14 || 10,04

Seštevek za specifični cilj || 1 || 0,254 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 7 || 10,04

STROŠKI SKUPAJ || 1 || 0,254 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 7 || 10,04

3.2.3.     Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave.

– x Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: (pobuda je del veljavnega večletnega finančnega okvira).

Potrebe po odobritvah upravne narave se krijejo iz sredstev, že odobrenih za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenih v GD, po potrebi dopolnjenih z dodatnimi sredstvi, ki se lahko GD, pristojnemu za upravljanje, odobrijo v okviru postopka letne dodelitve sredstev glede na omejitve proračuna.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| leto N[34] || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 0,254[35] || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 3,302

Drugi upravni odhodki || 0,275[36] || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 1,.925

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,529 || 0,783 || 0,.783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 5,227

Zunaj RAZDELKA 5[37] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Drugi odhodki upravne narave || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

SKUPAJ || 0,529 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 5,227

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– x Predlog/pobuda zahteva porabo trenutno dodeljenih človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| || leto N || leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6)

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) ||

|| 07 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 254 000[38] || 508 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[39] ||

|| XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy[40] || na sedežu[41] || || || || || || ||

|| na delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 254 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000

XX je zadevno področje politike ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko GD, pristojnemu za upravljanje, dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje || Sprejemajo ukrepe za izvajanje zahtev Komisije (npr. pregledujejo poročila držav članic, izvajajo analize, spremljajo izvajanje)

Zunanje osebje ||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– x Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

….

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[42].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

……..

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– x V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| leto N || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjeni vpliv na prihodke

– x Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         na lastna sredstva,

¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[43]

leto N || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (glej točko 1.6)

Člen …. || || || || || || || ||

Za razne prihodke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

….

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

….

[1]               UL L 49, 19.2.2004, str. 1.

[2]               UL L 33, 7.2.1994, str. 11.

[3]               UL L 130, 15.5.2002, str. 1.

[4]               UL L 55, 1.3.2005, str. 57.

[5]               http://ec.europa.eu/clima/consultations/0008/index_en.htm.

[6]               UL C , , str. .                                                                                                          

[7]               UL C , , str. .

[8]               UL L 49, 19.2.2004, str. 1.

[9]               UL L 33, 7.2.1994, str. 13.

[10]             UL L 130, 15.5.2002, str. 4.

[11]             UL L 140, 5.6.2009, str. 136.

[12]             UL L 140, 5.6.2009, str. 63.

[13]             UL L 297, 31.10.1988, str. 21.

[14]             UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

[15]             UL L 33, 4.2.2006, str. 1.

[16]             UL L 309, 27.11.2001, str. 22.

[17]             UL L 161, 14.6.2006, str. 1.

[18]             UL L 304, 4.11.2008, str. 1.

[19]             COM(2009) 147 konč.

[20]             UL L 8, 13.1.2009, str. 3.

[21]             UL L 130, 15.5.2002, str. 1.

[22]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[23]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[24]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[25]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[26]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[27]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif = nediferencirana sredstva.

[28]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[29]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[30]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Sedanja najboljša ocena za N je 2013.

[31]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[32]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[33]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest …).

[34]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[35]             Vsak letni znesek v tej vrstici vključuje 0,127 milijona EUR, ki ustreza članom osebja, ki sodelujejo pri izvajanju Odločbe št. 280/2004/ES (ki se s predlogom razveljavlja).

[36]             Letni zneski v tej vrstici ustrezajo obstoječim stroškom, povezanim z izvajanjem Odločbe št. 280/2004/ES (ki se s predlogom razveljavlja).

[37]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[38]             Vsak letni znesek v tej vrstici vključuje 0,127 milijona EUR, ki ustreza članom osebja, ki sodelujejo pri izvajanju Odločbe št. 280/2004/ES (ki se s predlogom razveljavlja).

[39]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[40]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[41]             Zlasti za Strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[42]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[43]             Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja dajatev.